J.
fNialg« phiiu r |*4*riml
i9rvžinsld .
ilustrovami list za mesto m DEŽELO *■»
€ § n a I Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, _	I	Tvrševa (Dunajska) cesta 29/1. Poštni predal štev. 345.
2 D I II I Ra6un poštne hranilnice v Ljubljani štev. 15.303
Ljubljana, 30. marca 1933
Naročnina za Četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za vse leto 80 Din. V Italiji za vse leto 40 lir, v Franclji 50 frankov, v Ameriki in povsod drugod 2 dolarja
Stav.13 Leto V
Nekoč je bil paradiž...
KaUfocHiia, dežela soluca, bogastva in tepoU
Ondan je strašen potres razdejal kalifornijsko obal. Od San-Dicga na jugu pa do Santa-fiarbare na severu lii bilo kraja ne hiše, ki bi jim bili elementi prizanesli. Pravijo, da je bil ta potres najhujši v teh krajih zadnjih 75 let. Malo prej je kalifornijski raj, zlasti Los-Angeles in Hollywood, prizadela druga katastrofa: polom bank. Zato so zaželi ljudje v trumah zapuščati Kalifornijo. Danes ta dežela ni več paradiž, kakor je bila pred kratkim.
Kopanje v mesečini pod palmami:
Pogled
na
Long-Beach, razkošno kopališče v Los-A ngelesu
355 solnčnili dni na leto, v pokrajini, ki ima za okus vsakogar, pa prav vsakogar nekaj, večno sinje morje, vzorna peščena obal, divje-romantični skalni predeli z orjaškimi kaktejami, ananasovimi gozdovi in breskovimi plantažami, s palmovimi gajii v mesečini in razkošnimi hoteli — evo, taka je Kalifornija, dežela hrepenenja in željž milijonov in milijonov.
ibom se vijejo te krasne ceste v nočni Kaliforniji kakor višnjevkaste biserne ogrlice.
S toplih gričev nam prinaša nočni vetrič opojne vonjave. Cvetovi vseh vrst, da jim še imena ne veš — glej, tole je ananas! Ananas, ki ga je tu skoraj ko plevela; njegov sad dele fantiči po ulicah skoraj zastonj.
Na levi strani ceste opaziš nekaj, česar v Evropi ne poznamo: pokopa-
Kadar potrebuje filmski mogočnik v Hollywoodu pravega Indijanca, si ga poišče v L os-Angelesu — to m pravi, tedaj kadar so vsi »poklicni« indijanski igralci .že zaposleni v drugih filmih. Na stotine je teh Indijancev na losangeleških ulicah. Zato jih je laže tam poiskati kakor pa stikati za njimi po redkih indijanskih vaseh obakraj široke kalifornijske doline. Razen tega sta obe vrsti Indijancev enako razvajeni in izbirčni: losamge-leške je pokvaril film, podeželske pa tujski promet. Pa vendar najdeš tu še zmerom dosti miru in romantike. To dobro vedo tudi filmski igralci: skoraj vsaki znameniti zvezdnik ima svojo indijansko vas, kamor hodi ribe lovit — ribolov je v Ameriki narodni šport — ali pa na dopust, kadar se hoče odpočiti od prevelike slave in filmskega vrvenja.
Zakaj Hollywood je sicer res pravi raj, s svojimi krasnimi vrtovi, s stavbami, kakršne moreta roditi le plodovita domišljija in obilica denarja. Celo filmske študije boš kot tujec težko našel — tako daleč vsaksebi so raztreseni v tem vzorno urejenem mestu. Toda vsa ta lepota je prav tako kulisa, kakor so kulise »Benetke« in »Moskva« ali »Bombay«, ki so jih filmska podjetja postavila enkrat za vselej na prostani ravnini, da jih filmajo, kadar zahteva to filmski rokopis.
Ni slučaj, da lahko povsod na svetu srečaš znamenitnike, samo v Holly-woodu ne. Vsakdo zbeži, kadar je le nekaj uric prost, v bližnja kopališča ali pa na deželo.
Kalifornijo, raj na zemlji, videti in potem — o, ne umreti, temveč uživati in se je veseliti, toda potem spet — nazaj domov!
Glej tudi aliiko o« S. »trsni
Kakih dve sto kilometrov do Angelesa — malenkost spričo tako lepih avtomobilskih oest! Južno vijoličasto nočno nebo z velikim mesecem in migljajočimi zvezdami, ki svetijo v jasnem kalifornijskem zraku mnogo jasneje kakor kjerkoli drugod, komaj vadrži konkurenco s prekrasnimi svetiljkami na širokih in čistih cestah ob obali, čez griče in gore, tik ob morju in visoko gori pred ne-
Rom antika kakor t knjigah:
Jutranji izlet ob naibreJju pri Santi Barbari
ste kar na cesti. Za kakšnih dvajset do petdeset dolarjev (1100 do 2800 Din) si lahko tu kupiš avtomobil, ki še nekako vozi; vsaj motor je gotovo še poraben. Na zunanjost pa v Ameriki ljudje tako kaj prida ne dajo.
V »angelskem mestu« (tako bi se po naše reklo Los Angeles) tujca najbolj preseneti uprav nebeški mir. Avtomobili drve z vratolomno naglico, pa vendar oprezno, v štirih vrstah po širokih cestah ob znožju donebnic. In vendar ni ne trušča ne hrušča. Nihče ne sme trobiti, kaj šele s sirenami dajati znak, niti zvoniti ni dovoljeno. Vsakih trideset sekund se v vsem mestu hkratu pokažejo prometni signali, avtomatski se vse to vrši — in vendar funkcijonira orjaški promet neslišno in brezhibno. Človek ne bi verjel, če ne bi z lastnimi očmi videl in z lastnimi ušesi slišal.
Tako lepe so vse mladenke v Kaliforniji
(ker so vse bolj ali ananj podvržene diktaturi filma)
Toda ljudje so že takšni, iu tako bi hoteli imeti zase posebej majhen paradiž, za <Jruge pa tablice z napisom: »Vstop prepovedan!« Tako je tudi v Kaliforniji: pravi ameriški milijonar ne bo stanoval v »Pointu Lomi«, najodličnejšem okraju San-Diega, pa tudi ne v Long-Beachu, Santi Monici, San-Pedru, ali kakor se že vsa ta razkošna kopališča okoli Los-Angelesa imenujejo. Kralj žvečilnega gumija Wrigley si je kupil otok Catalino v losangeleškem zalivu, sladkorni kralj Spreckels si je pa napravil svoj paradiž iz otočiča Co-ronada pred San-Diegom.
lišče avtomobilov, znamenito los-angeleško pokopališče, ki je tolikšno kakor katero izmed naših srednjih mest. Njegov lastnik ima vzlic velikemu številu nameščencev dan za dnem polne roke dela, da pobere in odpelje avtomobile, ki jih ljudje pu-
Bič nad črnimi ženami
Kako orožniki v kolonijah Izsiljujejo ljubezen
Popisuje dr. Ralph Elber
Pisec mam pripoveduje o beli »civilizaciji« v Afriki, o »čuvarjih reda in miril«, ki sirovo izrabljajo domačinke, izročene jim na milost in nemilost.
Enakomerni udarci tolkačev riža spremljajo menjajoče se petje črnih žen in deklet. Od ranega jutra do poznega večera neutrudno vlačijo možje težke košare iz polja v vasi. Južno od Ria Farima pa do Ria Ca-samanca delajo domačini na vse pre-tege, na severu portugalske Gvineje pa spravljajo riževo žetev.
Pozno v noč gore ognji v taboriščih. V gručah sede moški in popravljajo svoje poljsko orodje. Kakor da bi se nikdar ne utrudile, pojo ženske z zvenečimi in veselimi glasovi, in ritem tolkačev udarja brez pre-stanka.
Tako zelo smo se že navadili neprestanega takta pridnega dela, da smo se kar zdrznili, ko je nekega večera prenehalo menjajoče se petje delavnih žen, in je pesem tolkačev počasi zamrla in umrla. Minute popolne tišine. Zasliši se strahovit krik iz vasi, nato nas zbega drugi, in tretji se strne s prestrašenim vpitjem iz tisočev grl. Bliskoma pograbimo puške in tečemo kar nas noge neso v naselje črncev.
Sredi trga stoji razkoračeno črni orožnik kolonijske uprave in neusmiljeno tolče po golem hrbtu dekleta^ ki leži vse onemoglo na tleh in le še pri vsakem novem udarcu biča iz kože povodnega konja komaj slišno zastoka.
Nobena redkost ni, da pretepejo orožniki moškega do smrti, ker ni izvršil njihovega povelja. Kako dan za dnem z bičem izterjavajo zaostale davke, lahko vidite po vsej portugalski Gvineji. Vsem tem strahotam evropskih kulturonoscev v kolonijah se je treba privaditi. Ne gre in ne gre nam pa v glavo, da more biti kdo tako sirov, da vpričo staršev, bratov in sestra in vseh vaščanov pretepa komaj štirinajstletno dekletce. Z udarcem kopita puške smo izbili orožniku bič iz rok. Z divjo kletvico in s strašnim pogledom je odskočil. Komaj je zagledal Evropce, se je upognil njegov hrbet v ponižen priklon. Seveda nas skuša nalagati, da dekle ni hotelo izvršiti njegovih zapovedi, toda njegovo jadrno slovo jasno dokazuje, da je svojo pravico izrabil v druge namene.
Puška ukazuje
Komaj se je skril njegov tropski klobuk za grmičjem onkraj vasi, že prišepa neki starec k nam. Z očmi polnimi solz se nam zahvaljuje za rešitev svoje vnukinje. S tresočim se glasom nam pripoveduje, da napada ta vražji žandar vedno znova mlada dekleta. Ta teden že vdrugič. Pred nekaj dnevi se je prikradel ponoči v vas, odnesel najnilajšo hčerko poglavarja iz spalnice in ji zamašil usta, da bi ne mogla s klici zbuditi vaščanov. Nato jo je posilil. Kako obupno se je zavratno napadeno dekle branilo, je videl oče drugo jutro na njenem popolnoma razpraskanem obrazu in na rokah, nogah in telesu, kjer je bilo vse polno podplutb in oteklin. Da bi se mu dekle prej udalo, jo je
orožnik tolkel s kopitom svoje puške, ne da bi meril kam prileti.
Domačini dobro vedo, da jih nasilnež še dolgo ne bo pustil pri miru. Ker se mu je ponesrečil napad na mlado dekle, ki smo ga mi preprečili, bo čakal tako dolgo, da jo bo lepega dne našel na samem zunaj vasi, ali pa ko bo šla po vodo. Takrat ji sam angel varuh ne bo pomagal. Morda bo šibko dekletce z vrvjo privezal na deblo najbližnje palme, jo zasmehoval, ko bo prosila milosti, in se naslajal nad njenimi tožbami, dokler ji ne bo zmanjkalo glasu.
'Pogosto se zgodi, da ostane taka žrtev več dni privezana v gozdu, ne da bi svojci vedeli, kaj se je z njo zgodilo, šele po dolgem iskanju jo najdejo napol sestradano in hlipajočo od žeje. Nobena pritožba na oblastva v Bissauu ne zaleže. Obljubljajo pač, da bodo napravili red, toda po navadi ostane samo pri obljubi. Uradnikom belcem se zde vse te pritožbe črncev pretirane in neosnovane, pa si prav radi .pomirijo vest s tem, da je pač vseeno, če se število moških, ki se jim je dekle vdalo, za enega zviša. Za take reči se beli mogotci pač malo brigajo, saj jim je samo za dobiček. Ne pomislijo, da je največja sramota za vsako zapadnoafriško dekle, če se vda moškemu tujega plemena. Dovolj jim je, da priganja orožnik domačine k delu in da skrbi za redno izterjavanje davkov. Naj se še tako živinsko vede, dobi za svoje živinsko ravnanje kvečjemu ukor.
V kletki se omehčajo
V neki vasi ob Riu Farimu smo našli mlado dekle, ki je bilo vse v ranah in shujšano do kosti. Čepela je na slamnati preprogi in je bila tako izčrpana, da je komaj premikala roki. Na prvi pogled smo zaslutili nevarno in ostudno bolezen. Pa nam je mati nesrečnice povedala, da so njeno hčerko pid zadnji proslavi žetve izvolili za kraljico rokobork. Iz njenih besed je zvenelo globoko sovraštvo do orožnika, ki ga je takrat, ko je gledal mladostno in prožno dekletovo telo, prevzela sla. Seveda je skušal dekle opiti s palmovim vinom. In ker se mu pa to ni posrečilo, jo je napadel čez nekaj dni zunaj naselbine in jo tako dolgo pretepal z
bičem, da ni bilo na njenem telesu niti ozkega pasu kože, ki bi ne bila ranjena. Toda to je bil šele prvi del njegovega maščevanja, ki si ga je zanjo izmislil. Ko se je nezavestna zgrudila, jo je zavlekel v bližnjo hišico iz valovite pločevine. Zvezal jo je na rokah in nogah, glavo ji je pa vtaknil v žično zanko, ki je bila pritrjena na drogu. Kakor zaklano ži-vinče jo je pustil v tem položaju tri dni brez vode in jedi V pločevinasti hišici, ki je bila razbeljena od tropskega solnca. V svojih živinskih možganih je snoval strašno maščevanje. Hotel jo je tako dolgo izstrado-vati, da bi ostal od nje le še živ okostnjak. V svoji strašni nasladi je prišel vsak dan gledat, kako gine. Prav gotovo bi se mu bil njegov peklenski načrt posrečil, če bi ne bila kolonijska oblastva na nujne prošnje poglavarja vendarle poslala preiskovalne komisije.
Preiskovalni častnik je zasliševal orožnika. Zgodilo se je, kakor pač ni bilo drugače pričakovati. Orožnik je imel izgovor že pripravljen. Obdolžil je dekle, da je kradla vino pri palmah, ki so last kolonijskih tovarn. Čeprav jo je že večkrat svaril, jo je vedno znova zalotil pri tatvini. In ker si ni znal drugače pomagati, jo je skušal s težko kaznijo spametovati. Orožnik je zadel v črno. Kakor po navadi je bil tudi tokrat pohlep belcev večji od čuta pravice. Nikomur se ni zdelo vreduo, da bi se prepričal o resničnosti orožnikovih izjav. Namestu da bi zaradi surovega ravnanja ukorili orožnika, so zagrozili poglavarju, da bodo njega kaznovali, če bo še kdaj oklevetal nadzornega organa kolonijskih oblasti.
Lastnice hiš imajo prednost
S tem da orožniki izrabljajo svojo moč v živinske namene spolnih nagonov, pa še niso zadostili svoji lakomnosti. Marsikdo se je pri evropskih vzgojiteljih naučil, kako se dado starodavne šege in običaji domačinov izrabiti v lastno korist. Če jim bolje kaže, se sklicujejo danes na pravna določila črncev, jutri pa izsilijo na osnovi evropskih zakonov zase nesramne ugodnosti.
Nenavadno zvito znajo izrabiti vsak nedostatek zakonskih določil.
BANKA BARliCH
15, Rue Lafayette, PARIŠ
Od premija denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnčVtiOm kur-zu. — Vrši vse bančne posle najku-lantneje. — Pošthi utadi V Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 8064-64, Bru-xelles; Holandija: št. 1458-66, Sed. Dienst; Francija: št. 1117-94, Pariš; LuksenbUirg: st. 5967, Lhxembtlfrg. — Na •zahtevo pošljčmo brčKplačho
niše čekovhe nAkazniče.
 Ti: BSE—3BB. Ež 'UST ™ ‘
Po predpisih kolonijske oblasti morajo hišni daVek plAčeVati samo moški, čeprav je hiša po starih zakonih domačinov skupna last družine. Hiše zidajo ipo navadi le ženske. Samo če se hoče kakšen moški prav posebno prikupiti dekletu, ji sezida sam hišo, in ji jo podari. Tudi v tem primeru ne gre davek obdarovanki, niti takrat Ue, ‘če se poroči z drugim moškim in se v hišo vseli moževa družina.
Prav to določilo izrabljajo orožniki. Predtzno obiščejo starše dekleta, ki je dobilo hišo v daT, in zahtevajo dekle za ženo. Če njihovi snubitvi takoj ne ugode, še dekletov oče lahko pripravi na to, da bo ob prihodnjem terminu dobil trojni davčni predpis. Sicer se pa največkrat tako Pe upajo orožniku odreči. In tako dobi z dekletom ne samo ženo, ki tfanj gara, temveč tudi čedno hišico, za katero plačuje kdo drugi davke. Časih izsilijo orožniki več takih porok; zgodi se celo, da imajo nekateri štiri do pet žena in prav toliko, hiš........
Neki orožnik ob zgornjem Riu Kanibalu je celo tako srečen, da ima v v vsaki vasi svojega obsežnega okrožja po eno ženo in hišo. Menda je najbogatejši v vsem okolišu in se prav rad hvali, da je vzel le najlepša dekleta. Seveda pri tem zamolči, da je v dveh primerih dekletova roditelja tako dolgo ožemal z neupravičenimi davki, da sta h koncu morala popustiti; da je v treh nadaljnih primerih štkrše na osnovi lažnih obtožb spravil v zšpor, samo da jih prisili, da mu dado svoje hčerke za žene. Pravijo celo, da je svojo najmlajšo ženo dobil le z grožnjo, da ji ’bo očeta zaradi poljskih tatvin spravil na vislice.
Pa faiu žensk še vedno hi bilo dovolj. Zmerom je stikal po vaseh za naj bogatejšiihi dekleti in ši je ‘izmislil vedno nove načine, da 'je danes tu, jutri tam Spet prisilil kakšnega dekleta ‘v poroko. Tako zelo je že bil tega navajen, da hiu niso nikjer delali posebnih zaprek. Le 'fteka petnajstletna deklica, ki so jo Vsi poznali kot najbolj ljilbko plesalko na Riu Korubaiu, se mu ni hotelh podati. To ga je tako Ujezilo, da'se je najprej znesel nad njenimi starši, potem pa še nadnjo,
Med nekiiim mladinskim slavjem je porabil ugodno priložnost in je dekle v splošnem dirindaju zgrabil in jo odvlekel za grm. Drugo, jutro so jo domačini našli s strašnimi 'zevajočimi ranami na -prših in po hrbtu in z zlomljenimi nogami, ob robu gozda. Bič iz kože povodnega konja in kopito puške sta opravila strašno delo Sicer pa niti ta dogodek ni šel belim kolonijskih oblastnikom do živega. Zanje je .pač glavno to, da imajo Zanesljive brbžntke-čučhrje.
Zrcalo se ne more zmotiti
o
Zrcalo je varuh Vaše lepote, ker odkrito pokaže vse neugodne izpre-membe Vašega obraza; zato je njegove opomine treba upoštevati. Z redno rabo svetovno znanega rastlinskega preparata Rejuven Skin Pore Milka boste odpravili vse gube, mozoljčke, ogrce in pege s svojega obraza, in takrat bo zrcalo spet kavalir in Vam bo delalo komplimente.
Masirajte si obraz vsako jutro in vsak večer z Rejuven Skinom in že po kratki dobi boste opazili blagodejni vpliv tega popolnoma neškodljivega rastlinskega mleka. Zahtevajte povsod Rejuven Skin v plombiranem zavitku za 32 Din ali ga pa naročite z glavnega skladišča
NOBILIOR-ParfumerlJa, Zagreb, Illca Ibr. 34
GDUVEN
SKINPORE MILK
Kaj vse »JoJo« zakrivi
Sirski list »Odmev iz Damaska« poroča, da so se arabski verski učenjaki »Ulemi« zatekli k oblastvena s prošnjo, naj se prepove igranje »jo-joja«, ki se je tudi tem zelo razpaslo. Ulemi so »dognali«, da se je hkratu z »jojojem« ,pojavila tudi pogubna suša, in so prepričani, da je to v usodni zvezi z »jojojem« ...	*
SARGOV
KALODONT
Skrivnostni s&stri
Skrivnost razkošne vile v Nici. — Izginula zakonska dvojica. — štirje ljudje
umorjeni?
Zanimivo in nenavadno je, če se pokopana žena nenadoma spet pojavi med živimi. Tako se je zgodilo z gospo Filomeno Schmidtovo v Nici, ki je po rodu Bavarka. Njeno življenje je pestro kakor malokatero in doslej še ni dognano, koliko kriminalnih grehov ima na vesti. Že delj ko dve leti se ukvarja francoska policija s sestrsko dvojico Schmidtovih, ker sta osumljeni, da sta izvršili štiri zavarovalne umore.
Milijon frankov za pokojnico
Leta 1930. je ena izmed sestra Schmidt, Filomena, nevarno obolela za jetiko. V razkošno vilo Eglantino, ki stoji tik ob morski obali v Nici, so poklicali zdravnika. Zdravnik je izjavil, da je bolnica neozdravljiva, in res je Filomena po nekaj tednih umrla. Njena sestra Katarina ji je v globoki žalosti postavila prekrasen spomenik na grob z napisom: »Počivaj v miru — tvoja ljubeča te sestra.-;
Par dni po pogrebu je predložila Katarina neki francoski zavarovalnici, ki ima podružnico v Nici, zavarovalno polico na milijon frankov. Zavarovalnica je na podlagi mrtvaškega lista pokojne Filomene brez pridržkov izplačala Katarini vso zavarovalnino.
Ali je katera druga nmrla name-- stu nje?
Več mesecev pozneje je začela zavarovalnica na podlagi brezimnih ovadb sumiti, da pri tej stvari nekaj ni v redu. Uvedli so preiskavo in kmalu so dognali, da se je Katarina Schmidtova malo pred smrtjo svoje sestre živahno zanimala za usodo neke neozdravljive jetične bolnice. Bolnica je bila po poklicu delavka in se je pisala Magalie Herbin. Zdravila se je v javni bolnišnici.
Herbinova je potem nekega dne izginila iz bolnišnice in oblasti vkljub vsemu prizadevanju niso mogle najti sledu za njo. Uradnik zavarovalnice je zaslišal osebje Schmidtovih, ki je izpovedalo, da je bila pokojna Filomena majhna, črnolasa in temnooka in da je govorila francoščino kakor kaka francoska kmetica, med tem ko je njena sestra Katarina visoka, plavolasa in svetlooka in slabo obvlada francoščino. Tudi pri izgovorjavi se ji pozna, da je po rodu Nemka. Tako ee je zavarovalnici še bolj potrdil sum, da sta sestri s pomočjo tretje osebe prevarali zav.od in se tako pojili zavarovalnice. Vendar pa zavarovalnica svojih trditev qi mogla dokazati.
OjJvetnjk — glavni dedič
Francosko javnost pa razburja še drugo' ižginutje neke zakonske dvo-
jice iz Marseilla. Zakonca sta se odpeljala čez nedeljo v Nico. Od tistega dne se nista več vrnila v Marseille. Par tednov pozneje se je zglasil pri. marseillskih oblastih starejši eleganten gospod, ki se je predstavil kot dolgoletni pravniški zastopnik izginule zakonske dvojice. Prosil je mestno občino, da bi proglasila izginulo zakonsko dvojico za mrtvo, in predložil oporoko, po kateri bi bil on glavni dedič zakoncev. Mestno načelstvo in policija sta se začeli zanimati za moža in kmalu so dognali, da je Sarret res nekaj časa izvrševal odvetniško službo, da ga je pa odvetniška zbornica zaradi goljufij kmalu izključila. Tako so začeli sumiti, da je bil morda Sarret sam tisti, ki je spravil izginulo zakonsko dvojico na drugi svet, da bi se polastil njenega premoženja. Zaprli so ga in med preiskavo so dognali, da je Sarret dalje časa živel v skrivnostni vili Eglantini, kjer je na zagoneten način umrla Filomena Schmidtova.
Umor s sekiro
Zdaj so oblasti napravile v vili hišno preiskavo. Uradniki so našli v njej dve dami, ki sta se v prvem presenečenju predstavili za sestrsko dvojico Schmidtovih, Katarina in Filomena Schmidtova... Imeli sta pri sebi nove nemške potne liste in videti je bilo, da sta se pravkar odpravljali iz Francije. Policija je odvedla sestri v zapore in zavarovalnica bo zdaj ponovno vložila tožbo proti njima zaradi goljufije.
Sarret je prvotno trdovratno tajil, da bi bil v kaki zvezi z izginutjem zakonske dvojice. Naposled je pa vendarle priznal, da ga je mož nekega dne obiskal v vili Eglantini. Med obema je prišlo do spora. V navalu jeze je zgrabil Sarret sekiro in pobil moža na tla. Obležal je mrtev. V strahu, da bi kdo izvedel za zločin, je razkrojil mrtveca z žvepleno kislino. 0 ženi pa noče ničesar vedeti in trdovratno izjavlja, da ne ve, kam je izginila. Med tem se je oblastem že
posrečilo dokazati, da je Sarret ponaredil oporoko v svojo korist in zato ni dvoma, da je tudi ženo spravil s sveta. Zakaj oporoka je predvidevala smrt obeh zakoncev.
Ali sta sestri umorili svoja moža?
Če sta sestri Schmidt v kaki zvezi s tem dvojnim umorom, še ni znano. Preiskava je pa dognala, da sta bili obe sestri poročeni in da sta njuna moža po kratkem času nenadoma umrla. Zdravniška preiskava je dognala, da sta bila oba zastrupljena z arzenikom. Po smrti mož sta sestri dvignili znatne zavarovalnine; oba moža sta bila namreč zavarovana za velik znesek na življenje.
Živi in ima svoj lastni mrtvaški list
Z veliko napetostjo pričakuje vsa francoska javnost glavno obravnavo proti množinskim zavarovalnim morilcem Sarretom in Schmidtovim. Toda tik pred obravnavo so oblasti v Nici opozorili, da so nekaj izpregle-dale. Filomena Schmidtova je namreč še zmerom proglašena za mrtvo in je zaradi tega prav za prav ne bi smeli postaviti pred sodnike. In tako so obravnavo spet preložili, dokler oblasti ne izdajo potrdila, da Filomena Schmidtova še živi...	*♦
Kako je ekspresni vlak zašel
Smešna zgodba s francoskih železnic
Pariški listi poročajo o kaj nenavadnem dogodku na francoski železr nici. Nekega mračnega dne v nedavno minuli megleni dobi je ekspresni vlak, ki vozi iz Pariza v Rourges, pripeljal v to mesto z zamudo dveh ur. Samo po sebi to še ne bi bilo nič tako nenavadnega, nenavaden je bil samo vzrok zamude. Vlak je bil namreč dobesedno v megli zašel in se celi dve uri klatil po krajih, koder ni imel prav ničesar iskati.
Vlak na krivih potih
Ob petih dva in trideset minut je bil ekspresni vlak zapustil postajo Gare d’ Orsay in je tudi popolnoma po voznem redu, čeprav ves moker od dolge vožnje v najgostejši megli, točno ob devetih dospel na postajo Vierzon, na kateri navadno odklopijo del vlaka, in katero je po kratkem postanku — spet popolnoma po voznem redu — zapustil. Takoji nato je pa neutegoma zašel na kriva pota. Kaj se je prav za prav zgodilo, ne bo najbrže nikoli pojasnjeno. Morda so bili pred odhodom vlaka pozabili prestaviti kako kretnico, morda je vlak tudi po napačnem tiru privozil v Vierzon — vsekako izjavljajo postajni uslužbenci, da v tisti strašni megli nikakor ni bilo moči razločiti, na katerem tipi vlak prav za prav stoji. Strojevodja, ki s svoje strani pripoveduje, da v megli, ki ga je
obdajala na, vožnji, še brzojavnih drogov ni videl, se je jel čez nekaj časa čuditi, ker ni opazil nobene izmed čuvajnic in majhnih postaj, po katerih se je drugače razgledoval, zato pa obrise poslopij in krajev, ki j:h nikakor ni mogel spoznati.
Vožnja v sivo meglo
Vzlic temu se mu je zdelo najbolj pametno ^pogumno nadaljevati vožnjo, in res je delal to toliko časa, dokler ni privozil na majhno postajo Ch6ry, ki leži kakih dvajset kilometrov od glavne proge ob stranski progi v Chateauroux. Lahko si mislimo, da niso bili tu po njegovem pojavljenju nič manj presenečeni kakor on sam.
Razgovori, ki so se nato začeli med železniškim osebjem in potniki, izmed katerih so mnogi hoteli v Bour-gesu ujeti zvezo z drugim vlakom, nikakor niso bili zelo prijazni; a vendar so morali nazadnje ti kakor oni zahvaliti Roga, da je bila ta redka prigoda minila brez trčenja s katerim izmed rednih vlakov, ki navadno vozijo po tej progi. In tako se je ubežni vlak počasi, z vso potrebno previdnostjo vrnil v Vierzon in od ondod po pravilnem tiru v Bourges, kamor je dospel, kakor smo že omenili, z zamudo dveh ur, ne da bi se bil pri tej vožnji v meglo skrivil komurkoli le las na glavi.	**
Aleksandra Velikega izkopavajo
V Ammonovi oazi, tam kjer je današnje mesto Aleksandrija, so pred 2200 leti pokopali največjega junaka tistih časov Aleksandra Velikega. Raziskovalci sa že nekajkrat skušali dobiti dovoljenje egiptske vlade, ki je lastnica mesta Aleksandrije, za izkop junakove mumije. Doslej so se 'mohamedanski Egipčani trdovratno branili dati tako dovoljenje. Zdaj so se končno sami odločali za izkopavanje in so poverili vodstvo egipt-skemu princu Omarju Tussunu, ki je staroagodovinski veščak. Strabovi zapiski pripovedujejo o ogiromnih zakladih, ki so baje v grobu Aleksandra Velikega. Krsta je menda iz suhega zlata, v njej pa vse polno zlatnine, kron, prstanov, sponk in sličnih dragocenosti.	*
Hrana ledeniške bolhe
Prav čudna stvarca je ledeniška bolha, pramrčes iz družine skakalcev. Orna je in kosmata, meri pa približno dva milimetra. Na ledenikih visokega gorovja je tega mrčesa časih toliko, da zatemnijo celo ledene plošče. Še nedavno smo mislili, da se te bolhe hranijo z ostanki žuželk, ki jih viharji dvignejo v gorske višine. Zoološki institut univerze v Inomoatu je pa dognal, da je hrana tem skakalcem zgolj rastlinski prah, ki ga veter zanese na snežno gorovje. *
Stran i.
DRUŽINSKI TEDNIK —... ■  ----------
Leto V./13.
Hijene
Talfit fnedHamUiU depacfa/ & ccUi — šttaU Ut tapet vetiUiU UotdsldU t&dietii
„Prosim, izplačajte mi tale čeki"
danes je že zdavnaj med staro šaro, odkar so videli, da se dado hotelski čeki še mnogo laglje ponarediti kakor bančni...
*
Harry Becker, eden izmed treli hotelskih sleparjev, ki so jih zdaj v Londonu prijeli, je bil sicer član mednarodne sleparske tolpe, toda nastopal je zmerom sam. Kakor dokazujejo njegove izpovedi, si je s •svojimi sleparijami v zadnjih dvanajstih letih toliko »zaslužile, da si je •mogel privoščiti štiri potovanja okoli sveta, zraven tega si je pa del na stran še lepo vsotico denarja!
V Egiptu in Kaliforniji se je izdajal za profesorja na heidelberški univerzi. Ob priliki nekega »znanstvenega zasedanja« si je naročil v naprej
le apartmane s konferenčno sobo vred in plačal s sijajno ponarejenim čekom, razliko si je pa dal izplačati. Te razlike so mu toliko vrgle, da je .potem vselej za nekaj časa izginil in •se potem pojavil na čisto drugem koncu sveta.
Raymond Barkon — »zdravnik« — in Fred Buller sta se pa udejstvovala bolj kot organizatorja in sta rajši ostajala v ozadju. Seznanjala sta se z mladimi, nezaposlenimi ljudmi pustolovske narave, jim obljubila 50% ■od vsake »kupčije« in jih potem izurila pod svojini strokovnim vodstvom v hotelske sleparje. Pri izberi ljudi sta bila zelo oprezna — in res se zdi, da učenci svojima učiteljima niso delali sramote, zakaj le po naključju jim je policija prišla na sled.
Sličice iz GiHaga
Pi-š6 Ferry 0’Brien
Te dni se je posrečilo angleški kriminalni policiji prijeti itri člane nevarne mednarodne tolpe sleparjev, ki so v zadnjih letih napravile hotelirjem v velikih mestih veliko škodo.
»Kaj pošte za Stuarta Harknessa?«
S takimi besedami stopi elegantni gospod k vratarju znanega hotela N. v San-Franciscu. Vratar pretehta z veščim pogledom novega gosta: obleka ni pretirana, prtljaga, ki jo deček pravkar mimo nese, solidna — mož je brez dvorna iz boljše družbe.
»Tule je vaša pošta, gospod,« reče vratar in mu pomoli zavojček. »Legitimacija,« meni gost in ne da bi ga bil vratar pozval, predloži malomarno svoje papirje: potni list, šofersko dovoljenje, člansko izkaznico zelo ekskluzivnega kluba — tri, štiri izkaznice, vse na ime Stuarta Hark-neSsa. Vratar se zahvali in prikloni in vrne papirje razen potnega lista.
■Gest odpre pošto. Dve pismi vtakne poflprebrani v žep, tretje pa bere pazljiveje, nato pomoli vratarju ček. »Izvolite mi tole izplačati.«
Ček se glasi na 105‘65 dolarja in na veliko banko v mestu.
»Takoj, gospod,« odgovori vratar in izgine.
»Pošljite mi denar v mojo sobo,« naroči še gost.
Opazovalni oddelek hotela z vročično naglico razišče, kakor zahtevajo predpisi. Najprej telefonirajo dotični banki in se natanko informirajo, pregledajo žig, podpis in kritje — ček je v Tedu. Deček prinese nekaj minut nato denar na podnosu gostil v sobo. Stvar je v redu.
V hoteilu ostane gost tri dni. Obnaša se vzorno. Četrti dan zjutraj predloži drugi ček. Na 2057-50 dolarja in na banko bolj oddaljenega mesta, s katerim takojšnja zveza iz Fan-Francrsca ni mogoče. Zato ček pregledajo samo kot ček, ga pošljejo banki — in izplačajo. Toda banka ček vrne — ponarejen je. Gosta ni nikoli več.
*
Stvar se zdi lahka kakor otročarija, in vendar je dognala družba za zavarovanje ameriških hotelov, da izgubi 25.000 največjih ameriških hotelov samo v enem letu okroglo 7 in pol milijona dolarjev s takimi čekovnimi sleparijami.
In to vzlic še tako rafiniranim varnostnim ukrepom, vzlic silni opreznosti, vzlic še tako natančnim predpisom1. Preprosti in primitivni so čekovni triki hotelskih Kleparjev, še danes.
Družba za zaščito hotelov trdi, da je vsak deseti ček, ki se vnovči preko hotelskih knjigovodstev v velemestih. ponarejen.
Hotelski lastniki so mislili, da se bodo obvarovali teh sleparij, če ne bi izplačali čekov sumljivim osebam, temveč jim izdali svoje lastne hotelske čeke. Tako si pridobe nekaj časa, zraven pa gostu vendarle še utrežeio. Se pred tremi leti so mi-elffli, da ee bo ta sistem obnesel —
V Čikagu je tri in pol milijona prebivalcev. Na policiji imajo zapisanih okoli petdeset tisoč grešnikov, ki so bili že kaznovani. Med njimi je približno petinštirideset tisoč odličnih dolgoprstnežev, skromnejših vlomilcev, žeparjev, prekupčevalcev z mamili in pocestnic, ki so svoje obrti nerodno izvrševali. To je umazana sodrga, kakor jo najdemo v vsakem velikem mestu.
Ostalih pet tisoč so gangstri (člani zločinskih tolp) in bootleggerji (tihotapci alkohola). Gangstri so prav za prav gonilna sila nezakonite alkoholne industrije.
Če odštejemo še nekaj sto prav čudovitih tolovajev, o katerih čitamo vsak dan senzacijonalna poročila, nam ostane dobrih tri milijone štiri sto petdeset tisoč moških, žensk in otrok, ki živijo skromno in običajno. Ti vedo o čikaškem podzemeljskem življenju prav toliko kakor mi: kar v časnikih bero.
*
Življenje v Čikagu je zelo pestro, morda ni tako razburljivo kakor tihotapstvo z alkoholom, je pa tipično. Vse čikaške klavnice so aktivne. Tri in dvajset vlakov pripelje vsak dan nepregledne črede krav, volov, ovac in prašičev na sejmišča.
V enem samem letu so na čikaških sejmiščih zmešetarili za 904 milijone dolarjev živine.
H-
Čikaška opera ne dobiva od mestne občine nikake podpore in tudi za dobiček ji ni. Skratka: kulturna potreba je.
Vsako leto ima več sto tisoč dolarjev primanjkljaja, a vse to krijejo iz plemenitosti ugledni meščani.
*
Nedavno me je povabila mlada zakonska dvojica na obed. Njun radijski aparat velja dva tisoč dolarjev, oprava več tisočakov. V kuhinji so stene obložene s ploščicami v nežni zeleni barvi in vse druge malenkosti so v isti barvi. Seveda ne manjka električne hladilne naprave. Kopalnica je obložena rožasto. Prav tako je tudi W. C* rožast, toaletni papir je rožast; vse je v slogu... in vse na... obroke.
*
Za zborovanja in kongrese je Čika-go kakor nalašč. Krovci, dimnikarji, nameščenci pogrebnih zavodov in najrazličnejša društva zborujejo v Čikagu. Kadar so taka zborovanja — pa niso redka — je v Čikagu nočno življenje tako pisano in čarobno, da se Pariz lahko skrije.
¥
Nasadov ima Čikago mnogo več kakor Pariz in lepši so. Napisov, da je »pod kaznijo« prepovedano sto-
* izgovori dabljusi; okrajšava za Water-
Closet (»ngleško stranišče).
piti na travico, ni. Vsakdo se lahko zabava po mili volji, nikjer mu ne branijo. V tem kotu igrajo žogo, v onem tenis, na levi se skušajo v streljanju z lokom, na desni je družba pri južini, druga pa dremlje. Kakor se komu ljubi.
#
V Čikagu so zelo ponosni na to, da imajo več cerkvft kakor v Rimu. Ponašajo se lahko, da ni vernika na svetu, ki ne bi pri njih našel molilnice...
*
Policija ima vsako leto enkrat »majski izlet«. Ta dan je Čikago dobesedno brez nadzorstva. Neki stražnik mi je pripovedoval, da je med »očesom postave« in zločinskimi tolpami tajno dogovorjeno, da se ta dan ne krade...
*
Za vsakega človeka, kakršnekoli narodnosti, plemena ali barve, se najde v Čikagu del mesta, kjer žive njegovi domačini. Kitajci, Rusi, Madžari, vsi, vsi imajo svoj okraj. Največja je menda nemška naselbina.
¥
Skrbno negovane nasade nasproti trgovskemu središču (severno od najdražje stavbe Field-muzeja) ima v najemu veliki cirkus, ki tam postavi svoje mesto šotorov. Cirkus prihaja vsako pomlad. Mestnim očetom še na um ne pride, da bi ga nagnali na periferijo, čeprav okuži sveži morski zrak s smradom opičjih kletk in z vzdtihom po znoju. Promet, ki je prav tu že dovolj blazen, se v tem času podeseteri, samo zato, da lahko mladina uživa pri cirkuških predstavah.
*
Cikago je Benjamin med svetovnimi središči, zato je pa tudi enfant terrible, ki hoče vse imeti, kar življenje daje in se bohoti mlad in poln zdravja v zavist svojih starejših bratov in sestra.	•
Sleparija s kablom
Nov trik newyorSkih lopovov
Sleparija s kablom je najnovejši trik newyorških lopovov. Priskrbijo si potniške spiske parnikov, ki vozijo v Evropo, izberejo iz njih nekaj premožnih potnikov in pošljejo nato v njihovem imenu njihovim trgovskim družabnikom ali tajnikom »ka-blogram<, v katerem se le-tem naroča, naj odštejejo slu, ki se bo oglasil, tako in tako vsoto.
Tako izvabljene vsote so v raznih primerih dosegale zneske med sto in štirideset tisoč dolarjev. Lopovi se prej pozanimajo tudi za posebna nagnjenja svojih žrtev. Tako so bili zvedeli, da zbira neki bogat potnik dragocene preproge. Na osnovi ponarejene brzojavke so njegovi sorodniki odšteli sleparjem veliko vsoto za pošiljko preprog, o katerih je brzojavka trdila, da so zelo dragocene, med tem ko so bile v resnici brez vsake vrednosti.	**
IZPOSOJAMO
plošče, gramofone, radto-aparate
..ŠLAGER"
Aleksandrova cesta 4. (prebod palače „Vlktorla“)
Dopisnica
Sodnik Dufour se je sklanjal nad r akti Jeana Mouehoirja. Na mizi pred njim je ležala žepna ura. Izpod rdečega zaslona svetiljke se je vsipal stožec luči in osvetljeval popisane pole papirja. V kotih delovne sobe se je mrak zgošča1! v temo. Tiho je šelestel papir.
Sodnik je dvignil glavo in se zamišljeno zagledal v temo. Drobni črni brki so mu 'pokrivali gornjo ustnico. S čela mu je šla tja do levega očešsa globoka brazgotina.
»Mogoče je,« je polglasno mrmral pred se, »čeprav si tega ne moreni prav predstavljati.. .«
In iznova je jel čitati življenjepis moža, ki je obtožen vloma. Mouchoir je trdovratno tajil, toda neka dopis nica je utegnila biti njegova poguba — dopistiica, ki je poklicala špecerista Pigeona med peto in sedmo uro zvečer v oddaljeno ulico. Dopisnica, ki so grafologi v njej spoznali obto-ženčevo pisavo, čeprav si je pisec očividno prizadeval, da pisavo potvori. Za jutri sta bila povabljena na razpravo dva izvedenca, in od njiju bo odvisna razsodba v procesu proti Jeanu Mouchoirju ...
»Ali je mogoče, da bi bil to res ta Jean Mouchoir?«
Sodnik Dufour je bil proces prevzel šele včeraj namestu obolelega tovariša; nocoj, pred poslednjo razpravo, je hotel stvar dodobra proučiti,.
ta Jean Mouchoir, ki me je takrat pri Reimsu rešil iz rok Nemcev, me ranjenega zavlekel v zaledje in tvegal pri tem svoje lastno življenje, takrat, devetnajstopetnaj-stega...«
In počasi so mn še druge okoliščine prišle v spomin. Mladi so bili takrat in navdušeni, ko so naskočili nemške linije. Potem je omedlel, osvestil se je šele v lazarelin, ž glavo vso v obvezah ... Jean Mouchoir ga je bil rešil, ta Jean Mouchoir nemara, ki je danes... kaj je ta človek zagrešil?
Kruh je ukral, nekaj sirovega masla in klobaso.
In steklenico konjaka ... a to najbrž sairio iz priložnosti.
Mogoče si drtigače hi vedel več pomagati, mogoče je bil sestradan ko zapuščen pes, obseden samo od ene misli: najesti se. Škoda, dobiti bi bil mofdl to stvar pfej v roke... Moral bi bil iti k njemu, na dom — niso ga zaprli, saj se ni bilo bati, da bi pobegnil, imel je ženo in otroka; potnik je bil. In kazen ni mogla biti velika, morda dva meseca zapora, pogojno... a vendar, madež bi mu ostsfl, kakor veriga na nogi, kamorkoli bi šel. Tajil je, mogoče iz obupa, zaradi žene in otroka* toda dopisnica...
Ce jutri oba glavna izvedenca spoznata pisavo na dopisnici za njegovo... potem ne' pomaga nobeno ta-jenje, potem mora iti zakon svojo neizprosno pot.
»Ali je to tisti Jean Mouchoir? .. .<
Sodnik Dufour je šel spat pozno v noč, bilo je že dve zjutraj, in moreče sanje so ga preganjale.
Zdajci je rezko zabrnel alarmni zvonec. Zvonec iz delovne sobe. Dufour je planil pokoncli, brez pomišljanja pograbil revolver na nočni oma-
Novela
ici- prižgal luč in skočil v drugo sobo.
Z naperjenim orožjem je stal tam nasproti možu, ki je trepetal od strahu in široko upiral oči v sodnika.
Čeprav je od takrat minilo že sedemnajst let, je sodnik vendarle na prvi pogled spoznal v vlomilcu Jeana Mouehoirja, tistega Jeana Mouchoir-ja, ki ga je takrat v šampanjski bitki iztrgal iz rok Nemcev in ga rešil. Obraz mu je postal ožji, gube na njem so pripovedovale o prestani bedi in trpljenju, ponošena obleka mu je ohlapno visela na shujšanem telesu, toda bil je Jean Mouchoir, to so bile še zmerom njegove oči, iste črte na obrazu, isti lasje, samo redkejši.
Sodnik Dufour se je tesneje zavi! v pidžamo. In skoraj mirno je vprašal:
»Kaj bi radi... kdo ste?«
Na tihem se je oddehnil, videč, da ga Mouchoir ni spoznal, morda so ga brki toliko izpremenili. Od zunaj so se začuli koraki. Sodnik je stopil ven, odslovil prestrašenega slugo, zaklenil vrata za njim in se spustil v naslanjač za pisalno mizo. Revolver je še zmerom držal pripravljen na strel.
»Kdo ste in kaj bi radi?« je ponovil vprašanje.
Jecljaje je začel mož govoriti. Zvedel je, da je njegovo stvar on dobil v roke, strašno se boji sramote, samo iz lakote je kradel, ni vedel kaj bi, žena in otrok nista imela, kaj bi jedla ...
»Torej ste res vi vlomili v Pigeo-novo trgovino?«
»Da, gospod sodnik,« je z ubitim glasom pritrdil Jean Mouchoir.
»In zdaj vas je strah te dopisnice, kaj ne?«
S temi besedami je vzel sodnik Dufour iz svežnja aktov usodno dopisnico in jo položil na mizo.
»Te dopisnice, ki naj vam neovrgljivo dokaže...«
Mouehoirjeve oči so visele na drobni dopisnici kakor priklenjene.
V veliki sobi je zavladala smrtna tišina.
Sodnik Dufour se je še bolj sklju-čil na naslanjaču, glavo je pobesil
med ramena, in v duhu je zagledal sliko iz davnih dni:
Visel je nevarno ranjen v močnih rokah, ki so ga vlekle s seboj, dokler ni bil na varnem sredi svojih čet. In čudno melanholično, otožno je začul pesem vojakov v zaledju: >Quand Madelon vient nous servir a boire...«
Tiho, neslišno so sodnikove ustnice spremljale melodijo. In med tem je v njem dozoreval nezaslišan sklep.
Zdajci je vstal, prodirljivo pogledal trepečočega vlomilca, nato mu je pa zletel pogled k priprtemu oknu. Pograbi L je akte Jeana Mouehoirja, jih vzel pod pazduho in odšel z njimi molče v svojo spalnico.
Rumenkasta dopisnica s spačeno pisavo je ostala na pisalni mizi.
Dufour je utrnil luč, stopil k oknu in. pogledal skozenj. Medlo je mesec razsvetljeval vrt pred hišo, pa vendar dovolj jasno: ni še minila minuta, ko je sodnik zagledal temno senco, hitečo čez vrt. Gledal je za njo, 'n njegove ustnice so podzavestno mrmrale takratno pesem:
»Quand Madelon vient nous servir a boire ...«
Obrnil se je, privil luč in se vrnil v delovno sobo. Bila je prazna. Vlomilec se ni bil ničesar doteknil. Njegova zlata ura je ležala kakor poprej na pisalni mizi in komaj slišno likala.
Nič ni manjkalo — le rumene dopisnice ni bilo več.
Izza dreves na vrtu je vstajal sivi dafi.
Sodnik Dufour se je zdel srečen, skoraj razposajen. Oči so se mu svetile v čudno mehkem lesku.
In njegove misli so se oblikovale v oolgla^en stavek:
»Lepo je, kadar človek poplača »tar dolg.«
Potem je napisail ček na precejšnjo vsoto in spremno pismo za banko, naj pošlje denar brez navedbe po-šiljalca neki gospe Mouchoirjevi. Naslov je dobil v aktih.
Nato je vzel veliko belo polo iz levega predala pisalne mize in napisal ostavko na državno službo. Roka se mn ni tresla in njegov podpis je bil trden in jasen.
Prijetno sveže — lepo dišeče po vsakem pranju
Vedno z
Los Angeles ponoči
(Glej naslovno stran)
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
Proces Jeana Mouehoirja so preložili. Čež štiri dni ga je vzel drugi sodnik v roke. Zaradi pomanjkljivih dokazov so Mouehoirja oprostili. V zadnji vrsti med občinstvom je sedel sodnik Dufour. Globoko je zasopel, ko je bilo konec, se pomešal v gnečo i n odšel z dvignjeno glavo in z mirno vestjo.
HUMOR
Razumljivo
Nekega starejšega, zelo živčnega gospoda vprašajo, zakaj neki ima »meram vato v ušesih
Pa odgovori: »Ker imam navado, da zmerom s prsti bobnam po mizi, tega pa ne prenesem.«
Sodobne
»Kaj? Povišanje plače bi hoteli? Bodite veseli, da site knjigovodja pri meni! Če me še kdaj prosite za povišanje, vas vzamem za družabnika — razumeli?!«
Nadebuden sin
»Kaj ne, gospod učitelj, moj sin ima mnogo originalnih idej?«
»O, da — posebno v pravopisu.«
Ameriška glosa
»Francozi so rekli leta 1917, da ostanejo Ameriki večni dolžniki... Zdi se, da jih takrat mi Američani nis>nio čisto prav razumeli.«
Mali avto
»Gospod stražnik, pred desetimi minutami sem pustil pred vrati svoj mali avto, zdaj ga pa ni več.«
»Ali ste že pogledali po žepih?«
Resnična beseda
Stari Virchow je nekoč pri znanstvenem predavanju povedal tudi tole modro:
»Če je Človek bolan, sta sprti natura in bolezen. Zdravnik je kakor človek, ki hooe s palico spraviti sprta nasprotnika narazen. Če zadene bolezen, je stvar v redu. Če pa zadene naturo — mora bolnik umreti.«
Kalvarija ljubezni
Roman las naših dni. — Napisal P.
Povest, ki smo jo v prvi številki začeli prinašati, je napisal P. R. — tisti pisatelj, ki nam je dal že »Nezakonsko mater*'. Naši čitatelji, ki so brali 1. in 2. letnik »Romana** se gotovo še dobro spominjajo pretresljive ljubavne zgodbe, ki je takrat zbudila vseobčo pozornost in priznanje. »Kalvarija ljubezni** je napisana po
resničnih dogodkih iz polpretekle in nedavno minule dobe in je pretresljiva slika človeškega trpljenja in strasti. Prepričani smo, da nismo mogli svojim zvestim čitateljem za novo leto bolj ustreči, kakor s to našo novo povestjo, ki jo bodo z velikim zanimanjem brali od začetka do konca.
»Ali sta strežnika pripravljena?« je vprašal dr. Horvin.
»Da, pred vrati čakata.«
»Naj vstopita.«
Na pragu sta se prikazala dva bolničarja, dva orjaka s krotkima in dobrosrčnima obrazoma. Počasi stopita k postelji, primeta s svojimi velikanskimi rokami, ki jim nihče ne bi prisodil toliko nežnosti, ranjenca in ga odneseta na hodnik, kjer ga položita v dvigalo, ki je nalašč za take priložnosti. Dvigalo neslišno zdrči in se ustavi v operacijski sobi.
Po njunem odhodu je dr. Horvin še nekaj časa ostal: Strmel je v obraz negibno ležeče Ljudmile. Nato se je odtrgal in rekel dr. Ivancu:
»Ostanite pri njej, tudi tedaj, ko se spet zave.'
»Tudi če se zave, še preden bo operacija končana, gospod doktor?«
»Da, tudi tedaj.«
S temi besedami je dr. Horvin odšel in zaprl vrata za seboj.
VI
Obup
Kirurg je stopil na hodnik. Potem je odšel po stopnicah proti operacijski sobi.
Velika je ta operacijska soba. Stene so obložene z belimi pečicami, sredi sobe pa stoji velika miza, ki se da avtomatski dvigniti in pogrezniti in s pritiskom na gumb nagniti na; stran. Na dveh manjših mizicah obakraj nje stoji kirurško orodje, noži, škarje, goba, obveze, steklenice s kemično čisto vodo in antiseptičnimi tekočinami.
V teh nekaj sekundah na poti iz bolniške sobe v operacijsko dvorano, so kirurgu Spreletavale -možgane razne misli. Vznemirjajoče ga misli... zakaj gu-be na njegovem čelu so se še bolj poglobile in obrvi so se mu še mraoneje nabrale.
Kakšno korist mu bo prinesel negotovi izid te operacije?
Ko je nocoj zvedel o Milavčevi nesreči, ga je za trenutek izpreletelo blazno upanje, da ga čaka izpolnitev njegove majgorečnej-še želje: da bo Ljudmila njegova!
Toda izkazalo -se je, da je bilo to upanje res samo blazen sen. Toli spretno pripravljeni načrt ni obrodil sadu, ki ga je pričakoval. Ljudmila se mu je izmuznila iz nastavljene pasti. In tako lepe priložnosti, da stre odpor, prav gotovo ne bo nikoli več. Vse kirurgove nade so padle v vodo.
Zdaj je v operacijski dvorani. Strežnika sta bila ravnokar prinesla ranjenca in ga položila na operacijsko mizo ter ga privezala k njej.
V tej veliki svetli sobi je bil dr. Horvin izvršil že več skoraj čudežnih operacij. V tej -sobi je iztrgal smrti bolnike, ki so njegovi tovariši že obupali nad njimi.
Kirurg je odložil suknjič in se ogrnil v operacijski plašč.
Nato je stopil k operacijski mizi. Na njegovem obrazu vlada zdaj mir. Vsaj na videz. Nič več ne razodeva skrbi ne nemira ne neukrotljivih čuvstev, ki so še malo prej divjala v njem.
Naglo si je razkužil roke v vroči vodi in se nato vrnil k ranjencu. Takrat je prišel iz sosednje sobe dr. Svetlič in prinesel prekuhano operacijsko orodje ter ga položil na mizico zraven kirurga. Dr. Horvin je vzel vzbokel kirurški nož in se sklonil k ranjenemu Milavcu, pozorno pregledovaje njegovo rano. Nato je z bledim obrazom, a z jasnim, trdnim glasom začel razlagati asistentoma, ki sta stala zraven njega:
»Moja prva diagnoza drži. Kakor sem mogel presoditi iz površnega pregleda, je lobanja močno prizadeta; iz neprestane omedlevice pa sklepam.
da so morale zdrobljene koščice raniti tudi možgane same.«
Tako govoreč je z dvema križnima vrezoma odprl rano do kosti.
V sobi je vladala smrtna tišina. Strežnika sta sedela pri vratih in čakala, asistenta sta pa napeto sledila gibom dr. Horvina, ki si je sklanjal nad ranjencem in spretno sukal ostri nož. Ena sama napačna kretnja, samo lahek drhtljaj roke — in nesrečni dr. Milavec bi bil zapisan neizogibni smrti. Toda kirurgova -roka ne trepeta.
Pa vendar se zdi asistentoma, da mojster nocoj nima tiste gotovosti kakor drugače. Zdaj pa zdaj prestane, kakor bi pomišljal, tipa in se obotavlja, ko da se ne bi mogel zanesti na svojo roko. Človek bi -mislil, da je razburjen.
Nezmisel! Ali je že kdo videl, da bi -bil dr. Hor-vin pri operaciji razburjen?
Zdajci prestane. Prvi del operacije je končan. Lobanja je prevrtana. Kirurg potegne nekaj brezobličnega iz nje. Okrvavljena koščica.
Drugi del operacije je še kočljivejši, še nevarnejši. Zdaj mora popraviti drobce kosti, ki pritiskajo na možgansko opno. Najti mora tudi in odstraniti koščice, ki so se zadrle v možgane.
Strašno nevarna naloga!... Toda kirug ji je kos. Koščice so zdaj zunaj. I-n z njimi nekaj kapljic lepljive, 1 rvave tekočine... Ranjenec se zgane.
»Čuti se mu vračajo,« zamrmra Horvin in se izno-va skloni k ranjencu, iznova pregledovaje poškodbe v možganih... tem toli skrivnostnem organu, čigar proučevanju je bil kirurg posvetil, dobršen del svojih zdravniških študij.
Zdajci mu prsti rahlo zadrgetajo... trepalnice mu trznejo.... Toda črta okoli njegovih ustnic postane še trša.... In skozi -možgane mu šinejo čudne besede... stavek, ki se zdi, kakor ne bi imel pravega zrni sla:
»To bi pomenilo živo smrt....«
Toda teh besed ni izgovoril. Le prsti so mu še bolj zadrgetald. Debele znojne kaplje so mu stopile na čelo. Asistenta bosta morala to opaziti; osupnila bosta. Toda kirurg se osvesti, z vsem naporom svoje volje -premaga razburjenje, ki ga je že skoraj premoglo... In ko se je po poslednjem obotavljanju vendarle odločil za odločilni urez, je bil njegov obraz še bledejši ko prej. In glas mu je komaj slišno drhtel, ko je dejal:
: Končano L-
Nato je rano izpral in zašil ter prevezal z antiseptičnimi obvezami.
»Izmazal se bo, kaj ne, gospod doktor?« je vprašal asistent s sinjimi očmi.
»Mislim, da se bo.«
»Nu, potem si bo res lahko čestital!
m  ...  M*........m.n......  n'..
Važno opozorilo!
Žrebanje za nagrade našega velikega nagradnega natečaja se bo vršilo
v sredo, 12. aprila 1.1.
Glejte, da poravnate naročnino čim preje, da boste lahko tekmovali za lepe nagrade. Naročnina mora biti v upravi najpozneje do 11. aprila.
Horvin ni nič odgovoril. Njegova naloga je bila končana. Vsaj mislil je tako.
Asistenta sta razvezala vezi, ki je bil dr. Milavec z njimi privezan na operacijsko mizo. Ranjen-čevo telo je vztrepetalo, t-o-da oči so še zmerom ostale zaprte. Dr. Horvin je bil silno bled, toda drugače se je 'imel popolnoma -v oblasti. Umil si je roke v vroči v-odi. Nato si je slekel operacijski plašč in si oblekel -suknjič. Vsa operacija je trajala komaj četrt ure.
V-mil se je k operacijski mizi. Tudi strežnika sta pristopila. Odnesla ga -bosta -nazaj v sobo, kjer je ležal poprej. Kirurg ne more odtrgati oči od ranjemčeve -glave. Njegovo čelo je prsteno bledo. Vsa glava je v obvezah. Le čelo z zaprtimi očmi se vidi iz njih.
Strežnika stopita k primariju:
»Ali ga lahko spraviva nazaj v posteljo?«
»Počakajta še -trenutek!«
Nato -se obme k asistentoma:
»Upam, da se ne bo strdila kri pod možgansko opno. Tudi do drugih komplikacij, mislim, ne bo prišlo. Ranjenec bo kmalu odprl oči, toda kako bo z njim, se bo moglo presoditi komaj jutri. Eden od vaju bo moral noč prebdeti pri njem.«
Zdravnika sta nemo prikimala. In dr. Horvin je odšel.
Nekaj minut po Horvinovem odhodu je Ljudmila odprla -oči. Globok vzdih se ji je izvil iz ust. Začudeno se je ozrla okoli sebe, lin potem se je zdajci zavedla, da ni doma, in gluha groza jo je prevzela. S pojemajočim glasom je zajecljala:
»Kaj mi je? Kaj se je -zgodilo?«
In nenadoma jo je prešinilo spoznanje:
»O Bog! Izdana! Pervarana!... Vse moje živ ljenje strto, uničeno...«
Dr. Ivanc jo je hitel tolažiti:
»N-i vzroka, gospa, da bi -se vznemirjali. -Dr. Horvin je na glasu enega izmed najboljših kirurgov v vsej deželi in je že večkrat rešil ljudi, ko so že vsi drugi -zdravniki obupali nad njimi. -Mi njegovi asistenti, ki imamo priliko delati z njim, vidimo v njem skoraj polboga. Verjemite mi, da se mu bo tudi nocoj posrečilo dobro izvesti operacijo, ki se je je lotil... boste videli, da -vam bo rešil moža...«
Ljudmila ni odgovorila. Njene -oči so se srepo upirale v strop. Žalost im bolest sta bili zapisani v njih. Bilo je, kakor da sploh ni slišala besed, ki jih je govoril asistem-t.
Tako je minilo nekaj -minul. Zdravnik se je jel že vznemirjati: ali se ji je nemara zmešalo?
Zdravnikova bojazen se je zdela upravičena, tako čudno odrevenelo in srepo je stala mlada žena -im gledala v prazno pred se. Vnovič ji je začel prigovarjati. Toda ona je molčala kakor ga ne bi čuta.
Asistent je vstal in jo prijel za roke. In -mehko ji je rekel:
Gospa, človek nikoli ne sme obupati. Do konca moramo ohraniti pogum in upanje. Dajte, go-spa. osvestite se!«
Mlada žena se je stresla -pod dotikom zdravnikovih rok. In z globokim vzdihljajem se je iztrgala iz bolestnih sanj.
»Da, gospod doktor,« je -zamrmrala.
In zamišljeno je prikimala:
»Pogum... da, pogum...«
S -tolikšno trudmostjo, s tolikšnim obupom je izrekla te besedice, da je asistenta stisnilo za grlo. Njen pogled se je počasi odtrgal od stropa in se za trenutek ustavil na prazni postelji... na postelji, ki se je še zdaj videlo, kje je ležal Giril. Drget jo je stresel po vsem životu.
MOST VZDIHOV
ZGODOVINSKI RO/AAM NAPISAL AMCH EL ZEVACd
68. nadaljevanje
»Visokost,« je rekel Gennaro in vstal, »govoriva tedaj jasno in odkrito. Že dolgo sem pričakoval besed, ki jih je vaša Svetlost pravkar izgovorila. V tej podrejeni službi policijskega šefa se bom še zadušil. Kaj sem prav za prav? Prvi birič, nič drugega. Če pa vi mislite, da sem več vreden, če zaslužijo ta razumnost, ta energija, ta vdanost, ki ste o njih govorili, razmaha na širšem prizorišču, potem, Visokost, je prišel čas za to.«
»To se pravi, da me prosite službe velikega inkvizitorja?«
»Da, Visokost,« je brez ovinkov odgovoril Gennaro.
»Nu, prav, obljubim vam jo: zaslužite si jo!«
»Potrudil se bom, Visokost,« je rekel Gennaro, ki se je znal toliko obvladati, da je skril svoje razočaranje.
»Ne mislite,« je povzel dož, »da vam dajem samo prazno obljubo. Vzemiva določen dan in dobro si zapomnite tole: Pridite 2. februarja in me spomnite obljube: izpolnil jo bom.«
»To je vse, kar sem si želel, Visokost. Prav dobro razumem vaše pogoje. Toda bodite prepričani, da nisem čakal obljube, ki ste mi jo pravkar blagovolili dati, in da sem že poprej ukrenil vse potrebno glede na svečanost 1. februarja.«
Dož je mahnil z roko, kakor hoteč podkrepiti, kar je rekel. Nato je povzel:
»Dejali ste torej, da se Bembo ne bo več vrnil v Benetke?«
»Dejal sem, Visokost, da je po vsej verjetnosti kardinal v tej uri že podlegel Rolandu Candianu...«
»Vidite, o tem sem hotel govoriti,« je vzkliknil dož. Vstal je in začel vznemirjeno hoditi po sobi. »0 tem in o zaroti, ki se pripravlja. Zakaj sit sem že tega, da kujejo zaroto proti meni, tako rekoč pred mojimi očmi, sit sem tega, da ne vem več, komu naj zaupam. Tudi teh dve sto aretacij v zadnjih štirinajstih dneh me ne more pomiriti.«
»Ker niso prijeli tistih, Visokost, ki bi jih bili morali!«
»Tudi jaz tako mislim!... Toda pojdiva po vrsti. Kako to, da ste tako dobro poučeni o vsem početju in nehanju Rolanda Candiana, pa vendar ne morete položiti roke nanj? Ali je policija beneške republike res tako nezmožna, da ji en sam človek lahko mesece in mesece kljubuje?«
»Visokost, vprašanje, ki ste mi ga zadali, me spravlja nekoliko v zadrego, priznam... ne zaradi mene... toda zmerom je težko govoriti nevšečno o človeku, ki ga ni zraven.«
Gennaro je ta trenutek govoril in mislil z neko porogljivo odkritosrčnostjo in prezirljivo nejevernostjo hkratu.
»Kar na dan z besedo... in ne prizanašajte nikomur!«
»Nu, dokler je bil Dandolo veliki inkvizitor, bi bil že trikrat lahko položil roko nanj; toda po nerazumljivih naključjih sem vselej dobil ukaz prepozno, in moje ukrepe so vselej izjalovili ukrepi od drugod.«
»In odkar Dandolo ne vrši več službe velikega inkvizitorja?«
»Od takrat Rolanda Candiana ni več v Benetkah, Visokost.«
»Ali ste tega gotovi?«
»Visokost, ne zmotim se nikoli, ker nikoli ne rečem nič več kakor to, kar sem sam ugotovil... zlasti kadar gre za toli pomembne ljudi in stvari.«
JDožu se je razvedril obraz, kakor se zjasni mračno in z oblaki pokrito nebo, če skoznje iznenada posveti solnčni žarek. In to se je zgodilo tako nenadno in tako očitno, da je Gennaro vztrepetal.
»Nisem mislil,« si je rekel sam pri sebi, da more biti Foscarija tako strah!«
Dož je skušal ohraniti hladen obraz, kakor se je spodobilo njegovemu dostojanstvu, in dejal:
»Neobhodno potrebno je, da dobimo Rolanda Candiana v roke in da ga postavimo pred sodišče. Sam se je izločil iz zakonov, ko je stopil na čelo razbojniške tolpe. Dokler bo ta človek svoboden, bo republika v neprestani nevarnosti... Bojim se samo, da ni za zmerom odšel in se odtegnil naši pravici.«
»Vaša Svetlost je lahko mirna,« je odgovoril Gennaro z glasom, ki mu je čudno drhtel, »Roland Candiano se bo vrnil.«
»V tem primeru ukrenite svoje: za to vam dam vsa pooblastila.«
»Ne pozabite, Visokost, da mi s tem zaupate strahovito moč — čeprav samo začasno — in da bi s tem vašim pooblastilom mogel celo generalnega kapitana prisiliti k pokorščini.«
»Vem, in še enkrat potrdim.«
Dož je vzel v roke pergamen, napisal nekaj vrstic, se podpisal, pritisnil pečat in pomolil list Gennaru. Policijski šef se je stresel od veselja.
»Zdaj, Visokost,« je tedaj rekel policijski šef, »zdaj pa govoriva o zaroti, ki ste jo prej omenili. Dejal sem vam, da so zgrabili neprave ljudi.«
»Koga bi pa potem bilo treba zgrabiti?« je trepetaje vprašal dož.
Tisti trenutek so se odprla vrata in na pragu se je pojavil lakej:
»Gospod generalni kapitan Altieri prosi, da ga sprejmete.«
Dož je odmahnil z roko, češ:
»Naj počaka!...« ,
Kakor bi mu bila prišla nenadna misel, je Gennaro stopil k Foscariju in mu tiho dejal:
»Mislim, da bi vaša Svetlost dobro napravili, če bi generalnega kapitana neutegoma sprejeli.«
Foscari je vrgel na policijskega šefa pomemben pogled, nato je pa pomignil lakeju. Veliki inkvizitor je vstal, odgrnil neko zaveso in rekel Gennaru:
»Semkaj stopite. Pozneje bova pogovor nadaljevala.«
»Čisto moje mnenje«, je mrzlo dejal Gennaro.
Dož je spustil zaveso in zavzel svoje mesto baš v trenutku, ko je Altieri stopil v kabinet.
Altieri se je globoko priklonil pred dožem in dejal:
»Mislil sem, da bom tu našel policijskega šefa.«
^ »Pravkar je odšel, dragi prijatelj. Sicer pa, če želite, ga lahko pokličem nazaj.«
»Ni potreba«, je odvrnil generalni kapitan in se na Foscarijevo znamenje spustil na stol.
Altieri je bil videti nekam postaran. Beli prameni so prepletali črne žimasti lase na njegovih senceh. Črte na njegovem obrazu so se zdele globlje in ostreje zarezane; toda oči so mu še zmerom žarele v čudnem ognju izpod košatih obrvi, in brazde na čelu, ki so postale še trše, so izdajale divjo voljo.
Tak kakršen je bil tedaj, je Altieri spominjal na dogo, ki preži na cesti, vsa besna in togotna, da ne more učakati plena.
V duši tega moža je razsajal strašen nemir.
Zarota, ki jo je zasnoval, je bila tik pred ciljem.
In vendar ni bil zadovoljen. Toda vznemirjal in s skrbjo navdajal ga ni izid te pustolovščine. Strašile so ga nekatere podrobnosti pri pripravah samih. Izprva se je skoraj zoper svojo voljo zapletel v to zaroto; potem je postal njen poglavar, ne da bi bil to želel; in naposled je postal uspeh ali neuspeh zarote odvisen tako rekoč samo od njega.
Zavedajoč se, da ga čaka doževska čast v dobi, ko je ta čast dajala človeku skoraj vladarsko oblast, je Altieri kakor toliko drugih sanjal o še večji vladarski moči. Kakor toliko drugih je sanjaj o tem, da bi zamenjal diktatorsko oblast, ki se mu obeta, v kraljevsko.
Ponos mu je poganjal kri v sence in častihlepje ga je upijanjalo, kadar si je dejal, da bodo prav kmalu morali še cesarji in kralji Icakor Karl V. in Franc I. računati z njim.
Toda kako to, da je stvar tako lahka? Kako to, da se mu je iz lastnega nagiba priključilo toliko patricijev, ki je mislil, da so vendar njegovi nasprotniki?
Dosti temnih točk	je bilo	v ozadju te	zarote;
časih se	mu je	celo	zdelo,	da neznan	in na-
klonjen mu genij skrbi za njegovo slavo.
Spet	drugič	si je	dejal,	da Foscari	vse to
že dolgo	ve, da	se z	njim samo igra in	da ga
pušča v občutku popolne varnosti zato, da ga bo v poslednjem trenutku tem huje zmrvil.
In tedaj je skrčil pesti, še večja volja je vstala v njem in besen pohlep po boju.
In sredi vsega tega krčeviti utripi njegove blazne ljubezni do Leonore.
Kakor bomo takoj videli, je ta ljubezen ostala v njem prav tako mogočna kakor v tistih davnih časih, ko se je še pogajal z Dandolom.
Samo da je bila zdaj zrelejša.
Leonora ga je navdajala s strahom. Bili so trenutki, ko je mislil, da jo mrzi. Po njegovem mnenju bi bila mlada žena kakor oslepljena, če bi si posadil na glavo doževsko krono.
»Saj je potomka dožev«, je časih razmišljal. »Morda je Rolanda ljubila samo zato, ker je vse kazalo, da postane nekoč dož; morda bo tudi mene vzljubila, ko bo videla, da ni nikogar v republiki, ki bi mi bil enak po pogumu in moči!«
Tako je torej generalni kapitan videl dvojen smoter v srečnem izidu zarote.
Zavojevanje oblasti, zavojevanje ljubljene žene... ti dve stvari sta se izpremešavali in prepletali v njem pogosteje, kakor bi kdo mislil. In če se zgodovina zadovolji s tem, da zapiše samo vidna dejanja, in stvari, ki se dajo zaznati, sme romanopisec iskati med intimnimi čuvstvi oseb vzrokov njihovih dejanj. Tam kjer zgodovina pravi: častihlepje, je nam kdaj pa kdaj dovoljeno odgovoriti: ljubezen!
Tak je bil Altieri tisti dan, ko je stopil pred doža. Z ostrim pogledom ga je preletel, pripravljen celo da ga zabode, če bi vstala v njem kaka sumnja.
»Prav ste storili, da ste prišli,« je dejal dož. »Vaša navzočnost, dragi prijatelj, je ena izmed tistih stvari, ki mi delajo največ veselja. Zato mi dovolite očitek, da so vaši poseti zadnje čase vse redkejši.«
»Delal sem za vas, Foscari.«
»Po tem vas spoznam, prijatelj dragi. Da,« je nadaljeval dož z neko čudno vznemirjenostjo v glasu, »prijatelj... odkar Bemba ni več v Benetkah, skoraj nimam drugega prijatelja kakor vas.«
Naj je Altieri še tako stregel z ušesi in očmi, ni vendar ne v Foscarijevem vedenju ne v njegovem glasu ničesar opazil, kar bi upravičevalo njegovo sumnjo, da dož ni odkrit.
Zato so se gube na njegovem čelu ugladile in obraz je izgubil prejšnjo napetost.
»Prišel sem,« je dejal, »da vam prinesem nov seznam.«
Dož je trudno odmahnil z roko.
»Spet nove proskripcije! Spet nove aretacije!«
»To je pogoj za ohranitev vaše oblasti, Foscari. Ali mar niste nič več tisti energični, pogumni in odločni mož, kakršnega vas poznamo?«
»Republika je zdesetkana«, je odvrnil dož. »Patriciji beže iz Benetk; ječe so prenapolnjene; v zadnjih dveh mesecih smo obglavili pet-
najst ljudi. Kadar hodim po Benetkah, opažam samo zlovešč molk, med tem ko so svoje dni ljudje vzklikali, če so me le zagledali. In tako mi je, kakor da bi od daleč slišal glasove: Dovolj je krvi! Dovolj solza! Dovolj žalovanja!...«
»Potreben je še poslednji energičen nastop. Potem boste lahko popolnoma varno proslavili svečanost 1. februarja. In kolnem se vam, da vam takrat ne bo manjkalo vzklikov.«
»Torej moram biti spet neizprosen!«
Iri Foscari je zdajci razgrnil papir, ki mu ga je dal Altieri.
Njegov pogled je vzplamtel, nosnice so se mu razširile, ih mož, ki je še pravkar govoril o miru, se je strahotno nasmehnil, ko je preletel zlovešči seznam.
In Altieri ga je čul, kako je mrmral:
»Kaj! Tudi ta! Še včeraj mi je zatrjeval svojo vdanost... In tale!... In oni! O, njegova izdaja me ne čudi...«
Tako je Foscari pri vsakem imenu zašepetal kakšno pripombo.
»Osem in trideset imen!« je zamrmral, ko je končal. »Bal sem se že, da jih ne bo še več.«
»Ne, to je vse«, je dejal Altieri. »Drugi Benečani so vam zvesti.«
Drugi Benečaini!
Ko je Altieri izgovoril ti besedici, se mu je ha tistnice prikradel zlovešč usmev.
Vstal je.
»Čez tri dni,« je dejal, »Vam prinesem podroben načrt o razvrstitvi straž in strelcev, tako da boste popolnoma na varnem...«
»O prijatelj! Zvesti in dobri prijatelj!...« je ponavljal dož in spremil generalnega kapitana k vratom.
Ko se je obrnil, je zagledal Gvida Gennara, ki je prav tedaj stopil izza zavese.
»Visokost,« je dejal policijski šef, »pravkar ste me vprašali, kdo je tisti, ki bi ga bilo treba prvega zgrabiti. Naj vam zdaj odgovorim: ta, ki je pravkar odšel...«
»Altieri!« je kriknil dož in prebledel.
»Generalni kapitan, da, Visokost.«
»Govorite jasneje, gospod! Zakaj vprašujem se, ali sem prav slišal, ali ste pa zblazneli!...«
Foscarijev obraz je postal prsteno bled, ne od strahu, nego od besa.
In še preden je Gennaro utegnil odgovoriti na njegovo vprašanje, je dož silovito udaril po mizi s kladivcem, ki je z njim klical lakeje. Srebrno kladvice se jd razbilo.
»Kaj počnete* Visokost?« je zavpil Gennaro ih se zagnal k vratom, odločen, da nikogar ne spusti noter.
»Zapovedal bom, da zgrabijo generalnega feopitana...«
»Ne, Visokost!«
»Potem bom dal pa vas zgrabiti! Hej, straže! Prostor* lopov}...«
Foscari je grozeče, z dvignjeno pestjo, stopil proti Gennaru.
»Visokost,« je naglo odgovoril policijski šef s tihim glasom* »ni važno, ali daste mene zgrabiti, ih tudi ne, če me usmrtite! Toda ako Altierija danes zgrabite, je vse izgubljeno... Poslušajte me vendar, za Boga!...«
Foscari je stopil korak nazaj in se prijel z rokami za znojno čelo.
Ih ko so prihitele straže* si je s silnim naporom VOlje nadel nepremičen in mrzel obraz.
»Nu,« je rekel častniku, ki je prihitel, >kai bi radi?...«
»Oprostite, Visokost, zdelo se nam je, da smo slišali...«
»Slabo ste slišali... Pustite me samega!«
Straže so osuple spet odšle.
^ »Visokost,« je dejal Gennaro, »vso zaroto držim v rokah. Zanesljivo vem, da je Altieri njen voditelj. Mislim, da Altierija dovolj poznate in si lahko mislite, da si je v tako resni stvari zagotovil zvestobo in vdanost strelcev in arkebuzirjev. Le stotnija helebardirjev morda ni na njegovi strani; toda njo bodo odpihnili kakor odpihne slamnato bilko vihar, Če zgrabite Altierija že danes, in pripravljen sem to storiti, če mi ponovite ukaz, boste imeli v dveh urah na glavi strašno vstajo vojakov. Altierija bodo osvobodili ih naskočili vašo palačo... in sam hudič ve, kaj se bo potem zgodilo!«
V 24 URAH
barva, plisira in kemi£no čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice i.t. d. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna IOS. REICH
LJUtflJANA
»Izgubljen sem!« je zamrmral Foscari.
»Mislim,« je nadaljeval Gennaro, delaje se, kakor da ne bi bil slišal tega vzklika, »da ne bo težko, pustite zarotnike v dozdevni varnosti, med tem pa vse pripraviti, da vstajo neusmiljeno zatrete.«
Dož se je počasi osvestil. V očeh mu je zagorel mračen ogenj. Zavest bližajoče se bitke mu je palila kri, zakaj kakor pri večini pustolovcev takratne nasilniške dobe je bil tudi Foscari osebno izredno hraber.
»Če mi dovolite majhen svet«, je pripomnil Gennaro.
»Govorite! Danes ste mi storili tako veliko uslugo, da mi imate pravico svetovati.«
»Nu, Visokost, da sem na vašem mestu, bi izpustil vse tiste, ki ste jih dali na podlagi predloženih vam seznamov vreči v ječe.«
Dož je trenutek pomislil.
»Ne!« je mračno odkimal. »Ker so že v ječi, naj tam ostanejo; to je zanesljivejše.«
»Toda mnogi izmed teh nesrečnežev so bili vaši prijatelji.«
»A zdaj So mi sovražni, ker sem udaril po njih. Če bi jih izpustil, bi se takoj združili z zarotniki. Ko zmagam, mi ne bo težko drugega za drugim izpustiti, in tedaj bodo v tem, kar bi danes imeli za slabost, videli velikodušnost.«
Gennaro se je priklonil; morda je hotel skriti razočaranje.
»Občudujem genijalnost vaše Svetlosti«, je dejal.
»To bi bilo torej opravljeno. Ali imate seznam ljudi, ki so stopili na Altietijevo stran?-?:
»Imam ga, samo pomanjkljiv je, Visokost; pa ga bom še izpopolnil.«
»Vseeno mi ga pokažite«, je velel dož s takim usmevom, da je policijskega šefa ledeno izpreleteio.
Gennaro mu je jel narekovati imena. Kakih trideset jih je bilo.
Dož si jih je pisal, ne da bi pokazal presenečenje ne ogorčenje. In vendar je bil kakor posekan.
»Česa bi ti ljudje radi?« je potem vprašal.
»Tistega, kar po navadi hočejo ljudje, ki strmoglavijo vlado, da zavzamejo njeno mesto: častnih mest, povišanja, služb — z dobrimi plačami, kakopak.«
»In Altieri?«
>On bi hotel postati vi* Visokost!«
Dož se je zamislil.
»Kako in kdaj ste odkrili vse to?«
»Kdaj? Prošlo noč, Visokost, ko sem vam šele danes prinesel poročilo. Kako? Z domnevami, sklepanjem, iz nedoločnih znakov, ki so me naposled pripravili do tega, da sem ne-opazovan prisostvoval sestanku zarotnikov.«
»Kje?«
Na palubi admiralske ladje.«
»Imenitno! Čudovito! Ah! Kako jih bomo zdrobili!... In kdaj naj bi se to zgodilo?«
»1. februarja, Visokost!«
»To je tisti dan, ki mi ga je Altieri naznačil za najugodnejšega!...«
»Se nekaj dni imamo torej časa, da izjalovimo to nizkotno početje zločinskih slavohlep-nežev. Ker ste mi že dovolili, Visokost, da svobodno govorim, naj vam povem, kako si stvar predstavljam. 1. februarja zjutraj pošljete stotnijo strelcev in arkebuzirjev na admiralsko ladjo, kjer je napovedana svečanost. Dve drugi ladji, ki si ju jaz izberem in ju opremim z zanesljivimi svojimi ljudmi, se bosta zasidrali obakraj admiralske ladje, pripravljeni, da jo potopita. Vi, Visokost, pojdete sredi svojih straž in helebardirjev na Lido, kjer se boste vkrcali. Na nabrežju bodo pa Altierija in zarot-hike, ki bodo zbrani okoli vas, na moje znamenje zgrabili. Brez čet ne bodo mogli ničesar napraviti; tako se boste brez zaprek vrnili v
palačo, sklicali Svet desetorice in sodili zločince. Toda dotlej ne sme niti besedica na dan in zarotniki se morajo čutiti popolnoma varne. Tak je moj načrt.«
»Sprejmem ga«, je rekel dož.
Gennaro se je vzravnal.
»Visokost,« je dejal, »ko se nato vrnete v doževsko palačo in bodo obtoženci stali pred Svetom — kdo bo tedaj bral obtožnico? Kdo bo ugotovil krivdo?«
»Veliki inkvizitor: to je njegovo delo.«
»Velikega inkvizitorja ni.«
»Tisti dan ga bomo imeli, Gennaro. Moje prvo dejanje, ko se vrnem v palačo — toda šele tedaj! — bo imenovanje Dandoiovega naslednika... Mislim, da vam ga ni treba še posebej povedati.«
Gennaro se je globoko priklonil.
»Pojdite«, je tedaj mirno rekel dož. »Pojdite, toda ob vsaki uri podnevi in ponoči imate poslej prost pristop k meni z geslom *Most vzdihov', ki ga boste povedali komorniku. Izpopolnite svoje podatke, dodelajte svoj seznam, doženite natanko, kaj vsaka skupina zarotnikov počne, ugotovite vlogo vsakaterega od njih in sporočite mi vsako važno reč takoj, brez odloga. Pojdite, Gennaro... ne pozabite, da imate v svojih rokah mojo srečo... in svojo.«
Gennaro je že hotel iti, tedaj ga je pa dož zadržal:
»Še besedico!... Pravkar ste~1pejili, da se bo Roland Candiano po vaši sodbi vrnil v Benetke?«
»Da, tako je moje mnenje, Visokost,« je dejal Gennaro in vztrepetal.
»Ali mislite, da se bo vrnil pred 1. februarjem?«
Policijski šef se je napravil, kakor da premišlja.
»Ali nemara več ve, kakor se dela?« ie pomislil.
»Nu? Niste mi še odgovorili.«
»Tehtal sem razne možnosti in domneve, Visokost. Da vam odkrito povem: ne verjamem, da bi se vrnil do 12. ali lS. februarja.«
Ko je Gennaro odhajal, si je dejal sam pri sebi:
»Zdaj pa kaj ukreni proti temu, če znaš! Ha, obotavljal si se mi dati, česar sem te prosil* čeprav sem ti rešil življenje!... Roland Candiano ne bo mešetaril, on ne!... Tako sem zdaj na čistem, naj se zgodi karkoli... Z Bogom, gospod veliki inkvizitor.«
Tako godrnjaje sam pri sebi je stopal po veliki čakalnici, polni patricijev in častnikov; sredi med njimi je uzrl Altierija.
Gennaro se je radovedno ustavil.
Večina tu zbranih Ijtidi, ki so čakali trenutka* da se poklonijo ttiožu, so bili v seznamu, ki ga je bil narekoval dožu.
Po Gennarovem odhodu je Foscari izčrpan omahnil v naslanjač.
Spustil je bil roke na kolena; z nabraftittii obrvmi, plamenečimi očmi in spačenim obrazom se' je zdel, kakor da gleda v duhu strašen prizor.
In če bi bil kdo zraven fljega, bi ga bil čul, kako je mrmral:
»Kaj naj bo vsa ta zarota v primeri z osveto, ki jo kuje Candiano!... Kje je zdaj ta človek?... Kaj počne?... Vrnil se bo... Kako me misli udariti?...«
Iz teh besed lahko bralec presodi strah in grozo, ki je Roland Candiano z njima navdajal Fosdarija,
Potem je dož vstal, napravil vedroresen, malone smejoč se obraz in udaril po zvttficu. Trenutek nato je prihitel komornik. Dož mu je velel, naj odpre obe krili vrat svojega kabineta. Hlastno se je še prepričal, da mu železna Srajca dobro sedi pod kamižolo in da ima bodalo v nožnici, in nato stopil v salon.
Tam je zagledal Altierija.
Videl je glave zarotnikov, kako so se priklonili pred njim.
Iz njegovih oči se je utrnil blisk. Pogledal je generalnega kapitani, kakor bi mu bo hotel nekaj reči.
Toda pogled ha Gennara, ki je stal v koto in upiral vanj oči, mu je vrnil hladno kfl.
Napetost na njegovem obrazu je ptipiMila.
Vohunka E 3 [fronta
Med svetovno vojno je poleg redne vojske igrala zelo pomembno vlogo tudi nevidna vojska, to je tista, ki se je borila v temi, skrita, sovražniku nevidna. To so bili vohuni.
Njihova naloga je bila silno težka in naporna in njihovo življenje vse prej ko zavidanja vredno. Morali so se izpostavljati vsem mogočim nevarnostim in z največjo hladnokrvnostjo gledati smrti v oči. Mnogi izmed teh so za to dobili velike denarne nagrade, mnogi pa kroglo v glavo.
'Danes, po preteku 18 let, kar se je vojna začela, moramo z začudenjem ugotoviti, da se je o teh ljudeh razmeroma zelo malo slišalo. Res, o mnogih vemo, da so jih postrelili, toda dosti jih je ostalo pri življenju in skrbno pazijo, da se ne bi kaj izvedelo o njihovem delovanju. Slišali ali brali smo le o nekaterih redkih, kakor na primer o Mati Hari, gospodični Doktor, Rellyju ali polkovniku Redlu — toda o tisočih in tisočih drugih nismo ničesar čuli. Če bi kateri izmed njih začel pripovedovati o svojih doživljajih, bi se nam dostikrat od groze naježili lasje.
Tako vohunsko zgodbo, ki temelji po večini na resničnih podatkih, nam prinaša film »Vohunka E 3«, ki ga bomo videli v Elitnem kinu Matici. Avtor manuskripta nam pripoveduje o nastanku filma tole:
Bilo je med vojno. Premestili so ime k poročevalski službi v Belgiji, kjer sem se že prvi večer seznanil na plesu v Palace-h-otelu z mlado deklico, ki ji je bilo ime Elen L. Bila je izredno simpatična in ljubka dama. Silno sem se začudil, ko so mi ipovedali, da ji je šele 17 let. Zaradi te ženske, ki se je okoli nje tisti večer vse sukalo, mi je ostal ta ples v neizbrisnem spominu.
Najino drugo srečanje je bilo dosti nenavadnejše. Spremljal sem avtomobilsko kolono v neznano amer. Vreme je bilo silno grdo. Ko sem pregledoval avtomobile in pogledal v enega izmed njih, sem uzrl v njem zraven častnika zelo siromašno oblečeno kmetico, ki ji ni moglo biti več ko 14 let. Zelo sem se začudil, ko me je pozdravila in mi ponudila roko. Bila je Elen L. še tisto noč smo se ustavili na holandski meji, kjer sva se poslovila; nato je izginila.
Nekaj let nato sem izvedel, da j© pogumna devojka med vojno večkrat prekoračila to nevarno mejo kot vohunka in da je izvršila mnogo nevarnih nalog. Kako nevaren je bil tod prehod, se vidi iz tega, da je bila belgijsko-holandska meja med svetovno vojno zavarovana z »žico smrti«, ki je po njej tekel tok visoke napetosti.
Da rešim pred pozabljenjem svoje doživljaje v Belgiji in malo Elen L., sem napisal junakinji v spomin sce-nario za ta film.
#
Mlada Elen Lange je bila gojenka v nekem hamburškem penzionatu. Toda internatska disciplina je bila prehuda zanjo; ni je mogla prenašati in zato je nekega dne pobegnila. Zbežala je k svojemu bratu v Kiel. Rolf Lange se je sicer razveselil njenega prihoda, toda ker mu je bilo dosti za njeno bodočnost, je vztrajal na tem, da se vrne v penzionat. Sam je pa moral s tajno nalogo potovati v Anglijo. Elen mu obljubi, da se bo
vrnila v internat, toda namestil da bi odpotovala v Hamburg, se odpravi v Berlin. Na vožnji se seznani z neko deklico, ki ji obljubi, da ji bo v Berlinu priskrbela službo.
In res je dobila Elen v Berlinu službo, in sicer v trgovini z muzika-lijami. Ker si je znala hitro pridobiti zaupanje svojega šefa, ji je le-ta izročil dragocene goslii, da jih prenese v Kodanj. Ko je nalogo že opravila, je vsa osupla spoznala, da je v goslih prenesla zelo važne vojaške listine, ki so bile ukradene njeni domovini in ki jih je sama izročila sovražniku.
Ni ji ostalo drugega, kakor da se nad sovražnikom na isti način maščuje. Z vohunstvom. In posreči se ji z vohunom Erikom Larsnom prevarati kodanjsko centralo, nato pa ponudi poročevalskemu uradu svojo pomoč.
Načrti, ki jih je prenesla v dragocenih goslih, pridejo med tem v roke revijski pevki Mabeli May, ki odpotuje z njimi v London, kjer upa zanje dobiti lepo plačilo. Toda Lar-sen in Elen izvesta o tem njenem namenu in jo skleneta prehiteti. Larsen ponaredi načrte in jih hoče spraviti v roke šefu angleške vohunske službe prej, nego bi to mogla storiti Mabel May. Toda načrt se mu izjalovi. Stotnik Robert je prave načrte že dobil.
V londonskem hotelu Savoyu pri-rede na čast angleški vojaški misiji ples, na katerem srečamo tudi Elen.
Vohunki se posreči obrniti nase pozornost ameriškega polkovnika Stanka — med tem pa išče Larsen v njegovi hotelski sobi važne dokumente. Vse kaže, da se bo stvar posrečila, tedaj pa Elen z grozo opazi, da je pod nadzorstvom. A ne samo to: tudi spoznali so jo.
Toda Elen ne izgubi poguma. V dvorani je zavladala panika, ker so prileteli nad London Zeppelini in mečejo bombe. Eleni se posreči zabrisati sled za seboj in se dobi z Larsnom, ki je prav tako porabil ugodno priložnost in se rešil iz nastavljene pasti. V bla-znem avtomo-
bilskem diru do pristanišča dajeta še z avtomobilskima reflektorjema Zeppelinom znamenja, kje so municijska skladišča. Avto pridrvi na morsko obal, kjer ju čaka podmornica. Voz se ustavi. Toda zmagoslavje okameni na Larsnovem obrazu:	Elen	je
mrtva. In mrtvo položi v podmornico, da jo prepelje v domovino, ki jo je tako ljubila.
*
Glavne vloge igrajo znani igralci Trude v, Molo, Carl Ludwig Diehl in Alexa Engstrom. Film je režiral Rihard Eichberg.
Inozemska kritika je film zelo (pohvalila; posebno naglaša, da je od začetka do konca skrajno napet in zanimiv. Ze snov sama, ki jo film obdelava, je nenavadno zanimiva in napeta, tako da smemo od tega filma pričakovati dosti zabave in razvedrila.
Beli ^zdravi zobje
® sveža
Dolgoletno izkustvo je omogočilo na podlagi znanstvenega raziskovanja ustvariti pasto za zobe RICHMONDS, ki na idealen način neguje in čisti zobe; med tem ko se za popolno nego ust priporoča antiseptična voda za usta ASEPTIN.
En poizkus Vas bo prepričal o izredni kakovosti RICHMONDS paste za *©be in ASEPTIN vode za usta.
Dobi se povsod ali pa pošlje glavno skladišče
NOBILIOR-parfumerija, Zagreb, Iliča 34.
»Berliner Tageblatt« piše: Režiser Rihard Eichberg je spustil na platno pravcati bobneči ogenj pretresljivih senzacij... Najboljši nemški vohunski film
»Vossische Zeitung« pravi: Režiser Rihard Eichberg je s tem pod-morniškim vohunskim filmom napravil velik dogodek. Filmi je od prvega do poslednjega prizora napet in zanimiv...
Vse kritike, naj so že napisane v Zagrebu, na Dunaju ali v Berlinu, so si v pohvali edine, in zato smemo od filma mnogo pričakovati. Ustregla nam ibo za izpremembo tudi nova filmska vsebina.
Najstarejša
poboljševalnlca
Najstarejšo poboJjševalnioo so ustanovili leta 1595 v Amsterdamu. Zapor tedaj ni pomenil poostritve kazni, temveč omiljenje. Ze sam naziv pove, da je bil zavod za vzgojo in poboljšanje. Ustanovili so ta zavod zaradi nekega šestnajstletnega fanta, ki je kradel. Na Holandskem je bila takrat — v Angliji še oelo v 19. stoletju — za krajo predpisana smrtna kazen. Sodnikom se je pa vendar zdelo prehudo, da bi tega mladeniča zaradi malenkostne tatvine poslali na vislice. Zato so zahtevali ustanovitev zapora s prisilnim in hkratu vzgojnim delom. Ureditve te prve pobolj-ševalnice so torej že ustrezale našim pojmom, da je treba kaznjence uspešno odgajati. Z delom in drugimi dobrimi vplivi v kaznilnici je kaanjenca moči izpreobmiti in ga napraviti za koristnega člana človeške družbe. Ta prva amsterdamska po-boljševalnica je bila nameščena v nekdanjem samostanu. V zvezi z njo je bilo v drugem poslopju neke vrste oskrbovališče in vzgajališče za deoo boljših družin, ki jih doma niso mogli s pridom odgojiti. Takratna zamisel je povsem enaka modernemu mišljenju, samo da so na žalost v kesnejših stoletjih popolnoma pozabili nanjo.	*
Trude v. Molo v filmu »Vohunka E 3«
»Pa bom le dobil frofo damo!«
Pogovor med šahovsko partijo
Tudi ko je bil Miloš že poročen, je Dušan še zmerom prihajal po dvakrat na teden k njemu na partijo šaha. Bila ata že več let dobra prijatelja, in gospa Vlaata je gledala, da je prijatelju svojega moža vselej lepo postregla. Poznala je jedi, ki jih je najrajši jedel, vedela, katero vino mu najbolje tekne, in tudi cigarete so ga zmerom čakale na mizi, ko je prišel. Robert se je oddolžil z gledališkimi vstopnicami. Časih je šel z gospo Vlasto sam v gledališče, časih pa vsi trije, kakor je pač Miloš utegnil. Nu, Miloš je bil zdaj že tri leta poročen z Vlasto, in zakon se je zdel — vsaj na zunaj — zelo srečen. Kakšen je bil v resnici, seveda nihče ni mogel vedeti. Toda splošno so sodili, da je tudi na znotraj izpolnjeval, kar je na zunaj obetal.
Dušan je bil zadnje čase nekam nervozen, njegova dotedanja vedra odkritost se je umeknila komaj prikrivanemu nemiru, in zdelo se je, da prihaja na te šahovske večere bolj iz navade kakor pa iz ljubezni do kraljevske igre.
Tako sta si nekega večera spet sedela nasproti za štirioglato mizico. Gospa Vlasta je v kuhinji pripravljala večerjo. Molče sta puhala dim cigaret v zrak in molče premikala figure. Dušan je imel vsekako boljšo pozicijo in je ravno prehajal v napad. Miloš nocoj ni bil videti prav pri stvari, zato tudi ni opazil nasprotnikovega manevra. Dušan ga je posvaril:
»Človek božji, saj dreviš v pogubo! Tak pazi vendar!«
»Zakaj v pogubo?« je vprašal Miloš in dvignil oči. Čudno vprašanje je bilo v njegovem pogledu, ko je zastrmel čez figure v daljo.
»Nu,« je vneto odgovoril Dušan, »če umaknem tekača pred stolpom in ti dam šah, dobim vendar tvojo damo...«
Miloš se je čudno nasmehnil. Tiho je dejal;
»Mogoče imam dober odgovor na to, prijatelj! Hvala lepa za svarilo, toda zdi se mi neumestno.«
»Nu dobro, torej šah!« In Dušan je napadel s tekačem Miloševo damo, obenem pa napovedal s stolpom šah. »Prosim, in kje je zdaj tvoj odgovor?« Dušan se je zmagoslavno nasmehnil.
iMiloš jo segel v žep suknjiča, ponudil prijatelju neko pismo in mirno dejal:
»Tule!«
Dušan je vznemirjen odprl pismo. Bilo je pisanje nekega detektivskega urada, ki je sporočil Milošu, da je šla gospa Vlasta snoči po končani gledališki predstayi s svojim spremljevalcem v hišo štev. 13 na Vodovodnem trgu, ostala tam dobro uro, nato se pa s taksijem odpeljala domov.
»In na Vodovodnem trgu štev. 13 stanuješ ti, dragi prijatelj.«
Miloš je to dejal tiho, v njegovih besedah ni bilo nikakega globljega srda.
»Toda ne misli si, da si me tako hudo zadel, kakor po navadi ljudje mislijo v takih slučajih; narobe, skoraj hvaležen sem ti, saj zadnje čase z Vlasto ni več mogoče živeti.«
Dušan je globoko zasopel.
»To mi je nekaj novega... Toda,
ljubi moj Miloš, dovoli najprej, da ti nekaj popravim: Jaz ne stanujem več na Vodovodnem trgu, zamenjal sem stanovanje s svojo svakinjo, že štirinajst dni je tega. Pozabil sem ti bil povedati, saj tudi ni bila tako važna reč. Prejšnje stanovanje mi je bilo preveliko, moj brat je pa ravno iskal večjega, in tako sva zamenjala. Razen tega snoči nisem bil s tvojo ženo v gledališču, ker sem se bil dogovoril z Vero — saj jo poznaš — in tako je moj brat spremil Vlasto k predstavi...«
Miloš je sam pri sebi hvaležno sklenil roke. Toda moral je še enkrat vprašati, hotel je biti popolnoma gotov:
»Torej je to resnica, tisto z zamenjavo stanovanj?«
»I, seveda, fant — saj se lahko takoj odpeljeva tja, pa boš videl črno na belem, na vizitnici na vratih namreč, in odprl ti bo ali Beno ali pa Silva in povedala ti bosta, kako imenitno sta se snoči po predstavi zabavala z Vlasto... Kar razumeti ne morem, da si me mogel tako ne-zmiselno osumničiti. Toda pustiva to. Povej mi rajši, zakaj ne bi bilo nič
več mogoče z Vlasto živeti... Zmerom sem mislil, da si srečen v zakonu, kar zavidal sem te. Saj te ima Vlasta od sile rada, samo o tebi govori, kadar jo peljem v gledališče, zato mi je tem bolj mučno... in zdaj mi poveš...«
»Prav nič ti ne povem, idiot,« je odvrnil Miloš in jel hoditi po sobi sem in tja. »Vlasto ljubim nad vse, in prav zato me tolikanj grize ljubosumnost. Dal sem jo opazovati, in tako sem dobil v roke dozdeVbn dokaz njene nezvestobe. Na zunaj nisem hotel pokazati, kako mi je šla stvar do srca... Torej, človek božji, praviš, da ni nič res?«
»Ce ti rečem, Miloš... tiho, Vlasta prihaja...«
Sedela sta za malo štirioglato mizico, sklonjena nad figurami, Miloš je postavil tekača na prejšnje mesto in rekel:
»To bi ti prijalo, kajpak, da bi mi vzel damo!... I seveda, izmislil si si lepo zanko, toda na srečo sem te iz-pregledal!..,« In je s potezo svoje dame prekrižal nasprotniku načrt. Potem se je obrnil k svoji ženi: »Vidiš, Vlasta, kako imenitno sem
se pravkar izmazal?« Stal# je pred njim, plavolasa in vitka, z rekami uprtimi v bok in s smejočimi se očmi. In pol za šalo pol za res je potožila:
»Oh, ti možje ves dan ne izpre-govori z menoj, besedice, hodi okoli kakor... ne bom delala primerjav, in zdaj, s takim glasom: ,Vidiš, kako imenitno sem se izmazal!’... Ah, Dušan, nikar se ne ženi, samo križ boš imel.«
To rekši je stopila k svojemu možu in ga poljubila na usta. On jo je pa objel okoli pasu in jo stisnil k sebi. Vsa rdeča se mu je iztrgala iz rok in si v zadregi popravila lase, češ:
»Kaj si bo neki Dušan mislil?«
»Samo najboljše!...«
Dušan je med tem prizorom upiral oči v šahovnico. In potem je dejal z glasom globoke zaverovanosti:
»Ti, Miloš, tvojo damo bom pa le dobil, vidiš, takole s tekačem in konjem...«
»Kar vzemj jo, kar vzemi,« se je zasmejal Miloš, »vdam se v tej partiji... saj sem zato,« s temi besedami je stopil k svoji ženi, ki ga je osuplo gledala, »saj sem zato tu napravil toliko boljšo partijo.«
»Hvala Bogu, da si že prišel do spoznanja, grdoba,« je rekla šegavo gospa Vlasta. »Zdaj pa prosim gospoda na večerjo.«
Pred desetimi leti ga je bila spoznala, nato pa spet pozabila. Deset let je dovolj dolga doba, da prerase traya pozabljenja še tako velik dogodek.
Erika se je zdrznila, ko je brala ime: Werner van der Lint. Prvič se je zgodilo, da je nekdo zahteval v lekarni zdravila za znanca iz njenih mladih let. Znanec je bilo prav za prav premalo, Werner van der Lint ji je bil več pomenil, da bi ga mogla imenovati samo znanca.
Erika je skušala razbrati z nečitljivo pisavo napisani recept. Bilo je sredstvo, ki se zapiše samo pri hudih zastrupljenjih, drugače nikoli. In kadar zdravnik tak recept zapiše, je slaba.
Deklica se je spravila na delo, računala, poiskala lončiče in stekleni-čice, zmešala praške in tekočine, zdrobila grude v atome. Mirno in premišljeno. Saj je to delala že dvanajst let, in recept je poznala.
Še enkrat je pregledala vse račune, zlila raztopino v stekleničico in izročila medicino čakajočemu možu, šoferju z Lindenhofa.
Voščila mu je lahko noč in zaprla za njim.
Zunaj je zabrnel motor in kmalu nato je ropot avtomobila zamrl med hišami.
Erika je mislila na bolnega Wer-nerja. Zamišljeno je opazovala recept, hotela je še enkrat prečitati ime, ki je bilo na njem zapisano: Werner van der Lint.
»In če bo vendarle prepozno in sredstvo ne bo več pomagalo...«
Ali ni mar blagoslov njenega dela v tem? Ne, tako okrutna usoda ne sme biti, te usluge ji ne sme odreči, recept mora priti še o pravem času.
Spomini so se ji obudili. Srečni časi so bili takrat, ko je bila še učenka v lekarni in je on hodil na
Napisala Gerd Hake
univerzo. Kdo ve, ali bi Erika danes sedela pri steklenicah in možnarjih, da ni ona tuja žena, Anamarija Past-nerjeva, stopila na njeno pot in poteptala njeno srččo. Usoden je bil dan tega srečanja, usoden tisti grenki boj za njegovo dušo. Ali je bil Erikin cilj ta Wernerjeva poroka z Anomarijo?
Erika je pospravila steklenice in zdravila in jih jela postavljati nazaj, kamor spadajo ... Zdajci se je zdrznila: kaj naj pomeni ta stekleničica z mrtvaško glavo? Kako je prišla sem — saj vendar ne spada k temu receptu!
Skoraj tako bleda kakor njen plašč je zastrmela Erika v etiketo z mrtvaško glavo. Krik ji je obtičal na ustnicah: zdravilo je bilo napačno! ... Krivo ga je bila napravila! Erika se je bila zmotila in vzela smrtonosni strup namestil nedolžne tink-ture!
»Moj Bog, kaj sem storila, odpusti mi — morilka sem!«
Toda potem se je pomirila, osvestila se je. Za življenje gre, zato mora ohraniti hladno kri. Lekarnar je bil odpotoval, telefon ponoči ne dela. Sama mora na Lindenhof... da reši, da prepreči, da ne postane morilka...
Avto je dosti pred njo, in ona ima samo kolo. Toda še nekaj drugega je, tista tuja žena, Anamarija, in njo mrzi, neizprosno, neusmiljeno jo mrzi. In zato jo bo brez pomisleka proglasila za morilko! Erika je mislila, da se bo onesvestila.
Ali ima vobče nasproti njemu večjo odgovornost kakor nasproti kateremukoli drugemu pacijentu? Ali je ni pred desetimi leti zapustil, ne da bi bil pomislil, da ji bo strl srce?
Toda tako dolgo zatajevana ljubezen je zmagala. Ne more ga Bovra-žiti, tudi ravnodušna ne more biti do njega — nekaj mora storiti!
Po bliskovo jo prešine misel: kolo — kolo! Mora ga rešiti!
In že sedi na kolesu. Sredi temne noči. Na cesti, ki je ne razsvetljujejo ne svetiljke ne mesečina. Pot na Lindenhof pozna. Dolga je. Cesta je slaba, izvožena in blatna. Avtomobila ne vidi nikjer. Le daleč tam v temi drobcena luč: Lindenhof! Ali je Wer-ner še živ? Ali bo prišla še o pravem času?
2e je blizu cilja, še en ovinek • • ■ Tedaj ji pa usoda zaigra: zavozil# je na kamen in vrglo jo je čez glavo v blato. Z muko se je pobrala. Samo zdaj ne sme odnehati, samo zdaj mora vzdržati, dalje, vedno dalje. Vse drgeta v njej in jo žene naprej. Tekma s smrtjo. 0 pravem času mora priti, vse drugo je postransko, samo da bi še živel, samo da ne bo kriva njegove smrti. Pljuča in srce jo naganjata k poslednjemu naporu. Težko sopeč drevi deklica čez polje, čez jartke in potoke, naravnost proti luči.
In potem potrka na vrata. Toliko moči še ima. Nekje zalaja pes, hlapec ji odpre. Misli, da ima blaznico pred seboj. Deklica zahrope: »Zdravilo ni pravo — ne sme ga vzeti — stojte — strup je!.,.«
In potem jo odvedejo v bolnikovo sobo.
Tam stoji ženska, vsa objokana: Anamarija. Njen mož je mrtev.-------------
Erikin pogled zleti k postelji. Dovolj ve, morilka je... Pa ne, na nočni omarici stoji njeno zdravilo, stekleničica, ki jo je pripravila... in ta stekleničica... ni odprta... zdravilo je nedotaknjeno. S trepečočimi rokami jo vzame v roke. Prav je videla: zdravilo je še nenačeto. Nedolžna je! Werner van der Lint je že dve uri mrtev — — —
Se nadaljuje na 12. strani
pAtnlacUiHsUi It&stutni
1
6 \ '«V,
Značilno je, da so skoraj vsi brez pasa. Jopiči se tesno oprijemajo in poudarjajo iinijo života. Njihova posebnost je v tem, da segajo visoko do vrfttu, «uno če so okrašeni s ko-žuhovhnastim ovratnikom v obliki šala, je videti izrez pri vratu.
Prhv zaradi svoje skromnosti so pomladanski kostumi zelo mični. Ob-klad ni moderen. Jopiči so pogosto zapeti ob strani z velikimi gumbi od rame do spodnjega roba.
Priljubljene so svetle tkanine, najbolj svertlorjave, bčž in sive. Izbrati
je treba mehke in tople tkanine, ker ni dovolj, da je kostum mičen, ampak mora biti tudi topel.
Rokavi so vseskoz ozki. Pri oblekah z jopiči naj ne bodo rokavi nad komolcem uiti nabrani niti okrašeni 6 prešivi. Po navadi so slični kroju moških rokavov. Če pa kakšni dami prav posebno ugaja obložba, naj bo vsaj samo na laktu. Prva dva lika pokažeta tako skromno obložbo na laktu.
Krila so ozka. Pri kostumih je težnja: ozko in vitko! Čez boke ni
PREPROSTO KOSILO
Cvetačna Juha s rišem. Pražena polenovka, prašen krompir, motovilec.
Cvetačna juha z rižem
Pol kg cvetače dobro osnažimo, operemo ter zrežemo na lepe cvetke in kuhamo v 2% 1 slane vode približno 10 minut. Nato pridenemo 4 peščice opranega riža, nekoliko mu-škatovega oreška, sesekljano čebulo in nekoliko paradižnikove mezge. Pustimo juho počasi 15 minut vreti, nato napravimo svetlo prežganje iz žlice masti in moke. Vse dobro zmešamo, če je potrebno prilijemo malo vode, pridenemo sesekljan zelen peteršilj, ščepec popra in pustimo še nekoliko vreti.
^Pražena polenovka
% kg ali 1 kg namočene polenovke dobro operemo in skuhamo v slani vodi, nato vzamemo iz nje vso koščice. V kozico denemo žlico masla,‘masti alt 4 žlice olja, nanj' pa polenovko. Pridenemo cčlo, na drobno sesekljano čebulo, 3 stroke sesekljanega -česna, ščepec popra, nekoliko sesekljanega zelenega peteršilja in pražimo polenovko 15 minut. Servi-
v postu
ramo jo gorko in garniramo s .praženim krompirjem in motovilcem.
BOLJŠA POSTNA KOSILA
1.
Ribja juha. Pečen brancin. Solata, Maslen krompir. Kompot iz marelic.
Ribja juha
Pol kg krapa zrežemo na manjše kose in jih kuhamo v 2 in pol litra slane vode. Pridenemo sesekljan peteršilj, sesekljano čebulo, koren zelene, nekoliko paradižnikove mezge in pustimo juho pol ure vreti. Napravimo svetlo prežganje iz žlice masti in moke, če je treba prilijmo nekoliko vode. Vse dobro zmešamo ter pustimo še 10—15 minut vreti. Nato juho precedimo, serviramo k njej opečene maslene zemljine kocke.
Ne pozabite!	,	4	1K
nabavi pomladnih In .poletnih
plaščev in kostumov
ogledati sl veliko Izbiro v konfekcijski trgovini
DRAGO GORUP & Co„
LJUBLJANA. MIKLOŠIČEVA CESTA 16/1
/epe dcunt!
Ako pošljete svoj točni naslov in priložite v pismu znamko m Din l'5d, dobite popolnoma brezplačno poskusili vzorec najfinejšega
fioda VocetuU
L pudra in sicer v bar* vi, ki si je želite* Obrnite se zato še danes pismemo na No-bilior parfumerijo, Zagreb, Iliča 34, in se sklicujte na oglas v .Družinskem tedniku'. Floria Porenal kre-, ,	■	ma in puder sta po-
trebna vsaki dami, ki hoče poudariti
I.. LV.?Je ,eP°te in mladosti. Velika priljubljenosl teh preparatov je dokaz za njihovo odlično kakovost. Porenal puder se odlikuje po svoiih izredno lepih barvah m zadovolji še tako razvajeno žensko srce.
pasu. Krilo se pa kljub temu tesno oprijema ibokov; šivi so zelo izraziti. Zvončastih oblik je prav malo. Samo tu pa tam je všit pregib, a skromen.
Prirezani ozki šali so prav priljubljeni, so pa po večini pripeti na jopiču.
Najimenitnejše je za te kostume, da je vse v isti barvi. Če nosi dama pas, se mora popolnoma skladati z barvo tkanine. Sponka za pas mora biti v barvi in tvarini enaka gumbom.	*
(Zrezanega krapa serviramo s solato.)
Pečen brancin
1 kg brancina stane 40 Din. Izberemo brancine srednje velikosti, da jih Jahko pečemo cele, in tudi serviramo takšne. Brancina položimo na desko in ostržemo z nožem luskine od repa proti glavi. Glavo pustimo celo. Nato prerežemo trebuh, odstranimo drobovje in brancina dobro operemo v več vodah. Osušimo ,ga s čisto 'krpo in osolimo od znotraj in zunaj. Pustimo ga vsaj eno uro v soli. lčibe iz sladkih voda pripravljamo na sirovem maslu ali masti, morske ribe pa na olju. V razbeljeno ■olje lahko pridenemo nekoliko sirovega masla, da tako zboljšamo okus. Ponekod pečejo brancine na ražnju, ker pa v Ljubljani nimamo takih priprav, jih pečemo v pečici. Najboljše je, ako denemo 3—4 brancine tesno drugega poleg drugega v maj-
hen pekač, s hrbtom navzgor. Pripravimo osminko litra finega olja, vanj denemo 3 stroke zdrobljenega česna, nekoliko popra in sesekljanega zelenega peteršilja. Dobro pomešamo in brancine s tem oblivamo med pečenjem. Pečemo jih v vroči pečici % ure. Brancine serviramo na podolgasti skledi, okrasimo jih z limonovimi rezinami in garniramo s solato. K njim lahko serviramo tudi maslen krompir in kompot iz marelic.
2.
Ribja juha. Orade v brodetu. Ajdovi šganei, solata.
Orade v brodetu
1 kg lepih orad dobimo že po 40 Din. Orade so različne velikosti, izberemo si srednje. Osnažimo jih, očistimo ter nasolimo in jih zrežemo na dva ali tri dele. V kozico denemo osminko litra finega olja, ko je razbeljeno, pridenemo cčlo, drobno sesekljano čebulo, pol 'žličke popra in položimo kose v olje ter jih pečemo na precej hudem ognju 15 minut. Nato jih vzamemo iz kozice. Iz koščka sirovega masla in žlice moke napravimo svetlo prežganje, ki ga pridamo olju, v katerem pečemo ribe. V to omako prilijemo poljubno vode, dobro zmešamo, pridenemo 4 stroke zdrobljenega česna, žličko paradižnikove mezge, dve peščici nastrganega sira parmazana in pustimo 15 minut počasi vreti. Naito brodet (omako) precedimo, če je pregosta, prilijemo nekoliko vode, in orade spet denemo v omako in pustimo še 16 minut počasi vreti. Brodet zlijemo na okroglo skledo, serviramo k temu ajdove žgance in solato. Kompot iz češpelj -in sadje.
3.
Ribja juha, pečcui cevoli, cvetača na solati, maslen krompir.
Pečeni cevoli
1 kg lepih cevolov dobimo že za 32 .Din. Izberemo srednje velike, jih očistimo, iztrebimo drob, nasolimo. Cevole denemo na podolgast pekač drugega poleg drugega, polijemo z oljem, ki smo vanj dali zelen peteršilj, .poper in 3 stroke zdrobljenega česna. Pečemo v vroči pečica 54 ure in neprestano oblivamo z oljem. Serviramo cele na podolgasti skledi, okrasimo z limonovimi rezinami in garniramo s cvetačo na solati ali z majonezo. K njim pripravimo ~t»*di maslen krompir, kompot iz brusnic, pomaranče.
f Književnik Bogomil Vdovič
Dne 17. marca je umrl v Ljubljani književnik Bogomil Vdovič, čigar življenje in delo je bilo posvečeno samo sirastni ljubezni do rodnega jezika. Iz te slrastne ljubezni, ki se mu je zbudila že v dijaških letih, je kot jezikovni kritik, prevajalec in pisatelj veliko prispeval k zakladom naše besede.
Bogomil Vdovič se je rodil 21. avgusta 1880 na Turjaku pri Vel. Laščah. V šole je hodil v Ljubljani, kjer je po maturi sprejel službo v odvetniški pisarni. Pozneje je živel več let v Gorici, kjer je imel vsled svoje duhovite dovtipnosti tudi mnogo prijateljev. V začetku vojne je šel na gališko bojišče in v Karpate, odtam pa na Krn. Iz vojne se je vrnil kot invalid in je odsihmal stalno bolehal. Po vojni je živel pri svojih domačih v Ljubljani, in tako se je mogel posvetiti izključno literarnemu delu, kar bi mu sicer pri pičlih slovenskih pisateljskih honorarjih nikoli ne bilo mogoče. Bil je namreč izredno temeljit in vesten. Oblikoval in pilil je stavke z vnemo kakor njegov rojak Franc Levstik, in časih je po cele tedne stikal za eno samo besedo, čeprav je imel v glavi že izrazov, besed in rekel kakor malokdo.
Točnost v izražanju misli ter pristnost in lepota slovenske besede so mu bile najvišja skrb, in najsi je prevajal trgovski reklamni letak, operetni libreto, kuharski recept, znanstveni spis, tujo leposlovno umetnino ali pisal originalne kritike in satire.
Mnogo leposlovnih prevodov Bogomila	Vdoviča iz raznih	jezikov, zlasti
pa iz ruščine, je bilo objavljenih v skoraj vseh naših dnevnikih in revijah. Izmed	prevodov	iz ruščine	so	izšli v
knjigi: 1930 V. J. Albanov, »Med življenjem	in smrtjo«,	lani pa	S.	R.	Minclov,
»Ko	so hrasti	šumeli«	in	A.	Krylov,
»Basni«.
S prepesnitvijo »Basni« A. Krylova se je Bogomil Vdovič trudil več let, a zato nam je podaril slovenskega Krylova
v taki popolnosti, da se lahko meri z originalom. Čudovito zvene ti verzi, in jezik je tako sočen, krepak, pester in naš, da bi morala imeti to knjigo sleherna družina. Iz nje se bo mladi rod učil in navzel duha naše besede kakor le še iz največjih umetnin slovenske književnosti.
Pod psevdonimom Ceorges je objavljal Bogomil Vdovič v dnevnikih svoje duhovite satire in jezikoslovne članke »Mrcvarstvo«. Njegove kritike so bile izpričevalo njegovih visokih umstvenih in duševnih zmožnosti. V rokopisu je ostavil prepesnitev komedije S. A. Gri-bojedova, »Razumnemu je gorje«, in nedovršen prevod »Lovčevih zapiskov« S. Turgenjeva, kjer ga je prekmalu ugrabila smrt. Slava njegovemu spominu in delu!
dnevn o
PRAŽENA *
^ KAVA
I t r mm
Lekarnarka
Nadaljevanje z 10. strani
Dve ženi se merita s tujimi pogledi, plaho in boječe. Toda vsa sovražnost je izginila iz teh pogledov. Zdaj si nimata ničesar več očitati, zdaj sta obe enako nesrečni...
Erika stopi počasi k mrtvaški postelji. Z nemim poljubom vzame slovo od pokojnika. Sveto pravico ima do tega poljuba, pravico, ki ji je ona druga ne sme vzeti.
Anamarija sluti, kako je prišlo. Prepričana je, da se je Erika samo zmotila, in ona je tudi edina, ki to ve... In molčala bo.
Dve ženi si dasta roko v skupnem žalovanju za veliko ljubeznijo.
Jfautufalduco-
po nizki ceni In v veliki Izberi Vam nudi
(/Uaciinica
o&Sfa/ettiia JliuMiafta, jAftševa cesto 29
v hiši Gospodarske zveze
Piodaja tudi na hranilne knjižice članic Zadružne Zveze, Liubllana
Roman
„PROKLETSTVO
LJUBEZNI",
ki je tako lep In pretresljiv, da ga boste čltali z naivečjim zanimanjem, dobite pri upravi »Slovenskega Narodau, Ljubljana, Knafljeva ulica it. 5, za 30 Din (po pošti 35 Din).
V lepi trdi vezavi oba dela vezana v eno knjigo s poštnino Din 50'—
200*- Din meter
stane pri nas najboljše sukno za elegantno obleko
L
VELIKA IZBIRA:
1
600 izbranih vzorcev,
ki enačijo po kvaliteti in lepoti najboljšim inozemskim
DOMAČA INDUSTRIJA VOLNENIH IZDELKOV
'Vlada Teofe««govi<5 C Ko., garačin
Prcda/alna: Ljubljana, Qvadišče %
Prvi
specialni
atelje
za okvirjenje slik
Zaloga
vsakovrstnih
slik
JutH llteiti -
Telefon int. 33-80 Molfa/O’ uiicO- # Telefon int. 33-80
JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA
FLAVIJA"
v Ljubljani, Gosposka ulica 12
Telet. 21-76, 22-76
Podružnice: BEOGRAD, ZAGREB. SARAJEVO. OSIJEK, NOVI SAD in SPLIT
Oglasi v ‘Dvuzinskem tedniku
imajo vedno uspeli!
HI ICC čokolad* _ veselje
KUir bonboni - vsake družine
Iidaja v konzorcij »Druiinakega tednik«« K. Bratuša, novinar; urejuj« ln odgovarja H. Cern, novinar; tlaka tlakama Merkur d. d, v Ljubljani;
aa tlikamo od*ovarJa 0. MlhAlek. ral v Ljubljani.
A
m
M
O
a
o
c
o s o §
S3 S a o
Z a «
U
a v H
a 3 s «
O fl
a « • M S s
•o
mapi
S/	'>s*5i	00>"5/ '>•
'^5/	lxra	■>>>■»
7'ir
sl
11
1007«
našo
moška
M®
m?
1
1
m
m
m
S
m
Vaših želja zamoremo zadovoljiti z ogromno izbiro blaga za ženska In oblačila.
Samo nekaj primerov naših reklamnih cen: Za damske obleke volnene . Din	28 do	35
*	. plašče	„	„	54 ,	68
„ moške obleke ,	„	64	»	78
Bela tkanina 70 cm	.6.9
Šifon la 80 cm	„ 11 »15
Za nuhe 156 cm šir.	,	20 »	26
Za kapne 176 .	,	„	29 „	32
Oradi za žimnice	»	28 ,	38
Svila razi. vrst	»	19‘25	35
Dobro blego, prijazna postrežba Specijalna trgovina
NOVAK, UUBLJANA
Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve)
3 >Xv5/