List izhaja vsak petek
iu velja za navadne naročnike s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 3 gold., za pol leta 1 gold. 50 s., za četrt lota 80 sold. — Kdor sam po-n j pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude kat.- pol. društva je naročnina določena v drusvt. pravilih. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sohar-ju na Travniku.
Naročnina in dopisi
naj ?e blagovoljno pošiljajo opravnika in sovredniku Matiji K ra va n j a-i v nunskih ulicah h. štev. 386. Vse pošiljat ve naj se frankujejo. Rokopisi se ne vračajo. — Oznanila se sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold, če dvakrat, 12 s., če trikrat, 15 s.; za kolek vsakrat 30 s.
Katoliška duhovščina iu
liberalci.
V.
Ni je dežele, ktero hi liberalci tako popolnoma v vlasti imeli, kakor italijansko, ni ga naroda, kteremu bi bili svobodnjaki brezbožna svoja načela tako brezozirno usilili, kakor italijanskemu; in vondar je italijanska dežela katoliška, da se ne more govoriti o drugih verah v njej, in vendar je italijanski narod sploh udan sveti cerkvi, njenemu glavarju, svetemu Očetu, kakor kažejo goreče molitve in vedne pobožnosti, ki se opravljajo za rešenje svete cerkve iz sovražne oblasti, kakor pričajo ogromne deputacije, ki zagotavljajo svetemu Očetu udanost in ljubezen vseh mest, vseh pokrajin in vse italijanske dežele ; in pri vsem tem je italijanski katoliški narod vkovan v trinoško sužnost brezvestnih liberalcev ! Kako to?
Kakor liberalizem, ki je vladal na Francoskem za časa Orleancev in Napoleonov, in žalibog še sedaj vlada, ni nič druzega, nego podgreta jed revolucijskih m brezbožnih načel leta 1789, kakor tudi ves sedanji liberalizem, naj se prikaže kjerkoli in v še tako skriti obleki, — tako je tudi italijanski liberalizem, ki je urobil lepo rajsko deželo, brat po rodu in krvi onemu brezbožnemu mavtarstvu, ki se je iz prva na skrivnem širilo po Italiji od začetka sedanjega stoletja, dokler ni spodkopalo vseh kršanskih načel v javnem in privatnem živlenji, sedaj pa se (citno in brezozirno v svoji pravi podobi kaže. Ona brezbožna mavtarska društva na Italijanskem so se imenovala karbonarstvo, koje je ustanovil leta 1810 v Kapui na Neapolitanskem nek francosk častnik, eden prvakov francoske mavtarske družbe. Načela tega brezbožnega društva so se že dolgo pred usiljevala italijanskemu ljudstvu, ali brez vspeha. Kaj si izmisli tedaj hinavski rnavtar, da bi zamogel tudi med prostim ljudstvom ugnjezditi svoja načela? Laže se, da karbonarstvo obstoji na Francoskem že od časov kralja Henrika, Ki je bil v resnici zavoljo dogodka na lovu ustanovil vitežki red, imenovan »karbonarski" ; predrzne se, v svoji zlobi celò trditi, da društveni namen je svet, in da izvira od sv. Teobalda, francoskega puščavnika v enajstem stoletji, in navede v dokaz — Bolandistov slavno delo, ki obsega obširno in učeno pisano življenje svetnikov katoliške cerkve. S pomočjo te zvijače se je mavtarjem posrečilo, da so se njih skrivna društva po vsi Italiji razširila in celò med prostim ljudstvom njih načela ukoreninila.
Povdarjali so s prvega, da se morajo maščevati nad volkovi, ki so raztergali nedolžno jagnje. Volkove so imenovali kneze in vladarje italijanskega ljudstva, nedolžno jagnje pa nevedno ljudstvo, ktero, češ, da vladarji zatirajo. Z onimi besedami hoteli so tedaj jasno, da treba vse kralje in kneze z njih prestola pahniti, iztrebiti jih iz italijanske dežele, in, ko bi se jim zoperstavljali, nima se ljudstvo bati, tudi umoriti jih, ker to bi bilo le pravično maščevanje za storjene krivice. S takimi in enacimi zvijačami ni bilo mavtarjem težko, ljudstvo našuntati, da se je očitno proti svojim vladarjem vperlo. Le-ta skrivna društva so osnovala in uzročila leta 1818 zarotbo proti svetemu Očetu, Piju VII., in leta 1821 očitni vpor proti sardinskemu kralju
Viktorju Emanuelu I., da se je slednji prestolu odpovedal; sploh so kriva vseh homatij in prekucij, ki so se godile na Italijanskem med 1. 1818-1830. Ker so pa le-ta društva po vporih in zločinstvih ob veljavo prišla pri ljudstvu, prestroji Jožef Mazzini dosedanja karbonarska društva in osnuje jih bolj praktično in pripravno za tedanje čase, koja potem imenuje „ Mlada Italija “ („la giovine Italia"); in sedanja zedinjena Italija je skrivno in očitno delo družuikov in udov »Mlade Italije". Le-ta mavtarska društva niso nikdar mirovala ; posluževala so se vseh sredstev, da so po zborih očitnih in skrivnih, po časopisih in knjigah, z denarji in obljubami italijanskemu ljudstvu sovraštvo v srce cepila do vladarjev, kteri so se jim slikali kot krvoločni trinogi, ki ljudstvo zatirajo, molzejo in se z njegovimi žulji mastijo. Merili so z onim obrekovanjem tudi na rimskega papeža, kot svetnega vladarja rimskih pokrajin, ali očitno niso še hoteli se pokazati kot sovražnike svetega Očeta, ker je še preveč bila ukoreninjena med ljudstvom in duhovščino ljubezen in udanost do vidnega glavarja svete cerkve. Pot je bila po dolgoletnem skrivnem delovanji dobro uglajena, ko zablišči leto 1848 in se ž njim odmeva glas po vsi Europi : »Svoboda in enakopravnost!"
I>opisi.
v	*
Od Branice, dne 29. julija 1872. — Ker začenja grozdje zoriti, kar je šolarjem znamenje, da se bliža konec šolsk. leta — dolzega leta, upamo, da dež. šolski nadzornik — ker je drugod vže večidel bil — v kratkem počesti se svojim pohodom tudi nas. Da bo pa to obiskovanje šol v pospeh šolskemu napredku, prizadeval si bo gotovo šol. nadzornik, katerega poznamo kot poštenega in za šolstvo vnetega moža, natančno se podučiti o stanju šol, posebno pa spoznati napake i pomanjkljivosti, ktere treba odpraviti.
Tedaj mu mislimo ustreči, ako ga opomnimo nekterih važnih reči.
V obče moramo izreči, da šolski napredek ne dela korakov po meri novih postav. Pa pri tem razdvojil se tolažimo nekoliko, vedoči, da napredek sedanjega časa v vseh obzirih sploh se nam kaže le bolj v prenaglem kovanji ne posebno praktičnih, mnogo krat prav nerabljivih novih postav.
Tega se bo glede šol naš nadzornik tudi v nasej dolini sedaj suhe Branice prav lebko prepričal, ako sè šolskimi postavami v roči le nekoliko razinotri pravi stan naših šol. Koliko predmetov veleva postava, a koliko se jih uči! Nekfceri se v kineč-kej šoli res ne dado učiti, drugi so sicer jako potrebni, „a kaj bos to; brati naj se otroci nauče i pisati —* pravi marsikteri. Kako potrebno bi bilo otrokom vcepiti ljubezeu do kmetijstva, povedati jim kaj o poljedelstvu, podučiti jih o sadjoreji, ki se pa pri nas, v za sadjorejo prav ugodnem kraji, zanemarja, da ni izreči.
I koliko se temu opomore v naših, mnogih v ta namen niti sežen vrta imajočih šolah? Pa da se temu v okoin pride, pomoček je v rokah krajnih šol. svetov. Ali krajna šolska svetovalstva ! to je zopet predmet, vreden, da ga nekaj noči razmišljava naš dež. š. nadzornik i potem še le piše o poizvedbah ter podaja nasvete slav-nej vladi.
Sedanje šolske postave so izkovali možje na debelo potrojeni z mestnim prahom, nepoznajoči dežele; izvršujejo i nadzorujejo naj jih pa možje, kteriin (n. pr. nekterim krajini nadzornikom) je mnogokrat še samim šola potrebna, ali, kjer ne to, vendar z malimi izjemami povsod jim pomankuje, če ne dobre volje, pa delavnosti, požrtovaluosti, odvažnosti.
Pa kaj so če! Nekdaj je zmagovala moč i hrabrost, pozneje teža smodnika i svinca, v zadnjih časih pa — šole! Da le so šolske postavo svobodne in naprednjaške, pa moč, veljava i zmaga — doma! — mislijo naši postavodajci. Ali je pa tudi mogoče,
postare v vsem izvršiti, na to ne mislijo. Tako svetu kažemo — videz ; lažerno, da imamo in smo, kar nimamo i nismo.
Iz laži pak izvira časi britka resnica. *)
V Solkanu se je 5. t. m. strašna nesreča pripetila. V ta-mošnji žagi, ktero sopar goni, je hotel 14 letni fant Jak. Cotič žaganje pobirati. Revež, ki ni šel po pravi, navadni poti po-nje, je prišel preblizo stroja, kolo ga zgrabi, odnese mu skoraj celo glavo pri čeljustih, polomi mn roke in noge tako, da je bil precej mrtev. Sodnijski komisiji iz Gorice se je takrat ravno tako mudilo, ko po zimi, ko se je nek tujec na oudašnjik pašnikih ustrelil — in za-tegadel so raztresemi udje dva dni po vsih kotih ležali. Ta je že druga nesreča, ki se je pri tej žagi zgodila in bati se je, da se bo v prihodnje še večkrat kaj tacega iz Solkana slišalo, posebno, ker so letos tam tudi sviloprejnico ustanovili in va-njo tudi otroke • mlajše od desetih let sprejemajo. Ti ubogi otroci morajo po dvanajst ur na dan delati in okuženi zrak dihati in sicer nekteri celi dan, drugi celo noč; da pa to njih telesu in duhu ne koristi, spozna vsakteri, ki jih opazuje, kedar grejo iz fabrike domu.
Omeniti je vredno pri tej priliki, da slavnoznaue iu nepre-segljive naše šolske postave nimajo prav nobene moči v Solkanu, ker šola postaja vedno prazneja, fabrika pa se vsak dan bolj z otroci polni. Zategadel se je tudi čuditi, da zdaj ko ravno nar manj otrok v šolo hodi, še enega učitelja v Solkan dajo; ali bi ne bilo bolje, da bi se v fabriki šola ^napravila in otrokom vdvzelo nekoliko dela, kar tudi postava tirja? Pa postave na papirju delati je ena — izvrševati jih, je druga.
Ogled.
Avstrija. Koliko bi človek plačal, da bi bil jezuit, kako bi bil zdaj glasovit! Prišli smo vendar do tega tudi v srečni Cislajtaniji, da imamo »jezuitovsko postavo*, samo da ni prav nova. Ministerstvo, udavši se časnikarskemu kričanju, je razposlalo ces. namestnikom po deželah razpis, v kterem jim razlaga, kako se jim je vèsti gledé duhovnih redov in družeb. Nanaša se ministerski razpis na min. ukaz od 13. jim. 1858 in na drug ostreji Beustov razpis od 1. 1866. Vsled ukaza od 58.1. je dano namestnikom na voljo, dovoliti ustanovljenje novih redovnih hiš, ali ne, in samo, kedar bi nastal kak poseben »pomislek*, naj bi sporočili o stvari ministerstvu ; leta 66. razpis pa veleva namestnikom, da si morajo vsakrat sproti od ministerstva izprositi poobla-ščenje, kedar hočejo dati dovoljenje za napravo kake nove redovne hiše. Dala sta se omenjena ukaza z ozirom na jezuite pregnane tisti čas iz Italije. Ta ista ukaza se imata obrniti tudi zdaj na nemške jezuite, ako se jih kaj v Avstrijo preseli, naj gre za sprejetje posamnih v že (v Avstriji) obstoječe njih redovne hiše, ali za napravo novih. Mi bi vseh teh reči še ne omenjali ne, ko bi nam dotični šunder po liberalnih časnikih in naredbe, h kterim je vlado prisilil, ne bile dokaz, da se liberalci za svoj liberalizem v Avstriji vendar le boje. Njim je pa »liberalizem* ali »ustava* in celò »država* vse eno. Zato vpijejo, da državi nevarnost preti. »N. fr. Presse* ni sram, v nekem sestavku trditi, »da že samo to, da jezuiti v Avstriji bivajo, je državi nevarno*. — Pa kaj čuda, da se naš avstrijski krivi liberalizem z lončenimi nogami boji črnih pošasti, ki imajo kosti in mesó —saj se še celò neke bele pošasti na cesarskem dvoru na Dunaji tako boji, da vedno zarad nje javka, kakor otroci. Razneslo se je po Dunaji, dana dvoru — »straši*, da se je v drugi polovici preteklega julija v cesarjevem gradu štirikrat prikazala bela podoba (rajnca cesarjeva mati, nadvojvodinja Sofija ?) in da sta dva vojaka stražnika strahu omedlela. Po noči od 26.—27. jul. pa je zadela pogumna »pošast* na še pogumnešega vojaka, kteri je va-njo ustrelil ali jo prebodel. »Strah” se je zgrudil ranjen na-tla; pritekla sta dva dvorna žandarma ; videli sov vsi trije kri ; odnesli so ranjenca (golobradca), nič se ne ve, kam ; žandarme so drugam poslali; z vojakom ne vem kaj storili itd. In čemu vpleta-
*) Za šolski napredek smo tudi mi, a le na verski podlagi.
Ur.
tamo vse to v politični pregled Ì Zato, ker liberalni usta-vaki iz te pravljice politišk kapital kujejo. Oni sodijo namreč prav hudobno tako: Prikazen na dvoru je kak dvorni — duhovnik (ali kaka od jezuitovske stranke podkupljena oseba) ter ima namen, prisiliti cesarja, da bi se postavil proti liberalstvu in proti vsemu, kar je ono v naj novejši dobi rodilo, da bi se z eno besedo lotil — reakcije. Naj bolj pa jezi škandaloljubue časnike to, da nočejo dvorni u-radi po uradnih listih po nikakem pojasniti onih dogodkov sè »strahom*.
Dalje daje časnikom naj več opraviti berlinsk i shod treh cesarje v.\si ugibajo, kdo je ruskega cara napravil, da se vdeleži shoda. — Prvi shod pa našega in neuišk. cesarja v Salcburgu je splaval po vodi; kajti ces. Vilhelm je prišel 3. t. m. le bolj na tihem ; spremljal ga je naš. cesarja brat, nadv. Karol Ludovik ; šel je c. Vilh. v toplice v Gastein. Čuditi se je, da tudi bavarski kralj ni šel nič pozdravit svojega »gospodarja*—cesarja, da si je bil tako blizo. Menda so začeli južni Nemci že vendar-le premišljevati, da so že preveč samostojnosti oddali veliki Nemčiji. — Česar > pa ni nihče pričakoval, naredilo se je v naglici: — naš cesar je šel preteklo nedeljo z velikim vojaškim spremstvom v Holo-muc gledat artiljerijske vaje. Tedaj namesti v Salcburg — v Holomuc.
Na Tiroljskcm ne ho menda iz grof Taaffe-ve šolske moke nič kruha za tiroljske zobe. Z nevažnimi privolitvami se hoče opposicija razdvojiti, ali značajni možje so že spoznali, kam pes taco moli, in se ne bodo dali slepiti.
Hrvaškega zbora regnikolarna deputacija se je že lotila priprav za prenaredbo zveznih razmer z Ogersko. Zahtevati mislijo baje Hrvati to-le : Na čelo autonomnih zadev naj se postavi vlada odgovorna kroni in hrvaškemu deželnemu zboru ; sedanje razmerje bana k ogerskemu ministerstvu in razmerje hrvaškega ministra k autonomnim zadevam hrvaškim treba premeniti.
Poljsko. Letos, 5. avgusta, je bilo slo let, kar se je v Petrogradu podpisala pogodba zastran prvega razdeljenja nekdanjega samostalnega poljskega kraljestva (med Rusijo, Prusijo in Avstrijo). Papež je bil proti tej razdelitvi. Krivi so bili delitve nekaj Poljaci sami, nekaj nasledek one ne-krščanske politike, ki je bila obveljala po vestfalskem miru.
Zunanje države. Dne 22. t. m. se bo obhajala v Belem gradu polnoletnost srbskega kneza Milana. Tisti dan bo začel vladati sam, namesti 3 vladavcev, ki so dosedaj, po umoru prejšnjega kneza, državna opravila opravljali. K svečanostim o tej priliki so povabljeni mnogi mestni zastopi nekterih slovanskih (n. pr. Zagreba, Ljubljane, Prage) in tudi druzih mest (Dunaja, Pešti itd.). Da ljubljansko m. starešinstvo, ktero je zdaj nemčursko, nikogar v Beligrad ne pošlje, je gotovo, a da je Zagreb odrekel, to je vzbudilo občno, pa pravično nejevoljo.
Francosko. Ko smo v poslednjem listu omenili dobri vspeh ogromnega zajema 31/.l miljard frankov (1 miljarda je tisuč milijonov), nismo še vedeli, da se toliko črez odločeni znesek podpiše. Podpisanih je — 42 miljard! To je zaupanje ! Prav je imel finančni minister Goulard, in lepo je to slišati, da je, ko je izid posojila v narodnem zboru naznanjal, rekel: »Jez čutim potrebo, zahvaliti se Bogu za dobro srečo*. Denarski možje ne govore vsi in vsak dan tako. — Narodni zbor je odložen do sv. Martina ; preteklo nedeljo so se poslanci razšli na počitnice.
IDomaoe novice.
( V mestno-starešinstveni seji od 1. t. m. v Gona) je bila razprava o odpovedi župana, pl. Claricmi-a, in 2 adjunktov, ar. Maurovic-a in dr. Dellabona-e. Sprejet je z 10 glasovi proti J dr.
Deperis-ov nasvet, da naj ostanejo vsi trije se do rešitve rekurza zarad 2 izvoljencev III. vol. skupščine. Zdaj šteje starešinstvo namesti 24 — 25 udov, kar je tako malo pravilno, kakor to, da stari župan — potem ko je bil že slovó vzel — Še na dalje žu-panuje. Sicer pa bi bila vsaka druga naredba tudi nepravilna. Tako so jo zagazili naši mestni očetje v slepo ulico!
(JI Pettine11) Prva številka je bila djana v prepoved. C. k. okrožna sodnija v Gorici pa ni odobrila konfiskacije; zategadel se je državno pravdništvo pritožilo pri viši deželni sodniji v Trstu, ktera je te dni državnemu pravdniku prepoved 1. številke potrdila. — Zadnja štev. od 3. t. m je tudi zapadla prepovedi. Prepoved se pa navadno menda izvrši, ko je veči del listov že razdan.
(Strela) je udarila včeraj zjutraj v pozlačeni urni kazavec na levem zvoniku cerkve sv. Ignacija na Travniku; rep kazavca ki je stal na XII. se je zvežil in številka je tako čisto izdrta, kakor z letvom. Sicer je tudi zid nad uro oskrbljen.
(C. k. namestnik, g. bar. Ceski) je prišel v nedeljo (4/8 zvečer nepričakovan v Gorico. V ponedeljek je obiskal in sprejemal razne urade in osebe. Bil jepriprevzv. ku.-nadškofu, pri deželnem glavarji in pri posameznih dež. odbornikih, v Solkanu [pri gosp. konzulu pl. Reja-i itd. Gosp. baron je velike postave, prijaznega obraza in se vedo jako po domače. Kak razloček med prihodom deželnih poglavarjev nekdaj in pa zdaj!
(Farno-konkursni preskušnji) na tukajšnjem bogoslovskem učilišči, kije bila ta teden, podvrgli so se trije gg. duhovni, in sicer: g. A. Brezovščik, vikar v Štanjelu; g. M. Milost, kaplan pri sv. Ignaciji v Gorici, in g. J. Vecchi, kaplan v Karminu.
(Na tukajšnji c. k. viši realki) je deželno šolsko svetoval-stvo enega profesoija začasno od službe odstavilo
(Brezbožna surovost) Tukaj v Gorici prebiva, komaj tri mesce sem čez 70 leten duhovnik, doma z ruskega Poljskega, ki je pa domače kraje zapustil zarad žalostnih in neugodnih tamoš-njih okoliščin; veliko je moral pretrpeti, kar je uzrok, da se mu včasih v glavi meša; kdor ga je videl po mestu hoditi, lahko je koj to zapazil. Pretekli ponedeljek v mraku pride iz Solkana do Korenja (v Gorici), govori sam sé seboj na glas in se čudno vede; koj ga obsujejo otroci in drugi pohajači, začnejo se ž njim norčevati in ga suvati ; dva ga primeta pod pazduho, kakor bi ga hotela izmed množice na stran peljati, pa mesto tega ga tirata po gosposki ulici na Travnik ; druhal vedno narašča in ga spremlja do| nunskega samostana in od tamkaj do gostilnice „ pri stari pošti.” Druhal je vpila in vriskala okoli njega, da je bilo groza ; počenjali so ž njim take reči, da se poštenemu človeku studi. In pri toliki množici, ki ga je zasmehovaje spremljala, ali srečavala, po nar bolj obiskovanih ulicah, ni se našla blaga in srčna duša, da bi bila ubogega starčeka rešila, dasi so mnogi jokali, ko so to videli, in drugi zopet sodili, da to mora biti kak po duhovsko preoblečen hudobnež, s kterim brezverci norčije uginjajo. Kje je bila pa policija?— Bog si vedi kje! Pravijo, da blizo, pa da se ni upala — ? ! pravijo celo, da za druhaljo sta šla dva civilna stražnika,—in se je to dopustilo— ?! Resnično, ona druhal izmed našega mestnega ljudstva mora biti na prav nizki stopinji izobraženosti, ali pa strašno popačena, in to bi bil žalosten dokaz, kakšen sad dozori, če se ljudje vedno hujskajo proti duhovščini. Za sedaj gre le proti duhovščini—ali le tako naprej, druhal se bo še kam drugam obrnila, da pokaže sad svobodnjaških naukov.
Razne vesti.
— Starokatoličani na Bavarskem. V liberalnih časnikih je citati o parskih starokatoličanih tako-le: Ta cerkev (!) izgine v kratkem, da ne bo ni duha, ni sluha od nje; kajti že zdaj ima le voditelje brez ljudstva. Dollinger-ev protest je meril na znanstveno borbo proti vatikanskemu cerkv. zboru, meril je na prena-redbe v kat. cerkvi po mogočnem vplivu znanstva, po kterem bi s časom bilo mogoče zediniti vse krščanske verske spoznatve. Ali s tem, da so starokatoličani ustanovili posebne verske občine, so odpadli od Dòllingerjevega načrta. Še bolj potem, ko so se naslonili na holandske Janseniste in poklicali njih nadškofa v deželo birmavat. To je bila očitna nedoslednost; kajti starokatoličani trdijo, da se drže tridentinskih sklepov, Jansenisti pa so tridentiski uk o Božji milosti zavrgli. Nasledek nedoslednosti in polovičarstva je ta, da se je začelo starokatoličanstvo rušiti veliko prej, ko se je mislilo. V Monakovem je izprva s podpisom pristopilo Dollin-ger-ju 6000 oseb, a ko so se ustanovile posebne verske občine, ni jih ostalo, ko samih 160. V Meringu je bil voditelj novi (starok.) občini nek vel. posestnik Bouteville, kteri je 28. jul. t. 1. umeri. Na smrtni postelji ni hotel nič vedeti o starok. župniku Renftle-u, ampak je poklical k sebi škofovega vikarja in umri v pravi
veri. Na to se je 40 družin odpovedalo starokatolicanstva in prestopilo k pravemu katoličanstvu. Druge občine se tudi rušijo. Nek minister je rekel: »Starokatoličanstvo jc kup peska, na kterem se ne da zidati poslopje.
— Uravnavanje zemlji še nega davka je v nekterih okrajih goriške dežele toliko dognano, da bodo le kar razredne tarife u-stanovljene. V kratkem se že razglasijo, da se vsled ugovorov (reklamacij), kolikor treba, popravijo.
— Tast in zet. V Trstu je star mož na svojega zeta ustrelil zato, ker je njegovo hčer, svojo ženo, hudo držal, pretepal in ob zdravje pripravil z razuzdanim življenjem. Prestrelil mu je eno oko in prebil kost na čelu, tako da je v smrtni nevarnosti.
— Bolni tat. Na Dunaj pride v hišo k zdravniku Hornu nek 181eten mladeneč, in ga prosi za svet. Zdravnik ga pregleda, in res najde, da ima koze, ter mu ukaže, naj se naravnost v bolnišnico poda. Mladeneč pa ga poprosi, da bi mu dal spričevalo o bolezni, da ga v bolnišnico vzamejo. Med tem pa, ko se poda zdravnik v bližnjo sobo pisat spričevalo, prisvoji si hudobnež nekaj srebernih žlic, ter naglo oddirja. Zdravnik, ko to vidi, hitro teče za njim na stanovanje, koje mu je bil naznanil; ali stanovanje ni bilo pravo. Napredek!
— Nemškutarska liberalna odgoja. V Celovcu je zdaj konec šolskega leta na c. k. gimnaziji eden nar pridniših učencevr sin katoliških starišev, dobil za darilo jako lepe, čedne bukve. Ali kakšne?! Skoz in skoz pisane v velikoneraškem in katoličanstvu nasprotnem duhu. Malo ali nič ne govore o Avstriji, temveč pa o zveličavni Nemčiji, o nemškem cesarji, o pruskem kralji Frideriku II. ; povišuje se v njih Martin Luter, in uči, da duhovni nimajo oblasti, grehe odpuščati, tedaj 3e zametava sakrament sv. pokore. S takim orodjem in po taki poti mislijo dan danes mladino odgojevati !
— Lutz-ovsko. Za gotovo se pripoveduje, da je c. k. predsednik Kranjske dežele grof Auersperg začel posnemati bavarskega ministra Lutz-a, da je dal stroge ukaze okrajnim glavarstvom, naj ostro cujejo nad pridgami duhovnov. Gospod Drbič v Kranji je bil nek prvi, ki je nekega gospoda „pohvavlil* pri deželnem predsedstvu. Tedaj se vresničuje, da je grof Auersperg prinesel se seboj tajno povelje, naj strogo postopa proti klerikalnemu in nacionalnemu agitovanji na Kranjskem. Kaj res »liberalni* gospodje mislijo, da ne bi smel duhovnik varovati ljudstvo strupa proticerkvenega —?! (Nov.)
Obrtnijske stvari.
O francoskih mlinskih kamnih.
Z. Nekaj postaj na železnici iz Pariza proti Strassbnrg-u se ti prikažejo mogočni kamnolomi, in v visoke grmade nakopičeni mlinski kamni ti spričujejo, da si tukaj v sredi delavnice važne tvarine, katere se potrebuje po celem svetu. Imenuje se ta kraj : La Fertè sous Jouarre*) ; delavnica pa je g. Roger-a Fils-a in druž-nikov. Ti gospodje izdelujejo nar boljše mlinske kamne, koje razpošiljajo na vse štiri kraje sveta. Zakaj pa ravno njih kamni toliko slujejo ? saj mlinski kamni se delajo tudi na Angležkera in na Nemškem ! V čem obstoji dobrota in vrednost francoskih mlinskih kamuov ? Njih vrednost in dobrota je poleg natanjčnega obdelovanja in dobre tvarine (materiala) narveč v tem, da niso iz enega samega kosa izrezani, ampak iz več kosov zloženi. Skušnja, namreč, uči, da je silno težko najti mlinsk kamen iz enega samega kosa, da bi bil povsod enako trd, enako težek in ojster ; zdrsa se namreč prej na eni strani, ko na drugi, zgubi ojstrost, da ga treba pogostoma klepati, sploh ne zadostuje, ker ne daja dobre moke. Zato so bistroumni Francozi prišli na to, da jih iz več kosov skladajo. Kakó pa to delajo, me bo zdaj gotovo marsikdo v-prašal ? Tako-le :
Vsečejo skalo iz hriba in obdelajo na debelo v podobi mlinskega kamna ; skala pa ne sme biti tako velika, da bi cel mlinski kamen iz nje izrezali, ker tega Francozi nočejo ; tje in sem zna celina segniti prav do kraja oboda (periferije), ali povsod, okoli in okoli, ne. Naredijo v skalo okó ali osrednjo jamo, iz koje potegnejo šestilo (cirkel) po tem, kakor hočejo imeti kamen veči ali manjši ; kar zdaj do popolne okrožnosti majnka, to dodajo z majnšimi kosi, ki morajo biti, se vé da, enake tvarine. Prilepljajo jih z mavcem (gipsorn), potem pa jih sklenejo k prvotni skali z močnim, dobro razbeljenim železnim obročem, kateri, ko se ohladi, prav trdč vse stisne. Paziti morajo skrbno pri tem skladanji, da natanj-
*) Lejte, lejte, kjer se je glasoviti Gambetta 14. julija širokoustil sé svojo republiko. Ur.
svet razpelo, in kteremu je namen delavskemu stanu (to je, delavcem po fabrikah in delavnicah) po sili več dobička in politiških pravic pridobiti, kaže zdaj tu, zdaj tam zmiraj predrzniše nevarne svoje rogé. Glavno sredstvo, kterega se poslužujejo podšuntani delavci za svoja namerjanja, je „stri-kanje* (angležka beseda), to je, zarotijo se zoper gospodarje, iu kar na enkrat nočejo več delati, dokler se jim dnina (plača) ne poviša. Tako je bilo ime dni v Trstu, v Milanu itd. Eno teh internacionalcev načelo je to : Polovica dobička, ki ga ima lastnik fabrike, gre njemu, kot delodajcu, polovica pa delavcem. Imeli bomo priliko, še večkrat o tem društvu govoriti.
Domače novice.
(Dr. Aleksi j Rafael Rojic) zdravnik in ranocelnik, zlasti tndi za oči in magister porodništva, se je preselil iz Dornberga v Gorico. Stanuje v ulici vélike cerkve (Contrada del Duomo) štev. 372. Ozdravlja od 8—10. ure predpoldne.
(Seje mestn. starešinstva) 12. t. m. ni bilo, ker ni prišlo zadosti starešin skup. Voliti bi se bili imeli odseki za razna opravila. Tako mora nositi vso upravo staro županstvo, kterega službovanje imajo mnogi za nepravilno.
(TelovadsJca in pevska svečanost) na čast rojstvu Nj. vel. cesaija bo 17. t. m. zvečer na dvorišči gimnazijskem.
(Šolsko leto se konča) na gimnaziji 28., na realki že 24. avg. Preskušnje zrelosti se bodo začele na realki 26. na gimnaziji 29. t. m. Na učiteljskem izobraževališči bode letos v prvo presk. zrelosti, — Sè septembrom pridejo brambovci v gimn. in realno poslopje.
(V Podturnu) so peli za sv. Rok, ki je patron ondašnje predmestne cerkve, v prvo 3 v Gorici uliti novi zvonovi. Pretekli ponedeljek so jih Nj. prevzv. knez-nadškof, potem ko so bili (v Podturnu) odmaševali, za cerkvijo obešene, blagoslovili. Zbralo se je bilo obilno faranov, ki so po končani svečanosti'odhajajočega vi-sega pastirja z navdušenimi živio-klici, streljanjem in trijančenjem z novimi zvonovi spremljali. Da so se Nj. prevzv. sami podali v Podturen, da bi maševali in tamkej, mesto na škofijskem dvorišči, zvonove blagoslovili, je nenavadna čast za poštene Sanrokanerje, ki se brez strahu oglasijo vselej, kedar gre za sveto reč.
Razne vesti.
— Strašna toča je razsajala v Monte San Savino-u na Laškem 1. dan tega meseca. Nikdo ne bo veroval — padala je v koseh po 14 funtov; v 11 minutih je končala vse polje, razbila vsekorce na strehah, prebila nektere strehe, celo skoz kašče predrla in razbila vsa okna. Vihar je strehe odnesel, v vrata prelomil, drevje razčesnil. Ljudje so bežali pod milo nebo. Škoda se ceni nad sto tisuč gold.
— V Benedkah se je ustanovila družba pod lepim imenom x.Brezbožna družba,u in se je predrznila poslati tudi celò kralju adreso, njemu, ki je vendar prisegel na ustavo, ki katoliško vero kot deržavno vero spoznava.— Liberalen napredek!
— Francozi so začeli moliti. Sklenilo se je, namreč, zborovanje v Versalju z očitno službo božjo, ktere se je udeležilo ne-številno ljudstva.
— Mavtarjev je bilo leta 1865 po celem svetu 13 milijonov, in letos se jih šteje že 16 milijonov 932 tisuč. Res strašna skrivna moč, ki se je več ali manj že vseh vladarstev polastila. (Pa-rižki „Rappel.**). (Da bi bili le tudi dobromisleči tako organiženi, kakor oni. Ur.)
— Liber ululi je — figamož. Ko čaka te dni na železnici v Fraskati-ih cest. g. Howard na vlak za v Rim, približajo se mu neki vojaki, in mu s posebno laško omikanostjo v obraz zatulijo : „Smerdiš kakor pes, če ne — bi te stepli.u On pa prav mimo odgovori : „Vem da tega ne bot e storili" — in potegne iz žepa rutico, da si pot obriše. Ostudneži pa so mislili, da potegne vùn kako orožje in so — zbežali!
— Morski somi se sopet prikazujejo v jadranskem morji; šest jih je te dni spremljalo neko ladijo od Umaga vun do otoka ,,Grossa" ; veči med njimi je meril kakih 25 čevljev.
— Krokodil mora tudi svojo dolžnost storiti, ter da ja dobro obuvalo. Nekaj let že sem, so zaceli v južni Ameriki njegovo kožo strojiti po navadnem načinu. Usnje je vlačilo, mehko in ne pušča.
— Gliste na vrtu pokončaš lahko in gotovo sè solomurjo.
— Sneg. Okoli Beljaka na Koroškem so bili 4. t. m. vsi vrhi pobeljeni, med tem ko je v dolinah rahel dež padal. (Živ spo-miu na D. Marijo Znežnico 5. avg. Ur.)
— „Oustozza.u (beri Kustoca) 20. t. m. spustijo v Trstu v morje novo veliko ladijo „Custozza." Izdelana je vsa iz železa, in
bo nar veci med vsemi našega brodovja, ker je dolga 291 čevlj., široka 55 čevlj.; in plava 23 čevlj. globoko; železni oklep je 9 palcev debel.
— Zrelo grozdje se že nahaja pri Dunaji. Vincarji mislijo, da je to znamenje prav dobrega vina. Tako je bilo monda 1. 1834.
— Maščevanje. V Bonu pritoži se nek popotnik, ko je imel stopiti s parobroda, pri kapitanu, da ga je parobrodski strežaj o-goljufal. Kapitan reč preišče, in strežaja koj iz službe odpravi. Ko se pa popotnik poleg Rena sprehaja, približa se mu kaznovani strežaj, ter ga objame in se dela, kakor da bi mu imel kaj na uho povedati; ali, v tem hipu mu uho odgrizne, in ga ob tla vrže. Kaj je druzega popotniku ostalo, kot uho hitro pobrati, v papir zaviti in v bolnišnico hiteti, da so mu ga sopet prisili. Hudobnež gotovo ne bo pravici pet odnesel.
— Žlahtnega g. Calicc-a (Goričana), avstr.-ogerskega konzula v Honkongu so okradli. Odnesli so mu srebernine in zlate-nine kakih 4000 dolarjev vrednosti. Tatje so bili pa, čeravno Kitajci, prav zviti. Zlezejo do konzulove spavnice prav tiho, prižgejo navlašČ napravljeno svečo z neko močno omamljivo dišavo, in mu jo držijo pod nos, da bi prav trdno zaspal; same sebe pa pomažejo z oljem (bili so nagi), da se lahko izmuznejo, ako bi jih kdo prijel; kito si trdo okoli glave zavežejo, ter z nožiči in ojsterci nataknejo, da bi nikdo za kito ne zgrabil.
— O izkopavanji rimskih starin v Ogleji je „ Glas “ že dvakrat nekaj omenil ; naj povemo še, kako se je prišlo do sedanjega sistematičnega preiskovanja tega st&roslavnega kraja. Na Dunaji je ,.c. k. komisija za preiskovanje in ohranovanje stavbenih spominkov ", ktere predsednik je baron Aleksander Helfert in dopisnik za naše kraje naš dež. glavar, g. Fr. grof Coronini. Vsled sporočil, ki so dohajala taj komisiji o slabem stauu oglejske bazilike in druzih ondašnjih spominkov, poslala je komisija meseca maja t. 1. vodjo c. k. kabineta za starinstvo in numisraàtiko in
t.	i. zbirke Arabras-ke, barona Edvarda pl. Saken-a, v Oglej na ogled. Cerkev in cerkvene starine je pregledaval z arhitektom tržaškim g. Dom. Nordio-m. Po Sacken-ovih sporočilih in po dogovoru z grofom Coronini-em in okrožnim inženirjem Baubela-o (Moravcem) je odobrila komisija ta-le načrt za kopanje in preiska-vanje starega mesta : 1.) Narediti se ima natančen nivelovavni čr-tež ; 2.) iščeta naj se dozdevna vogla *) večega zjdovja starega mesta ter naj se koplje po legi zida od severo-zahoda proti jugo-izhodu 3.) išče naj se cesta držeča, blizo kakor sedanja, od sov.-zah proti jugo-izh. 4 ) odkopà naj se vodotok, kterega kos je že videti. — Bar. Sacken meni, da je še vse mesto pokrito, in sicer 4—8 čevljev globoko pod sedanjim površjem zemlje, ktero je postalo neenako po razvalinah in kakoršnem si bodi povišavanji tal. Dodana sta inženirju B. kot zvedeuca gg. Urbanetti, občinski tajnik oglejski, in Lamrnel, baron Ritter-jev oskrbnik vMonaster-
u.	__ Cerkev oglejska je zraven vélike cerkve v Poreču (v Istriji) naj imenitniši spominek te vrste v Avstriji; krščevalnica pa pred cerkvijo sè šesteroogelnim vodnjakom za potapljanje krščevancev (po stari cerkveni šegi) je v naši državi edina taka. Splošni načrt za popravljanje cerkve, krščevalnice, zvonika itd. je tudi že narisan, samo da ne bo zmanjka vaio denarnm pom očkov.
*) Ključ pri iskanji glavnega mestnega zidovja (povekšanega mesta) jc> kakor sodi b. Sacken, zahodni ogel tega zidovja. Šlo bi potem za to, da se
pride do kakih mestnih vrat in da se zasledi ktera ulica. Na pomoč ima voditelj kopanja stare načrte mesta, kteri pa, se ve, da niso v vsem zanesljivi.
Listnica uredništva. Zarad praznika ni zamogla tiskarna toliko delati, da bi bili pridjali prilogo, in prisiljeni smo mnogo gradiva za pri-hodnjikrat odložiti.
Borsni kurzi na Dunaji 15 avgusta.
Državne oblig. v srebru »	» papirju
Posojilo leta 18G0 Napoleon d’ or Cekini .... Adžjo srebra
gl 71 s. 90 „ 6G „ 60 „ 126 „ 50
. 8 » 76 „	5	„	29
» 108 „ 10
Odgovorna izdavatelja in urednika: ANT. VAL. TOMAN in MATIJA KRAVANJA — Tiskar: SEITZ v Gorici.