Slovenska generalna konzulka Ingrid Sergaš na obisku v SSG Nagrado Tomizza prejme Paolo Rumiz Toča pobelila Gorico Primorski dnevnik Kaj in koga volimo Slovenci? SandorTence Nobene volitve niso enake in vsaka volilna preizkušnja prinaša novosti. To velja tudi za slovensko manjšino, kjer se je že zdavnaj uveljavil t.i. premični glas, kot mu pravijo politologi. To pomeni, da tudi Slovenci ne glasujemo vedno enako, ter vse bolj skrbno in pazljivo zbiramo to, kar se nam bolj izplača. Ne volimo le strank, temveč tudi ljudi, med njimi vse bolj tiste, ki imajo možnosti za izvolitev. Temu se pravi koristno glasovanje. Takšna »koristna raba« glasovnice je prišla do izraza na evropskih in v manjši meri tudi na občinskih volitvah. Kandidatka Demokratske stranke za evroparlament Isabella De Monte je nedvomno izkoristila »efekt Renzi«, med Slovenci tudi dejstvo, da je konec koncev edina imela stvarne možnosti za uspeh. Podobno razmišljanje velja za Herberta Dorfmanna, nosilca liste Južnotirolske ljudske stranke (SVP), ki je tudi na pobudo nekaterih vidnih strankinih predstavnikov dobil pre-ferenčni glas mnogih volivcev Slovenske skupnosti. Namesto, da bi volili za mlado Tanjo Peric, ki ni imela možnosti za izvolitev, so preferenco raje oddali Dorfmannu, ki jih bo znova zastopal v Strasbourgu. Pe-riceva je pridobila na razpoznavnosti, Dorfmann pa je bil izvoljen. Občinske volitve so bile nekoliko drugačne. Slovenci v Demokratski stranki so ne glede na »efekt Renzi« zelo dobro izkoristili izkušnje, programe in razpoznavnost svojih kandidatov, ki so se, z izjemo Repna in Števerjana, povsod uveljavili. Če so po eni strani na slovensko komponento DS nekoč leteli očitki, da ni dovolj aktivna v manjšinski politiki, so njeni predstavniki zelo vezani na lokalne stvarnosti. Stranka Slovenska skupnost na lokalnih ravni ne preživlja najboljših časov. Najbrž ima prav Igor Gabrovec, ki se v današnjem Primorskem dnevniku zavzema za posodobitev SSk, kar pomeni tudi nove voditelje na Tržaškem in Goriškem. Vprašanje zase je slovenska levica, ki na državni in deželni ravni že zdavnaj nima pravega sogovornika. Pač pa je levica še kar dobro zastopana v krajevnih okoljih (Dolina, Doberdob in delno Zgonik), kjer lahko računa na precej mladih. št. 122 (21.055) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 28. MAJA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € BRUSELJ - Predsednik italijanske vlade po izredni volilni zmagi v središču pozornosti Renzi: Tudi Evropa se mora spremeniti BRUSELJ - Po veliki volilni zmagi na evropskih volitvah je predsednik vlade Matteo Renzi včeraj odletel v Bruselj na vrh evropskih voditeljev. Na srečanju je bila na dnevnem redu ocena volilnega izida in dogovarjanje o mehanizmih za umestitev novih evropskih vodilnih institucij. Renzi je bil na srečanju v središču pozornosti kot »novi in zmagoviti človek evropskega socializma«. Politični opazovalci in analitiki ocenjujejo Renzijevo Demokratsko stranko z njenimi 31 izvoljenimi evroposlanci kot najmočnejšo stranko v skupini evropskih socialistov in demokratov. Iz tega izhaja, da bosta Renzi in nemška kanclerka Angela Merkel imela največ besede pri zapleteni razpravi o umestitvi novega predsednika Evropske komisije in vodilnih organov drugih evropskih institucij. Renzi je na vprašanje, ali podpira kandidaturo Jean-Claudeja Junckerja za predsednika komisije odgovoril, da je treba najprej govoriti o programih. Na 11. strani RIM - Koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije »Interes slovenske vlade je, da se uresniči protokol o prosekarju« RIM - V italijanski prestolnici se je včeraj sestal koordinacijski odbor ministrov Italije in Slovenije. Zasedanja so se udeležili ministri za zunanje zadeve, za gospodarski razvoj, za kmetijstvo in okolje, za promet in infrastrukturo ter za visoko šolstvo in znanost. Med temami, ki so jih obravnavali ministri obeh držav, je bilo tudi neizvajanje protokola o zaščiteni znamki Prosecco Doc, na katero je opozoril slovenski kmetijski minister Dejan Židan. Na 11. strani SESLJANSKI ZALIV - Novi prostori Čupa še čaka Za ureditev sedeža potreben dolg birokratski postopek SESLJAN - Jadralni klub Čupa še ne ve, kdaj se bo lahko preselil v nove prostore na območju kopališča Castel-reggio v Sesljanskem zalivu, je opozoril predsednik Roberto Antoni. Devin-sko-nabrežinska občina ima koncesijo za uporabo prostora do leta 2030, za ureditev prostorov pa bo potreben javni zakup z dolgim biroktarskim postopkom. Na 5. strani AKTUALNO Volitve pri nas TRST - V našem dnevniku tudi danes ocenjujemo nedeljske evropske in občinske volitve. Med drugim objavljamo ocene poslanke Tamare Blažina ter deželnih svetnikov Igorja Gabrovca in Stefana Ukmarja. Na tržaških in goriških straneh imamo tudi krajevne izide evropskih volitev. Na 3., 4. in 12. strani Trst: prometnico v starem pristanišču bodo ponovno zaprli Na 5. strani Trst med prvimi z optičnimi vlakni Na 5. strani Dario Peric ostaja predsednik banke Na 13. strani Večna dilema: atentatorji ali teroristi? Na 14. strani NATEČAJ - Urad RS za Slovence v zamejstvu Med nagrajenci trije raziskovalci s Tržaškega Sporočilo sindikalnega odbora novinark in novinarjev Minevata dve leti, kar je naš založnik DZP-PRAE uvedel solidarnostno pogodbo za novinarje Primorskega dnevnika. Dve leti, v katerih smo bili prisiljeni zmanjšati število strani, ukiniti nekatere izdaje dnevnika (tako na primer tudi 3. junija ne bomo izšli), predvsem pa sobivati z okrnjenim delovnim urnikom in dohodki. Dve leti, v katerih časopis dnevno ustvarja manj kot deset novinarjev, v skrajnih primerih celo šest! Tako urejeno delo onemogoča kakršno koli kontinuiteto, veliko je improviziranja. Novinarji smo prisiljeni igrati vlogo »vsevedov«, poglabljanje v posamezne teme ne pride v poštev, naš vsakdan je omejen na sprotno delo, na skrb, da pripravimo vsaj sprejemljiv časopis, da smo prisotni tudi na spletu in socialnih omrežjih. Delo je postalo sinonim za frustracijo, predvsem za mlajše kolege, ki v takih pogojih težko najdejo pozitivne vzgibe in priložnost za rast. Čez dober mesec, 30. junija, bo solidarnostna pogodba zapadla. Njeno podaljšanje bi za založnika pomenilo prihranek in torej nekaj kisika, za novinarje pa dodatno podaljšanje nevzdržnega stanja: ne moremo in nočemo verjeti, da bomo v takih pogojih delali še nadaljnjih 24 mesecev. Zato ponovno pozivamo založnika DZP-PRAE, manjšinsko in širšo javnost, da poiščejo dolgoročno rešitev, ki naj Primorskemu dnevniku omogoči ne le preživetje, temveč pogoje za čim boljše opravljanje njegovega poslanstva. Prepričani smo, da lahko pri tem odigra ključno vlogo tudi Dežela FJK, na teritoriju katere živimo in ustvarjamo časopis: v duhu tistega avtonomnega statuta, s katerim se, tudi zaradi zgodovinske slovenske prisotnosti, upravičeno ponaša. Prepričani smo, da je dober dnevnik v materinem jeziku eden tistih veznih členov, ki nas še dela skupnost in je zato nujno potreben. 9771124666007 2 Četrtek, 29. maja 2014 ALPE-JADRAN / SLOVENIJA - XII. nagradni natečaj Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Trije raziskovalci s Tržaškega ■ I v t« • • • med letošnjimi nagrajenci Prva nagrada Zairi Vidau, druga Gaetanu Datu, tretja Glebu Verču LJUBLJANA - V Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti je včeraj potekala razglasitev nagrajencev XII. Nagradnega natečaja Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je v nagovoru poudaril, da gre za že uveljavljeno obliko podeljevanja nagrad dodi-plomskim in podiplomskim študentom, ki s svojimi deli, na področju zamejske in izseljenske tematike, utrjujejo zavest o pomembnosti ohranjanja slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Predsednik komisije dr. Matjaž Klemenčič je izpostavil, da je na letošnji natečaj prispelo devet nalog na temo »Slovenci v zamejstvu« in šest nalog na temo »Slovenci v izseljenstvu«. Sledila je predstavitev vseh letošnjih nagrajencev. V kategoriji »Slovenci v zamejstvu« je prvo nagrado prejela Tržačanka Zaira Vidau za doktorsko delo z naslovom Upravljanje etno- jezikovne različnosti. Primer dežele Furlanije Julijske krajine, ki jo je nagrajenka zagovarjala na Univerzi v Ljubljani, pod vodstvom izr. prof. Mirana Komaca. Strokovna komisija je izpostavila, da Zaira Vidau v svojem delu suvereno potrjuje zastavljene raziskovalne hipoteze, in sicer, da koncept italijanske nacije ne podpira jezikovne in etnične raznoličnosti italijanske države ter drugič, da ustroj italijanske javne uprave ne podpira jezikovne in etnične raznolikosti. V svojem delu pa avtorica le izpostavi tudi nekatere delne izboljšave, ki so posledica novejše zakonodaje, s katero so bili manjšinski in regionalni jeziki na prehodu v 21. stoletje vključeni v uradno poslovanje krajevnih javnih uprav. Drugo nagrado je prejela doktorska disertacija z naslovom L' uso delle memorie: il caso di Trieste. Confine culturale e ideologico nell cuore dell' Europa (Kraji spomina: primer Trsta. Kulturna in ideološka meja v srcu Evrope.) Gaetano Dato s Tržaškega je pod mentorstvom prof. Aleksa Kalca in so-mentorice prof. Anne Marie Vinci doktorsko nalogo zagovarjal na Univerzi v Trstu. Po mnenju komisije predstavlja delo inovativno zgodovinsko študijo, v kateri kandidat analizira štiri ključne kraje spomina v FJK v obdobju 1945 - 1965 ter spominskih obredov, ki so se odvijali na teh lokacijah, in sicer: pri spomeniku bazoviškim junakom, pri spomeniku padlim v prvi svetovni vojni v Redipulji, pri bazovskem Šohtu (Foibi) in v tržaški Rižarni. Komisija je še izpostavila, da analiza krajev spomina predstavlja nov pristop k proučevanju polpretekle zgodovine obmejne regije, tudi Trsta in Slovencev v Trstu. Podeljeni sta bili še dve tretji nagradi. Doktorsko delo Avtonomija in ekonomija Nadiških dolin v Beneški republiki je Ines Beguš pod mentorstvom izr. prof. dr. Aleksandra Panje-ka zagovarjala na Univerzi na Primorskem. V delu se nagrajenka posveča razmerju med institucionalno avtonomijo in ekonomskim sistemom dveh dolin, landarske in merške, ki sta v času Beneške republike prostorsko prej do novice www.primorski.eu1 Nagrajenci letošnjega nagradnega natečaja Urada vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu z ministrom Žmavcem r. šabec sovpadali z današnjim pojmovanjem Nadiških dolin. Tretjo nagrado je prejel še Tržačan Gleb Verč za diplomsko delo z naslovom La poesia per l' in-fanzia in Italia e in Slovenija. Generi, storia e problemi di traduzione (Otroška poezija v Italiji in Sloveniji: zvrsti, razvoj in problemi prevajanja. Diplomska naloga je nastala pod mentorstvom prof. Fabia Cossute in so-mentorice prof. Karin Marc Bratina na Univerzi v Trstu. Delo je namenjeno analizi zvrsti, opusa, in razvoja produkcije ljudskih in avtorskih otroških pesmi v slovenskem in italijanskem jeziku. Dodano vrednost nagrajene naloge pa predstavlja komparativni pristop z navajanjem primerov iz italijanskega in slovenskega opusa. Za področje »Slovenci v zamejstvu« je strokovna komisija letos podelila dve nagradi. Prvo nagrado je prejela dr. Maruša Verbič- Koprivšek za doktorsko disertacijo Razvoj slovenske skupnost v Denverju, Kolorado, drugo pa mag. Lidija Podlesnik- Tomaši-kova za magistrsko delo Življenje in delo Jožeta Osane (1919 - 1996). Robi Šabec LUKA KOPER Cariniki odkrili zabojnik z več kot 14 tonami cigaret KOPER - Koprski cariniki so 13. maja pri sprejemu in nadzoru enega od zabojnikov iz Egipta odkrili kar 14,1 tone tihotapljenih cigaret različnih znamk. Zabojnik je bil namenjen podjetju v Bosni in Hercegovini, uradno pa je bilo v njem prijavljenih 950 kartonov oblačil v skupni teži 13.000 kilogramov, so sporočili iz Carinske uprave. Cariniki so zabojnik najprej pregledali z mobilnim skenerjem in nato še s službeno psič-ko, izšolano za odkrivanje tobaka in tobačnih izdelkov. V zabojniku je bilo le 35 kartonov dejansko prijavljenega blaga, za njimi pa so bile naložene neprijavljene cigarete. Šlo je za 45.000 zavojev oziroma devet milijonov kosov cigaret različnih znamk. To je letos prvi večji zaseg neprijavljenih cigaret v pomorskem prometu, v letošnjih prvih štirih mesecih pa so v cestnem prometu v 52 primerih cariniki zasegli že 748.283 cigaret. SLOVENIJA - Bo Vogrin vložil predlog za mandatarja? Predlagatelji in kandidat • • v • ostajajo še neznani LJUBLJANA - Nepovezani poslanec Ivan Vogrin je včeraj napovedal, da bo skupina poslancev jutri do izteka roka vložila predlog kandidata za mandatarja. Njegovega imena ni želel razkriti, izkazalo pa se je tudi, da ga še ne poznajo niti poslanci, ki so Vogri-nu po njegovem zatrjevanju podpise pod predlog obljubili.Zatrdil je, da mu je 15 poslancev zagotovilo, da bodo pod predlog prispevali podpise in, kot je dodal, mora ljudem verjeti, če dajo besedo. Ob tem je pojasnil, da bi kandidata za mandatarja že predstavil, a od 13 točk programa tri še usklajujejo. Če pa se s prvim kandidatom ne bi uskladili, pa imajo tudi še »rezervnega mandatarja«. Na vprašanje, kako so mu lahko poslanci zagotovili podpise, ne da bi vedeli, koga predlaga, pa je odgovoril, da verjamejo, da bo predlagal kom-petentnega kandidata in ker ve, da je kandidat kompetenten, ne dvomi, da bodo dali podpise. Misli, da bo teh celo več, kot je potrebno. Spraševati se, »kateri so razlogi, zakaj, kaj tiči v ozadju« tega predloga, je po njegovih besedah nepotrebno. Če imaš neko pravico, najbrž ni nič narobe, če jo izkoristiš, je dodal. Ob tem pa je navedel več razlogov za postavitev »ekspertne vlade« in proti volitvam sredi julija oz. v času počitnic. V večini poslanskih skupin zagotavljajo, da podpisov niso prispevali, čeprav nekateri »roke v ogenj« za svoje poslance ne dajo. Dvomijo pa v resen in odgovoren namen Vogrinove napovedi. Zares začasno vodi Darja Radič LJUBLJANA - Kolegij predsednika stranke Zares je za koordinacijo dela organov stranke pooblastil Darjo Radie, so v sporočilu za javnost zapisali v stranki. Dosedanji predsednik stranke Pavel Gantar je v ponedeljek sporočil, da je odstopil. Na družabnem omrežju Twitter je Gantar pojasnil, da je s tem prevzel odgovornost za slab rezultat stranke na nedeljskih volitvah v Evropski parlament.Kot navajajo v stranki, bodo aktivno sodelovali v povezovanju sorodnih političnih akterjev oziroma v pogovorih in dogovorih o skupnem nastopu na predčasnih volitvah v državni zbor. Gantar je vodenje Zaresa prevzel leta 2012 in na tem mestu nasledil Gregorja Golobiča. Med Izolo in Koprom tovorno vozilo trčilo v štiri avtomobile KOPER - Na cesti Izola-Koper se je včeraj okoli 11. ure zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodovala ena oseba. Povzročil jo je voznik tovornega vozila iz Izole, zaradi neprilagojene hitrosti ga je zaneslo v levo, pri čemer je oplazil dva avtomobila, v tretje vozilo je trčil čelno in nato zadel še četrto vozilo, ki se nesreči ni moglo izogniti. Na kraj nesreče so prispeli gasilci, ki so poškodovanega rešili iz avtomobila. Zaradi prometne nesreče pa je bila cesta med Izolo in Koprom zaprta do skoraj 15. ure, so povedali na Policijski upravi Koper. Voznika tovornega vozila s priklopnikom, ki je prevažalo dva kombija v smeri iz Izole proti Kopru, je zaneslo v desnem ovinku. Prva dva avtomobila, ki sta prišla naproti, je oplazil, nato pa je bil že toliko na levem pasu, da je v tretji avtomobil, ki ga je vozil moški iz Šoštanja, trčil čelno. Ta voznik se je v prometni nesreči tudi huje poškodoval. Nato je nasproti pripeljal še četrti avtomobil, voznik katerega se je trčenju skušal izogniti tako, da se je umaknil na nasprotni pas. Toda ker sta tovorno in osebno vozilo z moškim iz Šoštanja po cestišču vijugala, se tudi četrti avtomobil trčenju ni mogel izogniti, vsa tri vozila pa so na to zdrsela v jarek in trčila v zid. Povzročitelj prometne nesreče ni bil vinjen, pojasnjujejo na koprski policijski upravi. Nesreči pa bi lahko botrovalo tudi spolzko cestišče, saj je ravno pred nesrečo začelo močno deževati. KOPER - Odšel je novinar in urednik Primorskih novic Zadnji val Roberta Škrlja Poletna praksa na Primorskem dnevniku - Velik poznavalec zamejstva, iskalec resnice, tvorec sožitja Ko se je Robert Škrlj julija 1977 pojavil v uredništvu Primorskega dnevnika, da bi - študent ljubljanske Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo - opravil poletno prakso, je takratni urednik tržaške kronike Marijan Dolgan že po nekaj člankih takoj zaznal, kakšno bogastvo, človeško in novinarsko, se v njem skriva. »Rošo - tako ga je imenoval po rdečih laseh - bo kmalu postal velik poznavalec zamejstva in zamejcev,« je napovedal. Robert Škrlj je bil tesno povezan s Trstom. Njegova mama je tu službovala, sam je sem pogosto zahajal, na srečanja, predstave, zasedanja in potem pisal o njih, da bi Slovenci v matični domovini vedeli, kaj se dogaja tik za mejo. Zaposlil se je na Primorskih novicah v Kopru. Postal je urednik priloge 7. val, kovnici idej o smislu odprtega čezmejnega prostora in nesmislu zaprtosti, ozkosti. Manjšine so bile zanj resnični most, povezovalni člen tega večjezičnega in večkulturnega prostora. Zato ne čudi, da je on, Slovenec, vpisal hčerki Veroniko in Magdaleno, v italijansko manjšinsko šolo na Obali. Da bi jima ponudil možnost, da bi bolje spoznali, kaj smo in kje živimo, je pravil. S svojimi dejanji, s svojimi članki, s prispevki o tistih Italijanih, ki so bili -ne barabe, temveč resnično »brava gente«, je nakazal pot do razumevanja in priznavanja drugega mnogo pred spravo z uradnim pečatom. Rubrika Primorski limes - za katero je leta 2011 prejel nagrado Društva novinarjev Slovenije za izstopajoče novinarske stvaritve v lokalnih in regionalnih medijih - je še nadgradila ta njegova prizadevanja. Kot je bil po naravi navidezno plah, tako je bilo ostro in jasno njegovo pero, ko je bilo treba ošvrkniti po-goltnost oblasti, brezbrižnost odgovornih. Tudi v tem je bil manjšinec, kajti malo je novinarjev s tako pretanjenim posluhom za to, kaj je prav in kaj je narobe, kot so njegove Primorske novice zapisale na spletu v novici, ki je včeraj najavila, da se je nepreklicno poslovil. Robert Škrlj je rad tekel. Rekreacijsko, s psičko. Bolezen, huda, mučna, je ustavila njegov življenjski tek. Njegove besede, misli, pa bodo še dolgo tekle v spominu tistih, ki so ga poznali in brali. M.K. / VOLITVE Sreda, 28. maja 2014 3 VOLITVE - Ocena poslanke Tamare Blažina »Tudi Slovenci uveljavili t.i. koristno glasovanje« RIM - Tudi Slovenci so na teh evropskih in upravnih volitvah dokazali veliko zrelost ter tudi oni uveljavili t.i. koristno glasovanje, kot mu pravijo novinarji in politologi. Tako volilne izide ocenjuje poslanka Demokratske stranke Tamara Blažina, ki kot primer koristnega glasovanja navaja preferenčni glas za Isabello De Monte, edino evropsko poslanko iz Furlanije-Julijske krajine. De Montejeva si je »vozovnico« za Strasbourg priborila tudi s pomočjo slovenskih volivcev DS. Slovenska parlamentarka je seveda zadovoljna predvsem zaradi velikega uspeha DS, zadovoljna pa je tudi z volilno udeležbo. »Ljudje niso nasedli Grillovi stranki in so dokazali, da verjamejo v Ren-zijevo vlado in da si želijo sprememb,« dodaja Blažinova, ki sploh ni pričakovala uspeha DS takšnih razsežnosti. To stranki nalaga veliko odgovornost. Njena resnost je prišla do izraza tudi pri predstavitvi kandidatke De Montejeve. »Na vseh volilnih shodih smo poudarjali, da ima senatorka iz naše dežele realne možnosti za izvolitev. Slovenci so to očitno upoštevali, kar velja tudi za njen program, ki je bil zelo konkreten in realističen, brez kakšnih obvez, ki jih De Montejeva v evropskem parlamentu ne bo mogla uresničiti.« Izvolitev De Montejeve po mnenju poslanke tudi utrjuje mednarodno vlogo Furlanije-Julijske krajine. Demokrati so prva stranka na deželni ravni ter obenem v vseh štirih njenih pokrajinah. Prvi so sodeč po evropskih volitvah tudi v vseh narodnostno mešanih, kjer velja zaščitni zakon za Slovence. »Tudi slovenski volivci so očitno nagradili stranko, ki je v vseh teh letih imela posluh in bila vedno pripravljena na reševanje odprtih vprašanj slovenske manjšine,« poudarja poslanka. DS je v volilni kampanji dokazala, Tamara Blažina (levo) je prepričana, da se bo izvolitev Isabelle De Monte (desno) dobro obrestovala tudi Slovencem foto damj&n da je najbolj prisotna in organizirana stranka med Slovenci, da ne stavi na polemike in prepire, ki ne vodijo nikamor oziroma le v zaostritve in podobno. Tudi tukaj, kot glede Renzija, ji veliko zaupanje volivcev nalaga velike odgovornosti. Blažinova je zadovoljna tudi z občinskimi volitvami na Tržaškem in Goriškem, gotovo pa ne v videmski pokrajini. Tu še vedno prevladuje nek zgo- dovinski strah do levice, ki zagovarja pravice Slovencev. Mnoge občanske liste v Benečiji iz tega ali onega razloga niso želele imeti trdnejših vezi s strankami, kar je očitno imelo določene posledice. Poslanka ni pričakovala sprememb v Dolini, Zgoniku, Repnu, Doberdobu, Sovodnjah in Števerjanu. V pogovoru je izpostavila izreden uspeh sovodenjske županje Alenke Florenin. S.T. Ivan Peterlin (ZSŠDI) čestital županom TRST - Predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Ivan Peterlin je včeraj čestital Monici Hrovatin, Sandyju Klunu, Marku Pisaniju, Alenki Florenin, Franci Padovan in Fa-biu Vizintinu, ki so bili izvoljeni za župane v Zgoniku, Dolini, Repnu, Sovodnjah, Števerjanu in Doberdobu. »Dovolite, da vam vsaj z nekaj skromnimi vrsticami iskreno čestitam v osebnem imenu in v imenu našega izvršnega odbora ob izvolitvi na župansko mesto. Prepričani smo, da boste tako kot ste poudarjali v svojih predvolilnih programih, vlagali v svoje delo veliko pozornost problematikam, ki so povezane s socialo, kar pomeni, da boste z veliko tenkočutnostjo spremljali tudi razvojne poti vseh športnih enot, ki delujejo na vašem območju«, je zapisal Peterlin. »Prepričani smo tudi, da boste športnim društvom še naprej stali ob strani s ponudbo tudi takih uslug, ki predvidevajo oddajanje v upravljanje športnih objektov prav njim samim, kar je enkratnega pomena za društvo, obenem pa predstavlja tudi - z vidika stroškov - zelo racionalno obliko varčevanja tudi za občinsko upravo. Skatka, prepričani smo, da boste tudi v tem mandatu stali našim ljudem ob strani in tako na najlepši način upravičili zaupanje volivcev in želje ter pričakovanja vseh občanov in naše širše narodnostne skupnosti,« je v sporočilu napisal še predsednik ZSŠDI. VOLITVE - Igor Gabrovec »SSk potrebuje novo vsebino in posodobitev« TRST - Igor Gabrovec se je od vodilnih predstavnikov Slovenske skupnosti najbolj angažiral v tej volilni kampanji. »Zamrznjeni« deželni tajnik Damijan Terpin je bil namreč kot kandidat SDS angažiran v Sloveniji, zato je na njegovega namestniku Gabrovca padlo največje breme. Pogovor z njim smo začeli z oceno volilnih izidov. »Najprej bi izpostavil velik uspeh nosilca liste SVP Herberta Dorfmanna. Kljub določenemu osipu glasov za listo in nižji volilni udeležbi je krepko povečal osebne preference in je bil tako potrjen v evropski parlament s preko devetdeset tisoč osebnimi glasovi.« Kaj pa Renzijevo zmagoslavje? Ministrski predsednik Matteo Renzi, ki ga tudi sam, kot znano, mimo strankarske pripadnosti zelo cenim, je »turbinsko« deloval na konsenz partnerski Demokratski stranki in to se je pokazalo na evropski, državni in krajevni ravni. Zadovoljen sem tudi z italijansko volilno udeležbo. V Sloveniji žal ni bilo tako... Tudi mene skrbi tako nizka volilna udeležba v matični državi. Kje so razlogi za to? To kaže na razkorak med slovensko družbo in poj -movanjem pripadnosti evropskemu domu. Zakaj ste pozvali volivce, da glasujejo za Dorfmanna, medtem ko je imela SSk svojo kandidatko na listi SVP? Tanja Peric je kandidirala kot zastopnica SSk na listi SVP in s tem potrdila dogovor med SVP, SSk in PATT (Tridentinsko-tirolska avtonomistična stranka) z jasnim skupnim ciljem in pričakovanjem, da v evropskim parlament izvolimo zastopnika. Konkretno spet Dorfmanna. Tanja Peric bi si vseeno zaslužila več podpore... Volilni zakon za stranke narodnih manjšin zahteva za izvolitev najmanj petdeset tisoč preferenčnih glasov za enega kandidata. Tanja se je zelo dobro obnesla, saj je zbrala skoraj tisoč tristo osebnih preferenc, kar je za mladega in sorazmerno malo poznanega kandidata izjemen rezultat. Prepričan sem, da je Tanja pomemben kader ne le za stranko, temveč za vso našo skupnost. Če sem dobro razumel ste torej zadovoljni z ev- ropskimi volitvami? Če se povrnem k Dorfman-nu, nam rezultati »a posteriori« kažejo, da bi bil slednji izvoljen že s samimi preferencami iz bocenske pokrajine. Vendar mu na tisoče zbranih preferenc v FJK, Venetu in Trentu dajejo politično legitimacijo, da se v Bruslju suvereno predstavi kot zastopnik širšega prostora, manjšinskih stvarnosti. Zato smo kot stranka - in podpisani v prvi osebi -navijali tudi zanj. Kampanja SSk je bila na splošno precej tiha.. Rekel bi dokaj diskretna, dejansko skoraj brez stroškov, kar je že sam po sebi podatek, ki ga ne gre prezreti. Rezultati občinskih volitev potrjujejo dejstvo, da so dobri in delavni upravitelji vselej nagrajeni. Tako so bili v prvi vrsti potrjeni vsi naši župani, ki so ponovno kandidirali. SSk pa bo marsikje še vedno v opoziciji... Rad bi opozoril na pomen in vlogo opozicij v občinskih svetih, ki so poklicane, da bdijo nad delom uprave, predlagajo izboljšave in opozarjajo na napake. Na kar se volitve, seveda, ciklično ponavljajo in rezultat je odvisen od petletnega dela, kateremu šele na koncu lahko dodamo učinkovito volilno kampanjo. Ste lahko nekoliko jasnejši? Skratka volitev ne zmagamo le s slabim mesecem volilne kampanje, če pred tem ni bilo večletne stalne prisotnosti in dela na terenu. To ni od danes. Vtis imam, da si včasih zatiskamo oči. SSk je najmanjša in tudi najstarejša stranka v levosredinski koaliciji in si mora zato dan za dnem izboriti svoj prostor in utemeljevati vlogo. Kakšno je stanje v SSk? Tudi naša stranka potrebuje korenito prenovo in posodobitev, tako vsebinsko kot organizacijsko. S.T. VOLITVE - Stefano Ukmar »Sedaj prevetritev tudi v slovenski manjšini« TRST - Deželni svetnik Stefano Ukmar je med prvimi Slovenci Demokratske stranke, ki je v »nesumljivih časih« podprl Mattea Renzija. Tudi zaradi tega je še posebej zadovoljen zaradi velike volilne zmage DS in zaradi izvolitve somišljenice iz Karnije Isabelle De Monte v evropski parlament. To je bila edina deželna kandidatka z realnimi možnosti za izvolitev. Volivcem torej v naših pozivih nismo lagali, pravi Ukmar. Kje so razlogi za takšno volilno zmago DS? Na državni ravni je zmagala nova generacija politikov. Zmagala je zavest, da Italija nujno potrebuje reforme ter da bi bilo naknadno odlašanje z reformami pogubno, še zlasti za mlajše generacije. Kakšni so po vašem vzroki za slab rezultat Gibanja 5 zvezd? Gibanje petih zvezd je, kljub zvenečim napovedim, doživelo zastoj, ker so ljudje raje nagradili resnost in doslednost. Razumeli so, da goli protest ne vodi nikamor. Tudi bitka proti skupni evropski valuti ljudi ne zanima, ker se zavedajo, da to pelje v še večjo negotovost. Kaj pa volitve in Slovenci v Italiji? Zavest in volja po prevetritvi sta prišli jasno do izraza tudi v naši manjšini in to že na primarnih volitvah DS, kjer smo množično podprli Ren-zija. Trend pa se je še okrepil na evropskih volitvah, kjer smo Slovenci nagradili odgovornost in potrdili voljo po spremembah. Upajmo, da bosta to razumeli tudi krovni organizaciji. Kaj bi morali razumeti SKGZ in SSO? Že dalj časa obljubljata reforme, potem pa, denimo, ko jih deželni odbornik Giorgio Torrenti predlaga, se brez razlike med SKGZ in SSO, sklicujeta enkrat na tradicijo in enkrat na postopnost. Kako ocenjujete izide upravnih volitev? Ta ocena je malce bolj zapletena zaradi prisotnosti občanskih list in včasih tudi čisto krajevnih faktorjev ali neodvisnih kandidatov. V Števerjanu in v Re-pentabru sta bila potrjena dosedanja župana, ki pripadata SSk. Na evropskih volitvah, pa so se volivci, tudi v teh dveh malih občinah jasno opredelili za DS, ki je tudi na krajevni ravni požela lep uspeh in izvolila le- po število slovenskih svetnikov. Poleg tega je slovenska komponenta DS, v primerjavi s prejšnjim petlet-jem, pridobila dva župana, v Dolini in v Doberdobu. Poglavje zase je vi-demska pokrajina, žal. Kakšno je »zdravstveno stanje« slovenske komponente DS? Zelo dobro, saj nam je večina slovenshih volivcev, katerim gre naša zahvala, zaupala svoj glas. Kaj pa odnosi v levi sredini? Ne glede na volilne izide ostajajo odnosi z vsemi ostalimi komponentami leve sredine tvorni in naravnani k reševanju odprtih problemov. Kot vedno. Ne moremo pa mimo neizpodbitnega dejstva, da je model zbirne etnične stranke v krizi celo na Južnem Tirolskem. Zakaj pa? Tudi tam se zavedajo, da je družba vedno bolj multietnična in slab volilni rezultat SVP ne preseneča. Pri nas pa se je večina Slovencev vedno opredeljevala za interetnične stranke. Imamo pa stranko Slovenska skupnost... Mnogi njeni volivci so dojeli, kako na deželni ravni SSk podpira Deboro Serracchianij, istočasno pa jo z Mauriziom Vidalijem ostro kritizira, češ da je slabša od fašistov. Pri tem pa je treba povedati še nekaj. Prosim! Deželni tajnik SSk Damijan Terpin je v Sloveniji kandidiral s tistimi, ki se klanjajo domobrancem. Na evropskih volitvah podpirajo Dorfmanna iz vrst SVP, ampak istočasno kandidirajo tudi Slovenko. Zaradi nedoslednosti ter njihovih običajno ostrih in polemičnih tonov, tudi zelo slab volilni rezultat SSk ne preseneča. S.T 1 2 Sreda, 28. maja 2014 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINSKE VOLITVE - V treh najmanjših okoliških občinah Dolina, Zgonik, Repentabor: večina utrdila svojo premoč Vse po pričakovanjih. Tak je bil - preprosto - rezultat nedeljskih upravnih volitev v treh najmanjših okoliških občinah v tržaški pokrajini. Zmage novincev San-dyja Kluna v Dolini in Monice Hrovatin v Zgoniku ter potrjenega Marka Pisanija so bile prepričljive, vse z nad 60 odstotki glasov. Opozicija v Dolini in Zgoniku ni presegla (posamično) 15 odstotkov. Na Re-pentabru je treba pojem »opozicije« malce drugače obravnavati, saj - od volilnega dogovora izpred desetih let (copyright Aleksij Križman) - zmagovita in poražena koalicija sodelujeta pri upravljanju. Sandy Klun je s 65,3 odstotka dosegel pričakovani uspeh. Prejel je 2,5 odstotka več glasov kot Fulvia Premo-lin pred petimi leti, zaostal pa je za 3,5 glasov za rezultatom njene prve izvolitve in še odstotkom več za dosežkom Borisa Pangerca izpred petnajstih let (69,8%). Njegova Demokratska stranka je prejela dobrih 8 odstotkov več kot pred petimi leti (letos 35,1, prej 26,7) ali plus 82 glasov (kar predstavlja ob 8-odstotni nižji udeležbi lep dosežek). Združena levica ostaja - kljub več kot 3 odstotkov nižjem rezultatu (pred petimi leti 15,6%, letos 12,5%) druga stranka koalicije. Izgubila je 169 glasov. Pri njenem rezultatu izstopa osebni uspeh Gorana Čuka z letos rekordnimi 149 preferencami (ki napovedujejo njegovo kandidaturo za podžupana). Slovenska skupnost je izgubila skoraj 2 odstotka (prej 12,5%, letos 10,6%) in 118 glasov. Pred petimi leti jih je (z »lastno« župansko kandidatko) zbrala405, letos 287. V bistvu je stranka pokrajinskega tajnika Petra Močnika v Dolini izgubila več kot 25 odstotkov lastnih glasov. Podobno je s preferenčnimi glasovi stranke lipove vejice. Dosedanja svetnika Aljoša Novak in Marko Savron sta zbrala skupno 157 preferenc (80 plus 77); novinca Davide Stolli in Branko Slavec le 63 (41 plus 22). Lista Gombač je postala - kljub »izgubi« 46 glasov (letos 254, prej 290) - prva opozicijska stranka. Prvič je v občinski svet izvolila, ob nosilcu liste, še drugega svetnika, kar je nedvomno uspeh. Gombač sedaj že »lovi« Slovensko skupnost, saj zaostaja le za 33 glasov (pred petimi leti jih je bilo 125). Novi župan Sandy Klun je s penino »potolažil« poraženca fotodamj@n V občinski svet se vrača vodilni slovenski predstavnik Severne lige Danilo Slokar, potrjena sta bila »stara opozicijska mačka« Roberto Drozina in Roberto Massi (a tokrat vsak z lastno listo), novinec pa je predstavnik TLT Giorgio Gherlanz. Občina Zgonik Zmaga Monice Hro-vatin je bila napovedana. Prejela je 64,2 odstotka glasov, skoraj 2 odstotka manj kot Mirko Sar-doč pred petimi leti, 11 odstotkov manj kot predhodnik pred desetimi leti (75,5%), a dobre 4 več kot Sardoč ob prvi županski kandidaturi leta 1999 (59,9%). Zbrala je 799 županskih glasov, 138 več kot njena lista Skupaj-Insieme, kar predstavlja njeno lastno uveljavitev. Dosedanji podžupan Rado Milič je s 151 preferencami požel velik osebni uspeh. Po številkah sodeč bi moral ostati podžupan. Druga po številu preferenc je dosedanja občinska svetnica Zveze levice Vesna Bukavec. Prejela jih je 76, kar naj bi jo tudi »napotilo« v upravo. Nova županja se je že lotila njene sestave, če ne bo prišlo do zapletov bo njena upraviteljska ekipa znana še ta teden. Slovenska skupnost je potrdila primat med opozicijskimi strankami. A Dimitrij Zbogar je prejel 2 odstotka manj glasov kot pred petimi leti (letos 178, leta 2009 226, saldo je negativen: minus 48 glasov). Z dvema svetnikoma bo (ob SSk) zastopana še Forza Sgonico. Odhod Cam-berjevega varovanca Denisa Ziganteja na Repentabor (kamor pa ni ... volilno prispel) ni oškodovalo stranke 26-letnega županskega kandidata Piera Geremie. Občina Repentabor Marko Pisani je po-metel z opozicijo, kot da bi se Repentabor nahajal nekje v Severni Koreji. »Kraški Kim Il Sung« je po dogovoru njegove Skupaj za Repentabor z Napredno listo spravil vse - zmagovalce in poražence - v večino. Njegov vzpon je bil neustavljiv. Pred desetimi leti, ob pičlem porazu proti Križmanu, je prejel 42,7 odstotka glasov, pred petimi leti je zmagal s 53,7%, letos je svojo bero povečal še za 10 odstotkov. Podobno, a v nasprotni, padajoči smeri, je tekla politična pot Napredne stranke zadnjih petnajst let. Leta 1999 je Križman premočno zmagal z 59,9% (Andrej Škabar, Slovenska skupnost, je zbral 23,1%). Pred desetimi leti je Napredna lista še premogla 45,6% (in, zadnjič, župana Križmana). Pred petimi leti je padla (Ci-bi I.) na 30,4%, v nedeljo (Cibi 2.) pa na 27,1%. Pred petnajstimi leti je zbrala 335 glasov, v nedeljo 150. Pred petimi leti je opozicijo v občinski skupščini predstavljal le domačin Dorjan Gomizelj (Pol svoboščin). Letos se je desna sredina predstavila z listo Forza Monrupino. Njen kandidat Denis Zigan-te je zbral le 19 glasov (Gomizelj pred petimi leti 54). Bolje od njega se je odrezal predstavnik Bandellijeve Unaltra Monru-pino Claudio Frommel (21 glasov). Ni bil izvoljen, odvzel pa je tisto število glasov, ki bi omogočilo Zigantejevo izvolitev. Tako se je Bandelli na Repentabru »maščeval« Camberju za defenestracijo iz trža-škege občinske uprave leta 2009. Marjan Kemperle Županska zdravica v Zgoniku fotodamj@n Županski objem »a la Brežnjev-Gomulka« na Repentabru Čok zelo zadovoljen z uspehom DS Rezultati evropskih in upravnih volitev so potrdili tudi na Tržaškem velik uspeh, ki ga je Demokratska stranka dosegla na vsedržavni ravni, ocenjuje strankin tajnik Štefan Čok v sporočilu za javnost. »Stranka je solidno prva v vseh občinah tržaške pokrajine, v Zgoniku je dosegla absolutno večino, v Dolini, Devinu-Nabrežini in Repentabru je dobila nad 40 odst. glasov, v Trstu in v Miljah pa je malo pod 40 odst. Gre za izjemne rezultate, ki kažejo, da tako italijanski kot slovenski občani stranki zaupajo.« O tem priča po Čokovem prepričanjiu tudi odlični osebni rezultat kandidatke DS FJK Isabelle De Monte, »Stranki dajejo ti rezultati veliko odgovornost, potrudili se torej bomo, da ji bomo kos. Ti rezultati pa naj bodo tudi priložnost, da se stranka utrdi na teritoriju, poziv gre torej tistim, ki so stranko podprli s svojim glasom, da bi vanjo aktivno pristopili in tako pripomogli k procesu prenove na politični sceni, ki ima ravno v Demokratski stranki svojo glavno gonilno silo,« meni še Čok. Zaradi vaj bo jutri zaprt predor pri Proseku Družba Anas sporoča, da bo zaradi varnostnih vaj predor pri Proseku na hitri cesti, ki povezuje Sesljan s Pa-dričami, od jutri ob 21. uri do petka ob 2. uri zjutraj zaprt za promet v smeri proti Trstu. Promet bodo preusmerili na izhod pri Zgoniku, vozniki pa bodo lahko spet vključili na hitro cesto po Proseku. Morje in delovne priložnosti Na sedežu krožka FIncantieri -Wartsila (dvorana Fenice 2 v Ul. Sv.Frančiška 5) bo danes ob 10. uri srečanje posvečeno »gradnji prihodnosti na morju«, ki ga podjetje Fincantieri prireja ob 260. obletnici pomorskega zavoda Nautico. Srečanje je namenjeno zlasti dijakom, ki bodo lahko med drugim izvedeli za delovne perspektive na tem področju. O tržaškem pristanišču tokrat tudi na Dunaju Na pobudo specializiranega podjetja Trgovinske zbornice Aries in Pristaniške oblasti se je včeraj delegacija tržaških podjetnikov na sedežu italijanskega veleposlaništva na Dunaju srečala z investitorji, ministrskimi zastopniki, ladjarji in špediterji. Srečanje je bilo priložnost za pogovor o razvoju tržaškega pristaniškega in logističnega sistema, o širitvi pretovora in uresničevanju vse odličnejšega tržaškega pristanišča, od katerega bi lahko marsikaj koristila tudi Avstrija. IZIDI EVROPSKIH VOLITEV V TRŽAŠKI POKRAJINI Devin-Nabrežina Dolina Milje Repentabor Trst Zgonik 1.653 (41,28%) 1.365 (45,19%) 2.272 (37,69%) 221 (43,07%) 32.308 (38,92%) 624 (50,12%) 772 (19,28%) 611 (20,23%) 1.317 (21,85%) 82 (15,98%) 16.594 (19,99%) 207 (16,62%) 539 (13,46%) 249 (8,24%) 820 (13,60%) 33 (6,43%) 12.429 (14,97%) 118 (9,47%) 145 125 (3,62%) (4,13%) 306 (5,07%) 14 (2,72%) 4.038 30 (4,86%) (2,40%) 212 (5,29%) 118 (3,90%) 670 (11,11%) 22 (4,28%) 6.514 (7,84%) 32 (2,57%) 222 189 299 19 4.944 100 (5,54%) (6,25%) (4,96%) (3,70%) (5,95%) (8,03%) 144 51 194 11 3.229 22 (3,59%) (1,68%) (3,21%) (2,14%) (3,89%) (1,76%) 60 72 71 5 1.190 21 (1,49%) (2,38%) (1,17%) (0,97%) (1,43%) 24 20 22 7 544 4 (0,59%) (0,66%) (0,36%) (1,36%) (0,65%) (0,32%) 11 22 18 1 369 4 (0,27%) (0,72%) (0,29%) (0,19%) (0,44%) (0,32%) 220 (5,49%) 196 (6,49%) 29 (0,48%) 97 (18,90%) 750 (0,90%) 80 (6,42%) (0,04%) (0,06%) (0,14%) (0,19%) 86 (0,10%) 3 (0,24%) Skupno 38.443 (39,30%) 19.583 (20,02%) 14.188 (14,50%) 4.658 (4,76%) 7.568 (7,73%) 5.773 (5,90%) 3.651 (3,73%) 1.419 (1,45%) 621 (0,63%) 425 (0,43%) 1.372 (1,40%) 103 (0,10%) / TRST Sreda, 28. maja 2014 5 SESLJANSKI ZALIV - Na območju kopališča Castelreggio Čupa: nov sedež ostaja še neznanka Novi sedež Jadralnega kluba Čupa v Sesljanskem zalivu ostaja fata morgana, tokrat ovita v megle italijanske birokracije. Društvo bo moralo zapustiti sedanji zgodovinski sedež na levi strani zaliva in se preseliti na nasprotno stran, na območje kopališča Castelreggio, kjer so trem tamkajšnjim navtičnim društvom (ob Čupi še Diporto nautico in Sistiana 89) namenili zemljišče obsežno kakih 2 tisoč kvadratnih metrov. Od teh je kakih 1.400 kvadratnih metrov zazidljivih. Na tem območju bi morali zgraditi sedeže in vse ostale potrebne strukture. Prav pri določanju in gradnji sedežev pa se je zataknilo. Devinsko-nabrežinska občina je od dežele dobila koncesijo za uporabo zemljišča do leta 2030. Pomeni, da je postala začasni lastnik območja. Sedeže pa bi morali zgraditi, urediti in opremiti posamezna športna društva. Slednja pa ne morejo začeti z gradnjo kar tako, ker zemljišče ni njihova last, je včeraj pojasnil predsednik Jadralnega kluba Čupa Roberto Antoni. Za gradnjo bi bila zato potreben javni zakup z zelo zapletenim birokratskim postopkom. O zadevi bi se morali ob občini izreči še deželna uprava, pomorska domena, luška kapitanija, krajinsko varstvo in društva. Zato naj bi bila potrebna nekakšna servisna konferenca, na kateri naj bi poiskali primerno rešitev. Vhod v kopališče Castelreggio v Sesljanskem zalivu; desno zgoraj Roberto Antoni fotodamj@n Tudi ko bi bila slednja za društva zadovoljiva, bi se zanje zastavil nov problem. Občina bi bila v tem primeru investitor, dela pa bi morala financirati sama društva. Ampak: le-ta niso lastniki zemljišča, zato bi bila pridobitev posojil za izvedbo del sila težka, če že ne - v sedanjih gospodarskih razmerah - povsem nemogoča. Antoni je opozoril še na en aspekt že itak zapletene zadeve. Z javnim razpisom bi se birokratski postopek tako zav- Ženske v odporništvu V Mednarodnem domu žensk (Ul. Pisoni 3) bo danes ob 17.30 srečanje ob skorajšnji 70-letnici zveze italijanskih žena oz. o ženskah v odporništvu in nastanku skupin za zaščito žensk. Srečanja se bo udeležila senatorka in nekdanja partizanska kurirka Lidia Menapace. Srečanje z Afganistanom Tržaška skupina humanitarne organizacije Emergency vabi v pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo na ogled fotografske razstave posvečene Afganistanu Giuseppeja Villarussa. V pritličju, na hodniku, kjer so ambulante, bo lahko vsakdo spoznal državo z bogato zgodovino, umetnostjo in kulturo, ki ga že 40 let pretresa vojna vihra in z njo smrt. Emergency je v Afganistanu pomagala 4 milijonom oseb. O najboljši kavi lekel, da bi bila dela - po Antonijevih izračunih - končana in sedeži pripravljeni tja okrog leta 2020. Kdo pa bi investiral izdatna sredstva za strukturo, ki bi jo nato lahko koristil le za dobo desetih let, se je retorično vprašal predsednik Čupe. Antoni se je v začetku maja s predstavniki ostalih dveh prizadetih društev srečal z občinskima odbornikoma, podžupanom Massimom Veronesejem in Andrejem Cunjo, in nakazal potrebe ja- dralnega kluba. Čupa potrebuje za svoje športne in predvsem vzgojno-šolske dejavnosti velik zunanji prostor, in to čimprej. Z lastnikom zemljišča sedanjega sedeža, podjetjem Serenissima, ima sicer podpisan dogovor, po katerem se lahko poslužuje tistih prostorov vse do selitve na novo območje. Ne more pa čakati leta in leta, preden bi se to lahko zgodilo, je opozoril predsednik Roberto Antoni. M.K. V kavarni San Marco (Ul. Battisti 18) bo danes ob 16. uri gost poku-ševalec kave Alberto Polojac, ki bo predstavil najboljšo kavo iz Nika-ragve in El Salvadorja. Poslušalcem bo predstavil metode pokušnje in nadzora nad kakovostjo kave Spet pomorska povezava med Trstom in Sesljanom Prevozno podjetje Trieste Tra-sporti sporoča, da bodo od nedelje, 1. junija, spet vzpostavili pomorsko povezavo med Trstom-Barkovljami- Grljanom-Sesljanom s čolnom Delfino verde. Več informacij o privezih, urnikih in tarifah je na voljo na spletni strani www.triestetrasporti.it oz. na zeleni številki 800-016675. PRISTANIŠKA OBLAST - Odredba Staro pristanišče se vrača v preteklost Staro pristanišče, ki je bilo več desetletij zaprto za Tržačane in so ga končno delno odprli pred tremi leti, se vrača v preteklost. V starem pristanišču je, kot znano, pro-stocarinsko območje deloma zamrznjeno in je torej odprto za javnost na osnovi ministrskega odloka, ki ga obnavljajo iz leta v leto z uredbo tržaškega vladnega komisariata in velja torej letos do 31. decembra. Vtem okviru so poleg nekaterih pobud odprli tudi prometnico, ki povezuje Trg Santos blizu železniške postaje z Miramarskim drevoredom. Toda predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi je sredi aprila izdala odredbo, ki bo že spet zaprla to območje za promet in tudi za pešce, brž ko bodo namestili ustrezne prometne znake. Kaže, da bodo to storili ta teden. Kdor bo kršil odredbo, bo moral plačati globo 51 do 309 evrov, še huje pa bo za tiste, ki bodo na tem območju parkirali. Skratka, v starem pristanišču se bodo kazalci ure obrnili nazaj. Monassijeva se v odredbi sklicuje na varnostne razloge. Z njo nam včeraj ni uspelo govoriti, pač pa smo v njenih uradih izvedeli, da so zadnje čase ljudje tam divje parkirali, a tudi številni Romi naj bi se ondod naselili. Prepoved prometa in dostopa za pešce naj bi vse to preprečila, trdi Monassijeva (kiji bo v začetku prihodnjega leta tudi zapadel mandat). Zanimivo je, da so zaprtje tega območja za promet, točneje ukinitev zamrznitvepro-stocarinske cone pred tremi meseci (se pravi dva meseca pred izdajo odredbe) zahtevali pripadniki Gibanja za svobodni Trst. Približno sto članov gibanja je 10. februarja protestiralo v okviru dveh demonstracij na Trgu Santos in Miramarskem drevoredu in skušalo preprečevati promet na cesti, ki pelje skozi staro pristanišče. Dva meseca kasneje je Pristaniška oblast, kakor rečeno, izdala odredbo, ki bo dejansko ponovno preprečila dostop do starega pristanišča, kot je veljalo v preteklosti. Vse to v brk vsem tistim, ki so si v zadnjih letih prizadevali, da bi se to območje odprlo in spet postalo neločljiv del mesta. Aljoša Gašperlin ČRNA KRONIKA Izsledili pedofila z avtobusa Prve prijave so mestni redarji in karabinjerji prejeli septembra lani. Nekateri starši so jih namreč opozorili, da so jim hčerke (stare od 12 do največ 17 let) zaupale, da se na avtobusih večkrat pelje moški-pedofil, ki se jim približuje in jim na skrivaj kaže svoj spolni organ. Dogajanje pa je pred dnevi preseglo vsakršno mejo: moški je namreč neko dekletce celo spolno nadlegoval. Daljše preiskave, pri katerih so sodelovala dekleta ob podpori psihologa, so se zaključile v ponedeljek, ko so sile javnega reda končno aretirale 32-letnega brezposelenga Tržačana N.O. Dolžijo ga spolnega nasilja in nespodobnega obnašanja v javnem prostoru, za kar tvega do 18 let zaporne kazni. Išče priče nesreče Alessandro Scrobe se je obrnil na dnevnik, da bi našel priče prometne nesreče, ki se je pripetila v soboto, 24. maja, okrog 14.20 na avtocesti A4 med Moščenicami in počivališčem v Devinu v smeri proti Trstu. Kdor bi bil morebiti prisostvoval nesreči, naj ga pokliče na tel. 340/3048240. Fotografska razstava Ob nedeljski kolesarski dirki Giro d'Italia vabi prometna policija jutri ob 10.30 na tržaško kvesturo na odprtje fotografske razstave Altra strada non c'e. Do 2. junija bo na ogled 50 fotografij posvečenih športu, varnosti, šoli, solidarnosti, hitrosti ipd. z željo, da bi širili kulturo varnosti in zakonitosti. KOMUNIKACIJA - Telecom Trst med prvimi z optičnimi vlakni Hitrejši prenos velikih količin podatkov je v Trstu postal resničnost. Telecom Italia je lani v našem mestu začel pomemben projekt, intenzivno gradnjo optičnih krajevnih omrežij v tehnologiji NGAN (Next Generation Access Network), ki bodo do julija letos na razpolago 110 tisoč bivalnim enotam oz. 163 tisoč prebivalcem. Naložbo, vredno 8 milijonov evrov, je včeraj v družbi župana Roberta Cosolinija predstavil odgovorni za omrežje v Furlaniji Julijski krajini in delu Veneta Fabrizio Tatto, ki je razložil, kaj prinaša posodobitev. Gre namreč za razvojni in tehnološki prehod z bakrenih vodnikov na optična vlakna, ki so zanesljivejša, bolj kakovostna in delujejo hitreje. Njihova največja prednost je zmogljivost, saj omogočajo zelo visoke hitrosti prenosa podatkov, standardno do 100 Mbit/s. Trst je eno prvih italijanskih mest, ki smo ga opremili z optičnimi kabli, je pojasnil Fabrizio Tat-to, ki se je zahvalil Občini Trst za sodelovanje in pomoč. Pri gradnji omrežij so se namreč osredotočili tudi na že obstoječa območja s kabli, v tem primeru na občinsko infrastrukturo (javno razsvetljavo), tako da dodatna zemeljska dela sploh niso bila potrebna. Napeljali smo 200 km optičnih kablov, ob tem opravili samo 8 km zemeljskih del, je ponosno dejal Fabrizio Tatto in dodal, da so doslej v promet vključili 1500 priključkov, v prihodnjih tednih pa bodo priključke tržili še bolj intenzivno. Izvedeli smo tudi, da jih bodo v tej prvi fazi prodajali in tržili sami in ne prek drugih ponudnikov. Navdušen nad novim optičnim omrežjem v Trstu je tudi župan Coso-lini, ki je spomnil, kako tehnologija iz- ■ r - VWÏ boljšuje kakovost življenja v mestih. Dejal je, da Občina zelo ceni naložbo družbe Telecom Italia, ki bo naše mesto spremenila v Smart City (Pametno mesto). Po besedah župana prehod na optična vlakna predstavlja novo poglavje v razvoju širokopasovnega dostopa do interneta ter drugih večpredstavnostnih storitev in vsebin v mestu. Naj spomnimo, da bodo optična omrežja v tehnologiji FTTCab (Fiber to the Cabinet) omogočila zelo hitro in-ternetno povezavo, z optičnimi kabli pa bo olajšano oz. izboljšano tudi gledanje televizije. Ta sistem pa prinaša tudi uporabo koristnih aplikacij za podjetja, lokalno upravo ... Mobilno omrežje Telecoma 4G tako ponuja od 5- do 10-krat večjo hitrost kot omrežje HSPA. Družba Telecom Italia pa ima zelo ambiciozne cilje tudi za prihodnost, saj načrtuje, da bi do leta 2016 tehnologija NGAN dosegla več kot 50% gospodinjstev, mobilno omrežje 4G pa kar 80% uporabnikov, s čimer bi dosegli cilje, ki jih postavlja Digitalna agenda za Evropo. (sč) e Sreda, 28. maja 2014 TRST / OPČINE - Ob zaključku šolskega leta v vrtcu Andreja Čoka Otroci, starši in vzgojiteljice na družabnem srečanju Ovce, konji, poniji, oslički, psički, kokoši, purani - pa cela vojska otrok! Za simpatično srečanje med tema dvema svetovoma so poskrbeli prijazni upravitelji turistične kmetije Antonič iz Cero-velj, zlasti pa predstavnice staršev vrtca Andrej Čok z Opčin, ki so ob koncu šolskega leta organizirale za otroke, starše, vzgojiteljice in druge spremljevalce (od babic in dedkov do bratcev in sestric) prijetno družabno snidenje. Tokrat so izbrale kmetijo Antonič, kjer so navajeni na male goste, saj večkrat prirejajo didaktične obiske in celo poletne centre za otroke, zato jim znajo lepo predstaviti in prikazati delovanje kmetije, predvsem pa svoje živali. Otroci so seveda navdušeni nad neposrednim stikom z živalcami, ki jih običajno najprej spoznajo preko slikanic. Med obiskom kmetije pa so lahko celo sami zajahali ponija, kar je zanje predstavljalo nepozabno doživetje. Prijetno druženje vzgojiteljic, staršev in otrok openskega vrtca, ki ga je letos obiskovalo 50 malčkov v dveh sekcijah, se je torej začelo z ogledom kmetije in njenih živali, nato pa so se vsi zbrali pri okusnem kosilu. Otroci so se seveda BRIŠČIKI - 27. junij Z Manu Chaom Elvis Jackson in Playa Desnuda Hitrih nog se bliža 27. junij, ko se bo v Trst, pravzaprav v Bri-ščike, pripeljal francosko-špan-ski kantavtor Manu Chao s svojim najnovejšim projektom »La Ventura«. Drugo etapo njegove nove, navdušujoče turneje (po koncertu na danskem Roskilde Festivalu) bo obogatil tudi nastop dveh glasbenih predskupin, ki bosta uvedli v dogodek tržaškega poletja: v areni v Briščikih bosta nastopila benda Elvis Jackson in Playa Desnuda. Slovenski bend Elvis Jackson je prepoznaven po svoji energični mešanici punka, rocka, ska-ja ter reggae glasbe; v začetku aprila so predstavili svojo novo, tokrat EP izdajo 7 pesmi »Window«. Pevec skupine Buda je ob tej priložnosti povedal, da se nastopa z Manu Chaom zelo veselijo, saj angažiranega ustvar-j alca oziroma antiglobalistično zvezdo zelo spoštujejo. Ob njih bo občinstvo ogrevala še italijanska skupina Playa Denuda, ki se od leta 2005 posveča glasbi, ki je najbolj primerna za zabavo na plaži, a v neobičajnih ska, rock steady in reggae priredbah. Koncert prireja glasbeno kulturno društvo Drugamuzika s pokroviteljstvom Občine Zgo-nik in v sodelovanju z Deželo FJK in družbo Azalea Promotion. Prireditveni prostor na bivšem letališču v Briščikih bo odprt od 15.ure dalje, koncerti pa se bodo pričeli ob 17. uri. Vstopnice (20 evrov + d.p.) so na voljo online na Ticketone.it, Even-tim.si in OeTicket. Info na http://www.altramusica-druga-muzika.com/. Včeraj danes Danes, SREDA, 28. maja 2014 AVGUŠTIN Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.43 - Dolžina dneva 15.22 - Luna vzide ob 5.18 in zatone ob 20.23. Jutri, ČETRTEK, 29. maja 2014 MAGDALENA VREME VČERAJ: temperatura zraka 21 stopinj C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, vlaga 50-odstotna, veter 5 km na uro severovzhodnik, nebo oblačno s padavinami, morje skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj C. bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. au Kino d] Lekarne Do sobote, 31. maja 2014: Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943, Trg Valmaura 11 - 040 812308, Opčine -Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 39/A, Trg Valmaura 11, Šentjakobski trg 1, Opčine - Nanoški trg 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Šentjakobski trg 1 - 040 639749. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške Maleficient«; 16.00, 20.10 »Disney's Maleficient 3D«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.00, 22.15 »Godzilla«; Dvorana 2: 17.20, 19.50, 22.10 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; Dvorana 3: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Disney's Maleficent«; 22.00 »Maps to the Stars«; Dvorana 4: 17.15, 20.00 »Gra-ce di Monaco«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Le meraviglie«. Naši odbornici Monici Hrovatin, ki je postala zgoniška županja, iz srca čestitamo ponosni odbor KRD Dom Briščiki Čestitke Udeleženci so se seveda nastavili še za skupinsko fotografijo razigrali na vrtu ob igralih, odrasli spremljevalci pa so izkoristili priložnost za prijeten klepet in za medsebojno spoznavanje. Kljub temu da se izleta niso udeležili vsi, se je zbralo kakih sto udeležencev. Spomladansko vreme je pripomoglo k prijetnemu vzdušju, tako da je pobuda odlično uspela. Otroci bodo še do konca junija z veseljem zahajali v vrtec, že prihodnji teden, 6. junija, ob 14. uri pa bo zaključna prireditev, na kateri bodo otroci prikazali kratek program, ki so ga osvojili v zadnjih mesecih. AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »Godzilla«. CINEMA DEI FABBRI - 18.00, 21.45 »Marina«; 16.00, 20.00 »I ragazzi terribili«. FELLINI - 18.20, 20.10, 22.00 »Grand Budapest hotel«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Le meraviglie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Grace di Monaco«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Maps to the Stars«. KOPER - PLANET TUŠ - 17.45 »God-zilla 3D«; 18.50, 20.10 »Godzilla«; 16.00, 20.15 »Grace Monaška«; 16.40, 18.00 »Maščevanje v visokih petah«; 15.45, 18.15, 20.45 »Možje X: dnevi prihodnje preteklosti«; 15.40 »Rio 2 -3D«; 17.50, 20.20 »Seks na eks«; 18.20, 21.15 »Sosedi«; 16.10, 20.00 »Tisti čudni občutek«; 15.50 »Trd oreh«. KOSOVELOV DOM SEŽANA - 20.30 »Slika, ki je ni«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 17.15, 19.45, 21.10, 22.00 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 18.50 »X-Men - Giorni di un futuro passato 3D«; Dvorana 2: 16.40 »Rio 2 - Missione Amazzonia«; Dvorana 3: 18.30, 20.10 »Locke«; Dvorana 4: 16.30 »Ghost movie 2«; 20.00 »The English Teacher«; 18.00, 21.45 »La sedia della fe-licita«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.40, 19.15, 21.50 »Godzilla«; 16.30, 19.00 »Gra-ce di Monaco«; 16.35 »Rio 2 - Mis-sione Amazzonia«; 16.30, 19.00, 21.30 »Maps to the Stars«; 16.40, 19.20, 22.00 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 21.30 »X-Men - Giorni di un futuro passato 3D«; 19.30, 21.30 »Black fish«; 18.05, 22.15 »Disney's Naše šahistke IVANA GRI-LANC, MARTINA GRUDEN, HANA KRAVANJA, JOHANNA STARC, KA-SIA VODOPIVEC in TINA ŽBO-GAR, so na državnem finalu v šahu na Siciliji, osvojile drugo mesto. Ponosni jim čestitamo in se z njimi veselimo, vsi na šoli v Zgoniku. 9 Šolske vesti OBČINA DOLINA obvešča, da je do petka, 30. maja, potrebno predložiti, za š.l. 2014/15, prošnjo za koristenje šolskih kosil. Zainteresirani morajo tudi predložiti prijavo za koristenje storitve občinskega šolskega prevoza. Obrazci in ostale info na www.sandorligo-dolina.it, ali na Uradu za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 040-8329281/239 ali scuo-le-solstvo@sandorligo-dolina.it. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it), 16. maja, objavljen razpis za nove habilitacijske tečaje (TFA), ki vključuje tudi šole s slovenskim učnim jezikom. Tozadevna okrožnica Urada za slovenske šole je objavljena na spletni strani Deželnega šolskega urada za F.J.K. (www.scuo-la.fvg.it). Rok za vpis zapade v ponedeljek, 16. junija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it), 22. maja, objavljen odlok o obnovi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Odlok vsebuje tudi navodila za predstavitev modela B za izbiro šol. Le-tega morajo predstaviti tudi kandidati I. pasu, ki so v pokrajinskih lestvicah učnega osebja. Rok za predstavitev vlog in modela B zapade v ponedeljek, 23. junija. S Izleti OBČINA DEVIN - NABREŽINA prireja v soboto, 7. junija, izlet v Kobarid. Namenjen je starejšim občanom iz devinsko-nabrežinske občine. Obvezna je veljavna osebna izkaznica za potovanje v tujino. Prijave do petka, 30. maja, v uradu za stike z javnostmi, Kamnarska hiša 158 v Nabrežini, od 9. do 11. ure. VZPI-ANPI KRIŽ in SKD Vesna prirejata v nedeljo, 8. junija, avtobusni izlet v Istro ob 70-letnici usmrtitve domačina, partizanskega komandanta Marija Ma-ganje. Osrednja prireditev bo v Pičnu pri Pazinu. Info in vpis na tel.: 3489234060 (Igor), 328-8766890 (Jurij) in 040-2209058 (Ljudski dom). KRU.T, v sodelovanju z DSU Trst, vabi v četrtek, 12. junija, na popoldansko delavnico »Modrina cvetoče sivke« v Iva-nji Grad pri Komnu. Ogledali si bomo sivkina polja in sledili učni delavnici. Info: Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. CELODNEVNI IZLET V GARDALAND, v organizaciji SKD Primorec in MTK, bo v soboto, 21. junija. Zbirališče ob 6. uri v Trebčah (možne druge štartne točke na Opčinah - parkirišče blizu krožišča proti Banim, na Proseku pri trgovinah Centro Lanza in v Devinu v parkirišču na avtocesti - autogrill). Povratek je predviden v poznih večernih urah. Info in vpisi na tel. št.: 348-3288130. KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCIJE-VA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, z ogledom Kobarida (Muzej I. svet. vojne) in Tolmina, v četrtek, 26. junija, z odhodom s Trsta in možnostjo postanka v Gorici. Informacije in vpis na tel. 040-225468, 3471444057 (Vera). Bi Osmice BORIS IN SILVANA KOCIJANČIČ sta odprla osmico v Prebenegu. Nudita domače pridelke. Tel. št.: 040-232223. DARIO IN JELKA vabita na osmicovRi-cmanje št. 155. DAVID IN MILOŠ sta v Repnu odprla osmico pri Branovih. Toplo vabljeni! Tel. št.: 333-4874824. OSMICA STAREC je odprta, Boljunec 623. OSMICO je odprla Sidonja Radetič v Medji vasi št. 10. Tel.: 040-208987. OSMICO je Skupek odprl v Koludrovci. Tel.: 040-2296038. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni! Tel. št.: 040-2907049. ROBERTO ŠAVRON je odprl osmico v Gabrovcu št. 27. Vesel bo vašega obiska! Tel.: 347-2511947. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni. Tel. št.: 349-3857943. 0 Mali oglasi NUJNO IŠČEM STANOVANJE v najem, majhno-srednje velikosti, v okolici Doline ali Trsta, raje v pritličju. Tel. št.: 3355309159. ODDAMO gumenjak zodiac, dolg 3 m, v dobrem stanju, ugodna cena. Tel.: 040200201 v večernih urah. PRODAM hišo s kletjo v Ul. Morpurgo, potrebno prenove. Oddam tudi celotno orodje za pridelavo vina. Tel.: 040280910. PRODAMO hišo in zemljišče v Glemu v Istri, v skupni izmeri 1.600 kv. m. Krasen razgled na koprski zaliv. Zanimiva cena. Tel. št. 339-5281729. PRODAMO stanovanje na Opčinah, v zelenem okolju, 85 kv. m., dnevna soba, 2 spalnici, 2 kopalnici, kuhinja, shramba, 2 balkona, garaža. Tel.: 349-0079596. Loterija 27. maja 201 Bari 23 21 27 64 4S Cagliari SS 83 8e 71 32 Firence SS 14 11 74 S3 Genova 4e 47 e9 e4 2e Milan 87 81 19 10 S9 Neapelj 8 e0 2 Se S8 Palermo 44 48 38 eS e9 Rim 73 88 44 71 2 Turin 84 30 11 41 77 Benetke 32 e3 24 28 70 Nazionale 3 7S 4e S3 79 Super Enalotto Št. e3 32 37 52 53 66 S3 joiiyS7 Nagradni sklad Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami 5 dobitnikov s 5 točkami 461 dobitnikov s 4 točkami 19.645 dobitnikov s 3 točkami 7.401.114,47 C --€ -- € 42.010,81 € 4S9,08 C 21,46 C Superstar 32 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 1.0S0.420,2S€ 1 dobitniki s 4 točkami 4S.908,00 € 85 dobitnikov s 3 točkami 2.146,00 € 1.408 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 9.489 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 23.315 dobitnikov z 0 točkami S,00€ / TRST Sobota, 31. maja 2014 7 SKD TABOR-Prosvetni dom vabi danes ob 19.00 uri na zaključno prireditev ZAPLEŠIMO! Predstavili se nam bodo: Skd Vigred, AKŠD Vipava, Skd Tabor mentor Jelka Bogatec Opz Vesela pomlad dirigent Goran Ruzzier Kraški fenomeni in To Smo Mi mentor Aljoša Saksida "23 Obvestila /^glasbena MT1 matica DRUGA ZAKLJUČNA AKADEMIJA solisti in komorne skupine s poklonom nagrajencem sreda, 28. maja 2014, ob 20.30 bazilika Sv. Silvestra v Trstu Vljudno vabljeni! Večer sta omogočila: Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ZKB ČLANI KONZORCIJA »SKUPAJ NA OPČINAH« vabijo danes, 28. maja, na predavanje in projekcijo »La ricerca parte da dentro« v prostorih Zadružne kraške banke, Ul. Ricreatorio 2, od 9.00 do 13.00 ter od 14.30 do 17.30. Sledilo bo predavanje Franca Gherl-izze ter Sergia Vianella »Pala in grop-pa e tutti in grotta«. PRAVLJIČNE URICE v Oddelku za mlade bralce NŠK, Ul. Filzi 14 (www.knjiznica.it), danes, 28. maja, ob 16.30 za otroke iz vrtca in ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). Pripoveduje knjižničarka Alenka Hrovatin. AŠD POLET vabi na izredni in redni občni zbor v četrtek, 29. maja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju na kotalkališču na Pikelcu, Re-pentabrska ulica na Opčinah. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo v četrtek, 29. maja, ob 20.30 nastopalo v Prečniku. Vabljeni vsi vaš-čani in prijatelji veselih polk in valčkov! RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v četrtek, 29. maja, na sedežu, Prosek 159, ob 20. uri. OBČINA ZGONIK - 50. RAZSTAVA VIN: v petek, 30. maja, ob 19. uri na občinskem sedežu uradno odprtje prireditve in razstave o letalstvu v 1. svetovni vojni ter izdelkov osnovnošolskih otrok, ob 20. uri na prireditvenem prostoru 14. večer slovenskih viž v narečju, v organizaciji Radia Sora (Škofja Loka); v soboto, 31. maja, ob 16. uri turnir v briškoli, ob 19. uri nastop plesnih skupin Kd Rdeča zvezda in Actis, ob 20. uri ples z ansamblom Nebojsega. V nedeljo, 1. junija, ob 9. uri v športno-kulturnem središču v Zgoniku 24. pokal Zgonik v karateju (v organizaciji Shinkai club), ob 13. uri srečanje ljubiteljev harmonike, ob 18. uri nagrajevanje vinogradnikov, olj-karjev, harmonikarjev in natečaja Odprte osmice, ob 20. uri ples z ansamblom Venera; v ponedeljek, 2. junija, ob 15. uri v Zgoniku mimohod kočij, ob 17. uri na razstavišču šahovski turnir, ob 21. uri zaključek s koncertom skupine Radio Zastava v okviru Guče na Krasu. Več na: www.comune.sgo-nico.ts.it. DRUŠTVENA GOSTILNA PROSEK organizira v soboto, 31. maja, enodnevni (približno 10-urni) pohod od Grljana do Nanosa. Zbirališče ob 6.00 pri Grljanskem portiču. Informacije na tel. 040-229404 (Miloš, po 20. uri). JK ČUPA vabi osnovnošolske otroke in njihove starše na dan odprtih vrat, ki bo v soboto, 31. maja, od 14.00 do 18.00 v sesljanskem zalivu, na sedežu društva. Obiskovalcem bomo predstavili jadrnice razreda Optimist in se obenem spustili v morje z večjo jadrnico FIV555. Ne pozabite na kopalke, brisačo, primerno obutev in seveda dobro voljo! Toplo vabljeni! OBČINA ZGONIK - 50. RAZSTAVA VIN: od 31. maja do 2. junija, od 15. do 18. ure brezplačni ogledi botaničnega vrta Carsiana in ogledi Briške ja- me po znižani ceni; delovala bo tržnica ročnih del, zeliščnih proizvodov, olja; na dvorišču šole »1. maj 1945« pa bo razstava kmetijske opreme in orodja; na občinskem sedežu bo na ogled razstava o letalstvu v 1. svetovni vojni ter izdelkov osnovnošolskih otrok med 17.30 in 20.30; na voljo vinsko-kulinarični kioski, ki jih bodo upravljali AŠK Kras in SKD Rdeča zvezda. Več na www.comune.sgonico.ts.it. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Al-bero Azzurro obveščajo, da bo ludote-ka delovala v Igralnem kotičku Palček v naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1 do 6 let. Za mesec maj so predvidene iznajdljive ustvarjalne dejavnosti, snovanja in zasnovanja. Info: 040-299099, od pon. do sob., od 8. do 13. ure. ŠD BREG organizira v soboto, 31. maja, v športnem centru Silvana Klabia-na v Dolini, srečanje nogometašev Brega vseh časov (Revival). Zbor bo ob 15.00. Tekme se bodo začele ob 16.00. Sledila bo družabnost. Info na tel. št.: 348-8833730 ali 329-1258112. ŠD ZARJA IN VAŠKE ORGANIZACIJE IZ BAZOVICE vabijo na nogometno tekmo Gurnce - Dulnce, ki bo v športnem centru Zarje v Bazovici v soboto, 31. maja, ob 18.00. Nastopila bo tudi plesno-navijaška skupina Cheer-dance Millenium, tekmo pa bo komentiral Omar Marucelli. Po tekmi bo družabnost in žurka. 2. POHOD PRIJATELJSTVA - DSMO Ferluga, KD Istrski grmič in KD Hrvatini vabijo v nedeljo, 1. junija, na pohod mimo krajev Lazaret-Kolom-ban-Barižoni-Debeli rtič. Zbirališče ob 9. uri pri nekdanjem mejnem prehodu Lazaret. Predvidene so 3 ure lahke hoje. GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo v nedeljo, 1. junija, od 18. ure dalje poskrbelo za veselo vzdušje na odprtih osmicah v Praprotu ob priliki kolesarke dirke po Italiji. Vabljeni vsi prijatelji veselih polk in valčkov! ZTT - Kulinartfest vabi na delavnice o zeliščih in o zdravi prehrani za otroke in odrasle, ki bodo na 1. sejmu kuharskih knjig v Volčjem Gradu v nedeljo, 1. junija, popoldne. Info in prijave na info@ztt-est.it, tel. 040-368892. V KULTURNEM DOMU NA PROSEKU bo v torek, 3. junija, ob 17.30 odbor-nica Elena Marchigiani predstavila občanom I. in II. okraja nov splošni občinski regulacijski načrt. Vabljeni! KD KRAŠKI DOM sklicuje redni občni zbor v Bubničevem domu v Repnu, v sredo, 4. junija, ob 19.00 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Vljudno vabljeni člani. NK KRAS REPEN, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira »Športni poletni kamp« za dečke in deklice letnikov 2001-2008 od 16. do 21. junija, na športnem igrišču v Repnu. Urnik: 8.15 - 17.00. Vpis najkasneje do petka, 6. junija. Za prijave in informacije: tajništvo 040-2171044, Roberta 333-2939977. OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do 6. junija potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (pon.-petek 10.00-12.00, ob pon. in sredah tudi 15.00-17.00) vpisovanja v občinski športni center (kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z A.Š.D. Breg), ki se bo odvijal od 16. do 27. junija za otroke od 6 do 14 let in od 30. junija do 11. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Dodatne informacije: Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 0408329 281/239 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik, Repentabor ter Zadruga La Quercia vabita v »Top teen summer 2014«: izleti na morje, ekskurzije, skupinske dejavnosti v prostorih šole De Marchesetti, Naselje Sv. Mavra, od 16. junija do 1. avgusta, za vse mladoletnike od 11 do 15 let, bivajoče v treh občinah. Vpis do petka, 6. junija. Info na tel. 040-2017386 ali 345-6552673. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA za otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na in-fo@melanieklein.org. Omejeno število mest. AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v petek, 13. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu organizira pod pokroviteljstvom MIBAC - Nadnadzor-ništva Dežele FJK v bivših kuhinjah Miramarskega gradu glasbene poletne centre od 16. junija do 4. julija, kjer bomo peli in se igrali! V idiličnemu okolju Miramarskega parka je predvidenih veliko dejavnosti vezanih na svet glasbe in gledališča. Poletni center je namenjen otrokom od 6 do 14 let. Informacije in vpis na info@accademia-liricasantacroce.com, 349-7730364 (Desire) in 347-1621659 (Mojca). SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, organizira »Net Point Summer«, družabna centra za mladino v prostorih KRD Dom Briščiki in v Naselju Sv. Mavra, za vse osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, od 16. do 27. junija, od 8. do 16. ure. Vpis: tajništva Občine Zgonik, Občine Repentabor ali v uradih Protokola Občine Devin Nabrežina (Nabrežina kamnolomi 25). Info na tel.: 040-2017386 ali 3456552673. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6 do 16 let: od 16. do 27. junija, od 30. junija do 11. julija, od 14. do 25. julija ter od 28. julija do 8. avgusta, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Ostale info in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 12.30 do 14.30 ter ob sredah in petkih od 18. do 20. ure. Tel.: 040-422696 ali info@tpkcntsirena.it. ORATORIJ V MARIJANIŠČU: počitniški dnevi za osnovno šolo od ponedeljka, 30. junija, do vključno petka, 4. julija, od 9. do 16. ure. Info in prijave do petka, 20. junija, na tel. št. 3358186940. NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija prirejata AŠD Zarja in Š.C. Melanie Klein. Vpis na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali info@me-lanieklein.org. Omejeno število mest. SPDT organizira od 23. do 28. junija planinsko šolo na Planini pri jezeru, ki je namenjena dijakom osnovnih in nižjih srednjih šol. Vpis na mladin-ski@spdt.org. Informacije: 3384913458 (Franc). OMPZ F. BARAGA sporoča, da se je začelo vpisovanje za oratorij, ki ga bodo vodili izkušeni animatorji iz Slovenije. Željeno je, da se pridružijo naši višješolski študentje. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Vabljeni tudi predšolski otroci in učenci iz osnovne šole, dijaki iz nižje srednje šole. Info in vpisi do 10. junija na tel. št. 347-9322123. POLETNE USTVARJALNE DELAVNI- CE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od torka, 26. do sobote, 30. avgusta, v Centru šolskih in ob-šolskih dejavnosti - Dom Kavka na Livku pri Kobaridu. Informacije in prijave na tel. št. 040-635626 (TS) ali 0481-531495 (GO). 0 Prireditve GLASBENA MATICA vabi na zaključno akademijo danes, 28. maja, (solisti in komorne skupine s poklonom nagrajencem) ob 20.30 v baziliki Sv. Silvestra v Trstu. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU vabi danes, 28. maja, ob 18. uri na srečanje z Bogomilo Kravos in njeno knjigo »Zgodba mojega očeta« ter na predstavitev pobude Primorci beremo. SKD TABOR - Prosvetni dom vabi danes, 28. maja, ob 19. uri na zaključno prireditev »Zaplešimo«. Z nami bodo plesne skupine SKD Vigred, AKŠD Vipava, SKD Tabor - mentor Jelka Bo-gatec, OPZ Vesela pomlad - dirigent Goran Ruzzier, glasbeni skupini Kraški fenomeni in To Smo Mi - mentor Aljoša Saksida. SLAVISTIČNO DRUŠTVO vabi na srečanje z Bertijem Brussom, avtorjem knjige »Io, i tuoi occhi - tu, l'anima mia«. Z gostom se bo pogovarjala Neva Zaghet. Vabljeni danes, 28. maja, ob 18. uri v kavarno San Marco (Ul. Bat-tisti 18). UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA sporočamo urnik razstave, ob 45-le-tnici poimenovanja po vaškem mari-nistu Albertu Sirku: danes, 28. maja, in petek, 30. maja 8.00-13.15; v četrtek, 29. maja 8.00-15.30. ASD MLADINA prireja v četrtek, 29. maja, ob 18. uri v domu Alberta Sirka v Križu predavanje v italijanščini ob zaključku tečaja posturalne telovadbe, ki ga bo vodila fizioterapevtka Ingrid Sulli na temo: »Stretching, zakaj in ka-ko-Lo stretching perchè e come farlo«. FOTOVIDEO TRST 80 vabi na odprtje novega sedeža fotostudija in razstavnega prostora v petek, 30. maja, ob 18.30 v Ul. San Giorgio 1 (Trst). Ob tej priložnosti bo odprta razstava fotografij Saša Ota »Letni časi doline Glinščice«. KD IN ŽEPZ IVAN GRBEC prirejata v petek, 30. maja, ob 20. uri v društvenih prostorih (Škedenjska ulica 124) srečanje ŽePZ »Zapojmo si pesem veselo«. Nastopili bodo: ŽPS Kraški šopek - Sežana, dir. Katarina Šetinc, ŽePZ Dekleta s Škofij - Škofije, dir. Iva Dobovičnik, učiteljski pevski zbor Dotik O.Š. Herpelje - Kozina, dir. Jelka Ba-jec ter ŽePZ Ivan Grbec iz Škednja, dir. Silvana Dobrilla. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave o prvi svetovni vojni iz zbirke Bruna Santinija »Oblaki so rudeči« v petek, 30. maja, ob 18. uri v društveni dvorani. SKD SLOVENEC prireja od petka, 30. maja, do ponedeljka, 2. junija, v parku Hribenca v Zabrežcu »44. Praznik vina«. Spored: petek, 30. maja, ansambel Zvita Feltna; sobota, 31. maja, na-rodnozabavni ansambel Roberta Zupana; nedelja, 1. junija, ansambel Ge-dore; ponedeljek, 2. junija, ansambel Venera. Vse dni bo razstava domačih vin in delovali bodo dobro založeni kioski s specialitetami na žaru. BARVE USTVARJAJO SVET - do konca maja bo v društvenem baru na G'ri-ci v Boljuncu na ogled likovna razstava domačina Edija Zobca. Vabljeni! SPD MAČKOLJE prireja »52. praznik češenj«, od sobote, 31. maja, do ponedeljka, 2. junija, v Mačkoljah. Program: v soboto, 31. maja, od 20.00 dalje ples s skupino 3 Prašički; v nedeljo, 1. junija, od 20.00 dalje ples s skupino Alter Ego; v ponedeljek, 2. junija, od 19.00 dalje ples s skupino Kraški muzikanti. Odprtje kioskov: v soboto ob 18.00, nedeljo in ponedeljek ob 16.00. Prisrčno vabljeni! ŠMARNIČNI KONCERT - Župnija sv. Jerneja ap., s sodelovanjem ZCPZ, vabi na koncert Marijinih pesmi ob zaključku šmarničnih pobožnosti, ki bo v soboto, 31. maja, po večerni sv. ma- ši ob 19.30 v cerkvi sv. Jerneja ap. na Opčinah. Nastopili bodo: OPZ Vesela pomlad, MoPZ Sv. Jernej, MeCPZ Sv. Jernej, solisti in udeleženci orgelskega tečaja ZCPZ. VZPI-ANPI PROSEK KONTOVEL Anton Ukmar-Miro, v sodelovanju z vaškimi organizacijami, prireja v nedeljo, 1. junija, ob 11. uri na travniku pred spomenikom na Proseški postaji, svečanost ob 70. obletnici usmrtitve 10 obešenih talcev. Nastopili bodo OŠ A. Černigoj, MoPZ Vasilij Mirk, ZePZ Prosek-Kontovel, pevka Martina Feri ob spremljavi Aljoše Saksida in God-beno društvo Prosek. Slavnostna govornika bosta urednik Primorskega dnevnika Dušan Udovič in zgodovinar Franco Cecotti. Vabljeni! Prispevki V spomin na Marijo Poropat por. Skupek daruje Gizela Milič z družino 20,00 evrov za zgoniško cerkev. V spomin na Jasno Jurečič darujeta Tamara in Zvonko 30,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na Jasno Jurečič darujeta Dragica in Darko 30,00 evrov za AŠK Kras. t Nepričakovano nas je zapustila naša draga Anica Ukmar por. Doglia Žalostno vest sporočajo mož Albert, nečakinji Katia in Debora z družinama, nečak Ivo ter ostalo sorodstvo. Od nje se bomo poslovili v petek, 30. maja, od 11.30 do 13.30 v ulici Costa-lunga. Sledila bosta sveta maša v cerkvi na Kontovelu in pokop. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Kontovel, 28. maja 2014 Pogrebno podjetje Alabarda Ciao Anica, Ivana, Martina, Catherine Zadnji pozdrav naši nenadomestljivi sosedi in prijateljici ANICI Slava, Dušan, Pavel in Jadranka 28.5.2004 28.5.2014 Paolo Colja Vedno v naših mislih in srcih. Vsi tvoji 8 Sreda, 28. maja 2014 TRST / SSG - Obisk generalne konzulke Sergaševe Tegobe in zasluge v || liv v našega gledališča Vprašanje finančnih sredstev in pregled načrtov Na informativnem srečanju s člani upravnega sveta SSG fotodamja@n Generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš je včeraj obiskala Slovensko stalno gledališče. Na informativnem srečanju s člani upravnega odbora jo je predsednica US SSG Breda Pahor seznanila s poslanstvom gledališča predvsem v odnosu do povezovanja slovenske in italijanske komponente mesta, kot tudi do stalnih in rednih stikov s primorskimi in slovenskimi ustanovami ter s spremembami, ki jih je ustanova doživela v letošnji sezoni - od zamenjave sestava upravnega odbora do novega razpisa za umetniško vodenje. Na razpis se je prijavilo 6 kandidatov, med katerimi bo komisija izbrala novega umetniškega koordinatorja za triletno dobo. Predsednica se je dotaknila tudi finančnega stanja gledališča, ki je trenutno sprejemljivo, a mora ostati pod strogim nadzorstvom s preudarnim upravljanjem razpoložljivih sredstev. Potreba po povezovanju s Slovenijo, ki se izraža s številnimi gostovanji predstav za otroke, mlade in odrasle, se bo v prihodnji sezoni razvila tudi na področju koprodukcij. SSG načrtuje namreč koprodukcijo z ljubljansko Dra- mo pa tudi koprodukcijo s Stalnim gledališčem FJK pri uprizoritvi večjezične predstave na temo prve svetovne vojne. Gledališče je vložilo prošnje za evropska sredstva, da bi se mreža državnih in mednarodnih sodelovanj v bodoče širila na nove projekte. Kmalu bo prišlo do spremembe pri dodelitvi sredstev državnega sklada FUS, kar bi lahko bistveno pogojevalo obstoj gledališča, zato je povezava s Slovenijo in podpora ustanov življenjskega pomena. Člani US so poročali tudi o srečanju s slovenskim ministrom za kulturo Urošem Grilcem, na katerem je prišla do izraza predvsem pozornost do projektov, ki so namenjeni mladim. Generalna konzulka je podprla predlog za šolske obiske v SSG in je zagotovila svojo podporo pri promoviranju ne samo finančnih zahtev tržaškega gledališča, a tudi v javnosti prevečkrat zanemarjenih zaslug za razvoj slovenske kulture v mednarodnem in večjezičnem prostoru. Svoj prvi uradni obisk je konzulka zaključila z ogledom prostorov Slovenskega stalnega gledališča. LIONS - Tržaški klub jo podeljuje v spomin na Fulvia Tomizzo Nagrada Rumizu, prijatelju sožitja Literatura in sploh pisana beseda sta lahko odlični posrednici med tukajšnjimi prebivalci, sredstvo vzajemnega poznavanja, miru in sožitja. Zato so se v klubu Lions Trieste Europa ponovno odločili, da nagrado Tomizza podelijo človeku, ki se je zapisal pisani besedi. Po Predragu Mat-vejevicu, Cirilu Zlobcu, Giacomu Scotti-ju in drugih nagrajencih, bo ta čast letos pripadla Paolu Rumizu. Kot je na včerajšnji predstavitvi v Palači Gopčevic spomnil predsednik Vittorio Piccoli, so tržaško nagrado pred enajstimi leti poimenovali po istrskem pisatelju, da bi se mu oddolžili za dolgoletno preziranje, ki ga je bil deležen v Trstu. Njegova mešana, obmejna kultura je bila za velik del mesta, ki je bil v primežu nacionalističnih čustev, videti nečista, je dejal Piccoli, danes pa je večkulturnost k sreči dodana vrednost. Novinar in pisatelj Paolo Rumiz bo nagrado Tomizza prejel, ker je zavzet opazovalec našega časa, človek, ki prodira v globino, ki skuša tudi sodobnim dogodkom najti zgodovinsko ozadje. V svojih člankih, reportažah in knjigah skuša širši javnosti približati krajevno zgodovino in širiti tisto vedenje, ki lahko pripomore k boljšemu poznavanju in razumevanju med narodi. Nagrado, delo kiparja Li-via Schiozzija, mu bodo izročili 26. junija v barkovljanskem hotelu Greif. Včerajšnje predstavitve se je udeležila tudi Laura Levi Tomizza, ki je izrazila veliko zadovoljstvo nad letošnjim nagrajencem: Rumiz je po njeni oceni zelo odprt človek, pravi Evropejec, s katerim je bil njen pokojni mož večkrat v sozvočju. »Spominjam se, kako je pred mnogimi leti prišel na obisk k nam v Istro,« je dejala gospa Laura. »Rumiz je bil takrat mlad novinar, ki se je navduševal nad pohod-ništvom. S sabo je prinesel zemljevid Istre, Fulvio mu je pri kamniti mizi pred našim domom na njem označil tudi manj znane poti. Rada se spominjam tistega srečanja, ko je bil na začetku poti, ki ga je nato privedla v veliko bolj oddaljene kraje ...« (pd) Tržaškemu novinarju in pisatelju jo bodo podelili 26. junija arhiv MUZEJ SCHMIDL - Hčerkina donacija Ustvarili bodo fond Vito Levi Včerajšnje predstavitve letošnje nagrade Tomizza (o kateri poročamo v sosednjem članku) se je udeležila tudi Laura Levi Tomizza. Predstavitev je potekala v Palači Gopčevic, kjer domuje tudi občinski gledališki muzej Schmidl, v katerem bodo v kratkem ustvarili fond Vito Levi. Gospa Laura se je namreč odločila, da očetovo zapuščino podari gledališkemu muzeju. Gre predvsem za rokopise njegovih skladb, a tudi številne eseje in druge publikacije tržaškega univerzitetnega profesor- ja, glasbenega pedagoga, muzi-kologa in skladatelja. Med njimi prednjačijo njegovi notni zapisi in bogata esejistična produkcija, v prvi vrsta besedila, posvečena ljubljenima Wagnerju in Straussu. Vito Levi (1899 - 2002) se je rodil v tržaški meščanski družini. Študiral je violino, a se nato posvetil poučevanju kompozicije in drugih predmetov na konservatoriju. Preko 20 let je na univerzi predaval glasbeno zgodovino. Bil je tudi skladatelj in tankočuten glasbeni kritik. DSI - Svetovni popotnik v ponedeljek gost v Peterlinovi dvorani Bruno Križman o Karlu Mayu in o njegovih pustolovskih romanih Marsikdo, ki je odraščal v obdobju okrog petdesetih let prejšnjega stoletja, je bral napete romane Karla Maya, v katerih je glavni junak Wi-netou, poglavar Apačev, v svojih pustolovščinah ščitil pravice človekovega dostojanstva in pravico do zemlje. Karl May je razvijal zgodbe z izjemno fantazijo ter imel pri tem izreden uspeh, saj so njegove knjige prevedli v dvajset jezikov. O njegovem ustvarjanju in življenju je v ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev govoril svetovni popotnik Bruno Križman, katerega so Mayeve knjige marsikdaj navdušile in je v njih dobil izhodišče za pot. Sam Križman je Mayeve knjige spoznal na srednji šoli, ko jim je prof. Ivan Šavli začel deliti okrog sto štirideset strani dolge zvezke za domače branje. Takrat so mu te dogodivščine tako prirasle k srcu, da se je večkrat odpeljal do Sežane ali pa obiskal knjigarno Fortunato, v upanju, da dobi vsaj en zvezek za dvesto petdeset lir, katere je nato vezal v knjige. Karl May se je rodil v Nemčiji na Saškem leta 1842 v revni družini. Že Bruno Križman v Peterlinovi dvorani foto damj@n po osnovni šoli je zašel v težave s pravico, saj je vzel ostanke sveč v šoli, da bi jih nesel domov, in so ga zatožili ter ga izključili iz šole. Ko je slednjo zamenjal, je maturiral in se zaposlil kot učitelj na zasebni šoli. Tu je ravnatelju ukradel uro in bil obsojen na štiri leta zapora, nato so ga poslali še v poboljševalnico. Ko se je spametoval, je postal urednik neke revije, za katero je pisal tudi podlistke. Bil je raztresen, a je imel zelo razgibano življenje. Ko je bil star štirideset let, se je založnik Friedrich Ernst Fehsenfeld zanimal zanj. Tako je začel pisati svoje pripovedi in s tem obogatel. Bruno Križman, ki je s sabo prinesel okrog trideset knjig Karla Maya v najrazličnejših jezikih, od nemščine do kitajščine, hebrejščine, japonščine, ruščine, srbščine, hrvaščine, portugalščine in drugih evropskih jezikov, je v Društvu slovenskih izobražencev pojasnil okoliščine, zaradi katerih so nastali Mayevi obsežni romani. Ker je živel v dobi odkritij, si je pomagal z opisi novih dežel, kljub temu da ni prepotoval vseh krajev, o katerih je pisal. Tokratni predavatelj rednega ponedeljkovega večera je demitiziral osebnost Karla Maya, rekoč, da vsebujejo njegove knjige veliko neresničnih podatkov. Kot pisatelj ni bil skromen. Kot posebnost je predavatelj povedal še to, da je prejel veliko pisem bralcev, na katera pa se mu ni dalo ali ni hotel odgovarjati. Tako je njegova žena imela že pripravljena pisma, v katerih je pisalo, da je mož odsoten, ker je na potovanju. V knjigah je veliko tujih jezikov, čeprav jih sam ni obvladal. Kot je dejal Križ-man, je očividno imel strokovnjake za to (met). Primorci beremo s Kravosovo v Saležu V občinski knjižnici v Saležu bodo danes ob 18. uri predstavili pobudo Primorci beremo, pri kateri sodeluje saleška knjižnica že drugo leto zapored. Projektu se lahko pridružijo vsi člani knjižnice, ki so dopolnili 15. leto starosti. Do 11. novembra bodo lahko izbirali med 51 proznimi deli in 9 pesniškimi zbirkami slovenskih ustvarjalcev. Bralci, ki bodo do zaključka akcije prebrali pet proznih del in eno pesniško zbirko, ki so vključeni v seznam, bodo na zaključni prireditvi prejeli priznanje Primorci beremo. Začetek akcije v saleški knjižnici bo nadvse slovesen, saj bo to tudi priložnost za srečanje s knjigo, ki je vključena v seznam. V goste prihaja Bogomila Kravos s svojim najnovejšim podvigom, knjigo »Zgodba mojega očeta« - biografsko pripovedjo o kljubovanju avtoričinega očeta, krojača Josipa Kravosa, fašistični raznaro-dovalni politiki v Trstu. V ospredju so slovenski tržaški meščani, ki se niso hoteli utopiti v morju italijanstva in so to odločitev plačali tudi z osebnimi žrtvami. / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 28. maja 2014 9 O NAŠEM TRENUTKU Kako se nam krči mesto ob zalivu Ace Mermolja V tržaškem Piccolu sem bral o skorajšnjem zaprtju trgovine oblačil in obutev Godina. Žal mi je za delavke in delavce, žal mi je za zgodovinsko trgovino, kamor sem tudi sam zahajal po potrebne nakupe in žal mi je za del Trsta, ki se prazni. Ob tem naj dodam, da je Piccolo izrazil podobno obžalovanje ter opisal solze lastnikov trgovine, njihovo dobroto v odnosu do uslužbencev in njihovo srčno navezanost na staro družinsko podjetje. Ob branju člankov nisem mogel mimo primerjave. Ko je šla v likvidacijo Godini bližnja Tržaška knjigarna je taisti Piccolo uprizoril povsem drugačen scenariji. Tu ni bilo dobrosrčnih in objokanih »gospodarjev«, ampak se je zdelo, da se za krizo majhnega podjetja skriva lo-povska in grabežljiva druščina. Isto tezo je povzela večina slovenskih medijev in isto tezo so razkričali nekateri slovenski trobentači. Že več kot dvajset let je tako: ko gredo v krizo podjetja in družbe s slovenskim predznakom, so za to kriva »gnila vodstva«. Ko se sesujejo mnogo večje italijanske družbe, je za to krivda na splošni krizi. Po jajcih nas tolčejo drugi in po jajcih se tolčemo (z užitkom) sami. Ni pa ta zame grenka opomba bistvo pričujočega članka. Bistveno je vprašanje: Kam gre Trst? Kako se krči? Kakšne strategije upravljajo mesto? Vprašanja so gospodarska in obenem politična. Res da je kriza, vendar je v Trstu vendarle nekoliko manjša od tiste, ki prazni cela področja v Furlaniji, v Venetu, v Lom-bardiji itd. To je priznal sam župan Cosolini in o tem govorijo podatki o brezposelnih. Nekaj pa lahko opazi tudi človek sam. Ni potrebno biti urbanist, sociolog ali kak drug specialist, da opaziš, kako so se stvari spremenile. Živo mestno središče se je bistveno zožilo od vseh smeri. Tako so npr. postale trgovine v okolici Godine, sodišča in judovske sinagoge dejansko periferne. Z njimi so se pričele prazniti hiše in izgubljati na vrednosti. Zgodovinska kavarna San Marko se prebija iz krize v krizo itd. Podobna usoda je doletela še druge zgodovinske mestne četrti. Kljub krizi se ljudje še vedno selijo na okoliški Kras in polnijo tamkajšnje stanovanjske aglomerate, ki namesto balkona ponujajo robček dvorišča.Tako imamo pod isto hišno številko po sedem in več v isti vrsti sezidanih stanovanj. Na planoti je pač dober zrak, manjka pa vse ostalo. V nekaterih mestnih predelih je danes večji mir kot na planoti, kjer so se še pred dobrimi 50-leti pasle krave in so bili pastirji Kalci ali Grgiči. Središče Trsta, ki se »stiska« okoli epicentra, ki se imenuje Borzni trg z okoliškimi ulicami, je vedno manjše. Tu odpirajo nove trgovine nadnacionalne družbe ali pa vztrajajo kake luksuzne »botege«. Potem imamo še Veliki trg in nekaj prekrasnih izletniških točk. Staro pristanišče je še vedno predmet spora, med tem ko v Sesljanu prodajajo stanovanja in priveze v povsem na novo nastalem naselju Porto piccolo. Ponavljam, kar sem že pisal: vse se spreminja in ni mogoče upati, da bo vse po starem. Nove težnje in tokovi se ne zaustavljajo sami. Najslabše pa je, ko meščani in njihovi upravitelji inertno gledajo na spremembe in celo pomagajo slabim trendom in modam. Žal za Trst ne vidim kakih bistvenih prebliskov pri levih ali desnih upravah. Illyje-va uprava je liberalizirala gradnje v mestu in na Krasu. Desna Dipiaz-zova uprava je hotela na skrivaj podtakniti mestu svoj urbanistični načrt, ki je k sreči splaval po vodil. Nov župan Cosolini je obljubil, da bo urbanistični načrt njegova prioriteta. Sedaj naj bi bil pripravljen in naj bi pričel delovati v prihodnje. Med dolgimi porodnimi krči so gradbeniki hiteli ter zavzemali nova gradbišča in terene po hitrem postopku. Ko se bodo jutri klešče »zaprle«, bodo nova stanovanja, predvsem na Krasu, morda dražja in ponovno vabljiva, saj ne bo drugih. Razne igre z urbanističnimi načrti pa dišijo po špekulaciji, pa naj mi zamerijo na tej ali oni strani in naj me kdorkoli skuša prepričati, da se motim. Pričel sem z Godino in s to trgovino bom zaključil. Ne bom objokoval nikogar, razen ljudi, ki bodo ostali brez dela, saj je večina prodajalk in prodajalcev v tistih letih, ko še nisi zrel za pokojnino po gospe Fornero, a te nihče več ne vzame v službo. Zastavljam pa si vprašanje, ki si ga mnogi znani urbanisti. Ima smisel izprazniti 5000 kvadratnih metrov Godine in graditi hangar v periferiji? Je imelo smisel izprazniti mestne četrti in graditi nove periferije v mestni okolici? Kakšen smisel je imelo sproščati zelene površine, ki so obkrožale mesta in jih pozidati s tisočimi hišicami in majhnimi vodoravnimi stolpnicami? Vprašanja so toliko bolj utemeljena za mesto, kot je Trst, ki ima čisto posebne značilnosti. Geografsko je med kraško planoto in morjem. Število prebivalstva se ne veča. Mestne četrti imajo svojo zgodovino in pomen in niso kake anonimne periferije. Anonimen postaja Kras, ki je vedno bolj pozidan, ljudje pa se iz mesta selijo v stanovanja, kjer v bistvu samo spijo in nimajo nobenega stika z okolico. Ne gredo niti v bar ali v trgovino. Sicer pa ni tu nobene urbanizacije in celo število zabojev za smeti se ne veča v sorazmerju z novimi prebivalci ter nihče več ne ve za hišne številke in ljudi pod strehami. Tezam lahko nasprotujemo z ekonomskimi računi. Verjetno pa so tudi ti relativni. Tržaški Kras je bil eliten prostor za vile, ker ga je malo in je edinstven. Domačini so za terene prejeli vedno manj od njihove vrednosti. Kupci malih vrstnih hišic s ščepcem zelenice niso naredili kake posebne naložbe, saj se kupljeno kmalu razvrednoti (dovolj je ogled stanovanjske ponudbe ob »drugem« vstopu). Stare mestne četrti pa bi lahko postale stanovanjski in življenjski biseri, posebno v mestu, kot je Trst. Celo privez za čoln bi lahko imeli v starem pristanišču, to je par sto metrov od doma: kot v Dalmaciji. Iz tega ni bilo in ne bo več nič. Kar je »zafušano«, je za zmerom. Tudi Godine ne bo več, vsaj take, kot je zdaj. Zazijal bo prazen prostor in okna izložb bodo zastrli, tako, da bo v tej četrti videti več pločevine kot steklenih oken. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu JEZIK NA OBROBJU Ker so glagoli in z njimi povezana ve-zljivost, torej predložne zveze, eden najtrših orehov, tako piscev kot govorcev, bom tudi današnji kotiček posvetila rabi glagolov. Tokrat se bom ustavila ob nedoloč-nikih, katerih raba se v slovenščini razlikuje od italijanske. Naša je zelo omejena. Čeprav bi se morali vsaj vsi, ki pišejo za javnost, to naučiti že v osnovni šoli, nam praksa pokaže, da je marsikdo pozabil celo ta osnovna pravila. Ustavimo se najprej pri velelniku. V italijanščini se uporablja za prepoved ne-določnik. Zato: Chiudi la porta! Toda: Non chiudere la porta! Studia lo sloveno! - Non studiare lo sloveno! Marsikdo ve, da v slovenščini za prepoved ne uporabljamo nedoločnika, vendar si vsi niso zapomnili, da moramo za ukaz uporabiti dovršnik, za prepoved pa nedovršnik. Zato ukažemo: Zapri vrata! - In prepovemo: Ne zapiraj vrat! Kupi kruh! - Ne kupuj kruha! Isto velja za drugo osebo dvojine in množine. Kupita! Kupite! - Ne kupujta! Ne kupujte! Zaprita! Zaprite! Ne zapirajta! Ne zapirajte! Slovenske nedoločnike srečamo v pregovorih in rekih. Npr.: Po toči zvoniti je prepozno. Govoriti je srebro, molčati pa zlato. Vendar je takih prostih nedoločni- PISMA UREDNIŠTVU POJASNILO BRALCEM Spodaj objavljena pisma smo prejeli v obdobju volilne kampanje za evropske in krajevne volitve, zato jih v skladu s pravilnikom, ki smo ga objavili na začetku volilne kampanje, nismo objavili, ko smo jih prejeli. Zato jih objavljamo zdaj, ko so volitve že mimo. Izjave Danila Slokarja V zvezi z izjavami, ki jih je Danilo Slo-kar, »ki je bil med ustanovitelji Severne lige na krajevni ravni«, izrekel v intervjuju v Primorskem dnevniku dne, 13 maja 2014, bi rad pripomnil sledeče: 1 - preden izreka sodbe, naj si Danilo Slokar, »ki si je največ upravnih ter političnih izkušenj nabral prav v dolinskem občinskem svetu v času župa-novanja Borisa Pangerca« - torej na moji koži - prebere 133 strani dolgo Zaključno poročilo o dveh upravnih obdobjih Občine Dolina (1995/1999 -1999/2004), ki ga v slovenščini in italijanščini hranijo na Županstvu v Dolini kot uradni dokument in je izšlo 13. junija 2004. V poročilu je dokumentirano po argumentih in po datumih, kaj vse je bilo storjenega v omenjenem obdobju, kljub temu, da je bil Danilo Slo-kar »vedno zelo kritičen«. Naj pojasnim, da so v poročilu objavljene samo glavne stvari, če bi hoteli vanj vključiti natančno vse opravljeno delo, bi bilo gotovo trikrat daljše; sicer pa se po sklepih občinskega sveta in občinskega odbora lahko vse do pičice preveri (in dopolni). 2 - Nadalje pravi Danilo Slokar, da »Ti kraji morajo spet zaživeti.« Sprašujem se, ali je dotični slep ali nepismen. Vsakodnevno vrvenje, »požrtvovalno«, »potrpežljivo« in »iznajdljivo« delovanje naših ljudi na področju kulture, ohranjanja ljudskih običajev, prirejanja spominskih svečanosti, proslav in spominjanja pomembnih datumov naše zgodovine, delovanje na področju športa, umetnosti, gospodarstva, skrbi za teritorij in številnih spremnih dejavnosti dokazuje, kako je naše območje živo, živahno in prepojeno z življenjsko silo, ki najde odraz v vsakodnevnih časopisnih, radijskih in televizijskih poročanjih, izdajah knjig, brošur in strokovnih publikacij, cd-jev, prirejanju likovnih razstav, koncertih ... da naštejem samo tisto, kar nam je vsakodnevno pred očmi. Trditi, da so ti kraji mrtvi, pomeniti žaliti ljudi, ki nesebično že leta in desetletja žrtvujejo svoj prosti čas, dajejo na razpolago svoje znanje, svoje izkušnje in svoje najžlahtnejše življenjske moči in pogosto tudi na lastne stroške za korist in dobrobit skupnosti. Menim, da županski kandidati s takšnim pristopom ne bodo prišli daleč; še kov sorazmerno malo, največkrat stojijo ob tipičnih skupinah glagolov in izrazov. Na prvem mestu so naklonski izrazi namere (nameravam, mislim, obljubim); hotenja (hočem, nočem, želim, želim si, ne želim si, moram); nujnosti in potrebe (moram, ne smem, potrebno je, treba je, nujno je, dolžan sem); možnosti (morem, ne morem, znam, sposoben sem, utegnem); uka-zovanja (ukažem, prepovem, primoran sem) in dopustnosti (upravičen sem, dovoljeno je, smem, ne smem, ni dopustno). Poglejmo si nekaj zgledov: Kupiti nameravam nov avto. Nočem poslušati neupravičenih očitkov. Dolžan sem skrbeti za otroke. Smemo vstopiti? Treba je zahtevati, moramo zahtevati - nikdar: gre zahtevati!!! Pač pa: ne gre zahtevati. Nedoločniki se uporabljajo tudi za izrazi duševnega stanja, npr.: Bojim se ostati brez službe. Sram me je beračiti. Prav tako tudi za izrazi ocene položaja, npr.: Splača se kupiti danes. Lepo je preživeti dopust na morju. Na koncu moram omeniti še glagole začeti, nehati, slišati, videti in pozabiti. Začel je jokati že, če ga je kdo grdo pogledal. Nehaj kričati! Slišal je prepeva- najmanj pa v srca ljudi, s katerimi (komaj sedaj, tik pred volitvami) iščejo stik. Boris Pangerc, bivši župan Občine Dolina Odgovor na intervju z Borisom Gombačem V Primorskem dnevniku je bil 14.5.2014 objavljen intervju z županskim kandidatom v občini Dolina, gosp. Borisom Gombačem. Slednji je v svoji izjavi, ki jo bomo citirali, navedel neresnična dejstva, na katera smo prisiljeni odgovoriti, saj bi lahko bralci prišli do zgrešenega pogleda in bi pri tem trpel ugled Srenje Dolina. Citat: »Čez noč, v soglasju z občinsko upravo, so nekateri člani dolinske srenje, istočasno tudi člani zadruge Dolga Krona in obenem zainteresirani podjetniki, začeli vri-njati v uradne akte izjave, da gre za neobremenjeno privatno lastnino. S tem sprožili postopek privatizacije in prilaščanja odškodnine. Na podlagi teh trditev se je sprožil postopek, ki je dobesedno iztrgal 135 hektarjev površine zaščiti, ki jo predvideva zakon št. 421 iz leta 1985, poznan kot zakon Galasso, ter 14 hektarski pašnik spremenil v odlagališče 450 tisoč kubičnih metrov v obliki enajstih teras. To je oškodovalo občinsko blagajno in celotno skupnost za protivrednost v višini 10 miljonov evrov.« Odgovor: 1) Kmetje, ki so sprožili postopek za kmetijsko melioracijo na griču dolinsko Brdo, niso člani dolinske srenje. 2) Nihče ni izjavil, da je to privatna lastnina, saj so postopek sprožili v svojstvu najemnikov zainteresiranih zemljišč, v uradne akte ni bilo mogoče vrinjati nobene izjave, ker jih ni bilo. 3) Celoten postopek je potekal približno dve leti (in ne čez noč). Obvezujoča mnenja za poseg so izdali: Deželna direkcija za okolje, Deželna direkcija za prostorsko planiranje in Gozdna straža za hi-drogeološko zaščito. Naknadno je Občina Dolina izdala gradbeno dovoljenje. 4) Noben postopek privatizacije in prilaščanja odškodnine ni bil sprožen. Zemljišče je že od leta 1883 napisano na istega subjekta - Srenjo Dolina (v ital. obliki: Comune di Dolina). Edina predvidena odškodnina je bila, da se po posegu uredi zemljišče tako, da bo možna kmetijska uporaba na devetih terasah. Zato je bilo potrebno izkoristiti vso orno zemljo in urediti primerne drenaže, kar je bilo tudi storjeno. 5) Površina 135 hektarjev ne ustreza površini ki jo ima v lasti Srenja Dolina na Dolinskem brdu. 6) Zemljišče je še vedno podvrženo zakonu Galasso, saj je morala Srenja Dolina za izvedbo letošnjega seča v tamkajšnjem gozdu sprožiti postopek, ki ga predvideva zakonodaja o krajinski zaščiti. ti fante na vasi. Pozabil je napisati nalogo. Lovec je videl volka bežati skozi gozd. Te zadnje glagole lahko uporabimo tudi v drugačnih zvezah: Slišal je fante, ko so peli na vasi. Slišal je petje fantov na vasi. Videl je volka, ki je bežal skozi gozd. V večini prej navedenih glagolov in izrazov pa je nedoločnik obvezen, česar marsikdo pri nas ne ve. Zato najdemo v našem tisku večkrat namesto nedoločnika odvisni stavek, s katerim naši poročevalci opišejo tisto, kar bi lahko povedali ali največkrat celo morali povedati z eno samo besedo. Zgoraj sem naštela precej faznih glagolov, ki se vežejo z nedoločnikom, a ne vseh, ker jih je zelo veliko. Ni jih pa težko dopolniti z drugimi, ki spadajo v to ali ono pomensko skupino. Lelja Rehar Sancin 7) 14 hektarski pašnik se je spremenil v 9 hektarsko kmetijsko zemljišče in nikakor ne v »odlagališče«, na katerem bodo v kratkem nastali novi nasadi. Med drugim bo tako omogočeno mladim, da se posvetijo kmetiski dejavnosti. 8) Nihče ni oškodoval občinske blagajne, ker ni obstajala nikakršna protivrednost. Država, oz. družba ANAS, ni namreč v razpisu za izvedbo predora predvidela nobene odškodnine (na žalost). Franko Pečar, predsednik Srenje Dolina Volitve in večne obljube Poplava besed in obljub. Nič novega pod soncem. Državna vlada, nenavadna, edinstvena, zagotavlja reforme vseh vrst. Finančna sredstva, bonus 80 evrov (tudi za brezposelne in socialno ogrožene itd.?) na razpolago ne zadostujejo in vemo da večina obljub niso resnične in brez finančne podlage, tudi zaradi vzroka, kot n.pr. pomanjkanje dela. Uvedba vseh vrst reform, čeprav potrebne, se je izkazala zelo problematična in pri tem zaželena hitrost in ukrepi vlade niso zadovoljivi, ker previsok dolg države neprestano narašča. Vsekakor tudi predstavniki vseh političnih strank obljubljajo neverjetne rešitve. Torej je razumljivo, da državljani izgubljajo zaupanje v politiko in vsemu kar sledi. Je zmeraj in samo volilni »marketing«? Ali je pravilno, da se pri vsaki volilni kampanji obljublja vse in še več? Mislim, da edinstvena reforma, poštena, primerna in dostojna bi bila kaznovati in tako omejiti neuteumeljena dejanja (nespoštovane volilne obljube). Bruno Budal EU volitve in ljudski glas Stojim pred zebro, ki pelje k TUŠu in čakam vnučko, ki je šla po papir za tiskanje. Za mojim hrbtom pano z evro kandidati in ljudje, ki gredo mimo. Oglasi se moški: Vsak čas bodo volitve, jaz pa se še nisem odločil, koga bom volil,kaj pa ti? Ženska mu odgovori: Ja. Od vseh teh lopovov, se mi zdi, da je ta še najmanjši. Njega bom volila. Z upanjem, da videz ne vara. Ozrem se radovedno nazaj. In moški me vpraša: Kaj pa vi, ste se že odločili? Odgovorim: Ne še, tudi mene žrejo podobni dvomi kot vas. Jolka Milič 10 Sobota, 31. maja 2014 KULTURA / SNG NOVA GORICA - Osma uprizoritev Z Norci iz Valencije lahkoten zaključek sezone Komedija sodi v bogato zapuščino najplodnejšega dramatika vseh časov - Lope de Vega je napisal 400 del Za zaključek komedija. Častitljiva. V smislu, da jo je napisal ugleden avtor. Kar nekaj stoletij nazaj. Lope de Vega, s polnim imenom Felix Lope de Vega y Carpio, je svetovno znano ime. Njegovi Norci iz Valencije (Los locos de Valencia) veliko manj. To delo je Slovensko narodno gledališče iz Nove Gorice izbralo za svojo letošnjo osmo uprizoritev, s katero se sezona novogoriškega teatra tudi zaključuje. V prevodu Primoža Viteza in režiji Nenni Delmestre je komedija na novogoriškem velikem odru premiero doživela 22. maja. Lope de Vega (1562-1635) sodi v tako imenovano zlato špansko dobo. Pravzaprav sodi med najboljše predstavnike visoke umetniške ustvarjalnosti, ki se je najbolj bohotno razvijala od začetkov 16. skoraj do konca 17. stoletja. Izjemen je bil tako po kvaliteti kot po kvantiteti zapisanega. Preizkusil se je v vseh literarnih zvrsteh - v poeziji, prozi in predvsem v dramatiki. Z njegovimi komedijami je špansko gledališče dobilo svojo dokončno podobo: hkrati je bil ustanovitelj novega dramskega stila, njegov teoretik in najplodnejši španski oziroma svetovni dramatik vseh časov. Sam je v svojih poznih letih trdil, da je napisal 1500 del. Strokovnjaki ob tem ugotavljajo, da so v tistem času podobno kot slikarji tudi pisci imeli delavnico, v kateri so neznani avtorji pisali po navodilih znanega, ki je bil obenem podpisnik. Ne glede na točno število del, danes velja, da avtorski repertoar de Vege obsega dobrih 400 del, pa je bila ustvarjalnost tega avtorja res osupljiva. Tudi ob upoštevanju dejstva, da je bilo življenje tega izjemnega pisca precej burno in vse prej kot zapisano mirnemu ustvarjanju. Lope de Vega je bil namreč plemič, vojak in celo duhovnik, večkrat pa se je zapletel v finančne in ljubezenske škandale. Ljubezen oziroma želja po trdni ljubezenski zvezi je prisotna tudi v Norcih iz Valencije. V ospredju pa je - kot izdaja naslov - predvsem tema blaznosti. Ta tema je na splošno v španski književnosti 16. in 17. stoletja zelo upoštevana. Prisotna je bila tudi v splošni zavesti, saj so npr. na Iberskem polotoku v 15. stoletju začeli ustanavljati prve centre, namenjene duševnim bolnikom. In prvi je leta 1409 začel delovati prav v Valenciji. Lope de Vega je glede norišnic zavzel precej kritično stališče, saj v tej komediji dokaj neposredno namiguje, da se v norišnico zatekajo zdravi ljudje, medtem ko so norci zunaj. In še odgovorna mesta zasedajo. In odločajo, kdo je nor in kdo ni. V Norcih iz Valencije Lope de Vega ironično-komično prikazuje razne like, ki se iz najrazličnejših razlogov zatečejo v umobolnico in hlinijo norost. Najprej si Floriano v prepričanju, da je ubil plemiča Reynera, skuša zagotoviti varno zavetišče; nato lepo in bogato Erifilo oropajo in slečejo, namesto pomoči pa si »prisluži« nasilno namestitev v norišnici; in potem si še Florianov prijatelj Valerio skuša pridobiti status bolnika ... Iz pripovedi drugih pacientov se sčasoma izriše presenetljiva resnica, da niso nori tisti, ki se zdravijo, temveč tisti, ki naj bi zdravili. Komedija ne bi bila lah- kotna komedija, če se ne bi srečno zaključila: namišljeni norci se vrnejo v »normalno« življenje, v zavetišče pa zaprejo bolne. Z zdravo pametjo prevlada tudi ljubezen: ob koncu si obljubo o večni zvestobi izmenja šest mladih. Trije novi pari začenjajo svojo pot. Avtor je omenjene teme obravnaval z zelo lahkotno roko. Brez poglabljanja. Like je bolj nakazal kot utemeljil. Režiserka je s svojimi sodelavci dogajanje skušala razgibati in ga vsestransko obarvati. Vsekakor pa komedija ostaja na ravni razvedrilnega komada. Z režiserko Nenni Delmestre so sodelovali: dramaturginja Ana Kržišnik, lektor Srečko Fišer, scenografka in ko- stumografinja Lina Vengoechea, avtor glasbe Mirko Vuksanovic, oblikovalec svetlobe Samo Oblokar. Tokrat z nekaterimi člani igralskega ansambla SNG Nova Gorica nastopa precej gostov. V komediji igrajo: Matija Rupel (k.g.) je Floriano; Blaž Valič Valerio; Primož Vrhovec (k.g.) Leonato; Arna Hadžialjevic Erifila; Radoš Bolčina Pisano; Peter Harl Tomas; Andrej Zales-jak (k.g.) Martin; Jože Hrovat Gerardo; Medea Novak Fedra; Maja Nemec Laida; Milan Vodopivec Liberto; Žiga Udir (k.g.) Reynero ter Dean Petrovič, Dominik Vodopivec (k.g.), Primož Vrhovec (k.g.) in Žiga Udir (k.g.) v vlogi norcev. (bip) Razstava knjig Bologna po Bologni V knjigarni Konzorcij so včeraj odprli 22. prodajno razstavo tujih otroških knjig Bologna po Bologni, ki jo letos posvečajo umetnici Svetlani Makarovič ob njenem jubileju. Tradicionalna razstava tudi letos ponuja najboljše z razstave v Bologni. Na ogled je 475 tujih knjig. Slavnostna govornica na odprtju je bila predsednica Društva Bralna značka Slovenije - ZPMS Dragica Haramija. Odprtju je sledilo prvo strokovno vodstvo po razstavi, ki ga tudi letos pripravlja poznavalka otroške literature Tilka Jamnik. Na sejmu otroških knjig v Bologni se je letos predstavilo okrog 1200 založb iz 75 držav. Slovenijo so zastopale založbe Mladinska knjiga, Mor-fem, Sanje in Pivec ter Javna agencija za knjigo RS, ki je predstavila izbor najboljših mladinskih knjig vseh slovenskih založb. Obiskovalce razstave seznanjajo z novostmi s področja mladinske književnosti in branja ter z najnovejšimi trendi na področju knjižne ustvarjalnosti za mlade. Govorijo o primernosti slikanic za družinsko branje in o nujnosti vključevanja novih knjig v pouk literature. Večina knjig na sejmu v Bologni potrjuje trende zadnjih let. Likovni izraz prevlada nad besedilnim, pojavljajo se izvirne rešitve ilustracij in oblikovanja, vse več slikanic je brez besed. Meja med leposlovjem in poučnim pogosto ni jasna. Veliko je večjezičnih knjig, knjig o drugih kulturah ter knjig, ki spodbujajo medkulturno razumevanje. Veliko pozornosti je namenjene tudi ranljivim skupinam otrok in bralnemu gradivu zanje, so sporočili iz Mladinske knjige. Bologno po Bologni organizira otroški oddelek knjigarne Konzorcij v sodelovanju z Mestno knjižnico Ljubljana in Pionirsko - centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo. TRŽAŠKI VERDI - Komorni salon društva Camber Music LJUBLJANSKA OPERA - Novosti v novi sezoni Pavel Berman kot violinski Skrivnost ljubezni je virtuoz in kot dirigent Zaključni koncert niza Komorni salon, ki ga organizira društvo Chamber Music, je v Malo dvorano tržaškega gledališča Verdi privabil polnoštevilno občinstvo, med katerim je bilo veliko mladih: glavna atrakcija je bil ruski virtuoz Pavel Berman, z njim pa je igral mladinski orkester Akademije Perosi iz Bielle. Sinovi velikih umetnikov nosijo težko breme odgovornosti, kajti javnost želi vedeti, ali so podedovali talent in jih zato zelo kritično presoja, Pavel Berman pa se je že od otroštva izkazal kot izredno nadarjen violinist: večkrat je nastopal ob spremljavi očeta, slavnega pianista Lazarja Bermana, šolal pa se je v ZDA z najboljšimi mojstri, kot sta Dorothy Delay in Isaac Stern, ter osvojil nagrado Paganini, ko je bil star komaj sedemnajst let, zraven pa zmagal na tekmovanju v Indianapolisu. Mojster ima zelo uspešno mednarodno kariero, poučuje pa v italijanski Švici ter v Bielli, kjer je v okviru Akademije nastal godalni orkester Perosiensemble. Program je bil poljuden in se je odprl s priredbo Paganinijevih Capricciov izpod peresa litvijskega skladatelja Giedriusa Antanasa Kuprevičiusa. Capricci, ki so nastali kot vrhunski izziv za virtuoze, so svojevrstne, vendar pa povsem zaključene in dovršene skladbe, v katerih ne gre iskati globljih muzikalnih vrednot, temveč le vrsto vrtoglavih tehničnih podvigov; spremljava godalnega orkestra, ki si jo je zamislil litvijski skladatelj, je bila milo rečeno banalna, če ne kratkomalo nepotrebna, morda z izjemo 24. Capriccia, kjer je bilo zaslediti nekaj ustvarjalne fantazije, izvedba ruskega mojstra pa naravnost osupljiva. Najbolj zahtevne in komplicirane tehnične veščine je Berman izpeljal z lahkoto in zanesljivostjo, njegov picchettato je bil fantastičen, da ne govorimo o dvo-jemkah in pizzicatih z levo roko, ki so izpadli kot otroška igra. Ognjemet transcendentalne tehnike je zaža-rel v sosledju dvanajstih Capricciov - od št. 13 do 24 -in izvabil dolge in navdušene aplavze, žal brez dodat- večja od skrivnosti smrti Pavel Berman ka, ki bi nam podaril še nekaj utrinkov vrhunskega violinista, ki ima tudi čast, da igra na Stradivarko Conte De Fontana iz l. 1702, ki je bila dolgo let v lasti nepozabnega Davida Ojstracha. V drugem delu koncerta je Perosiensemble postal protagonist, mojster Berman pa je dokazal, da zna svojo muzikalnost vešče uporabiti tudi v umetnosti dirigiranja. Souvenir de Florence op. 70 je Peter Iljič Čajkovski spisal za godalni sekstet, kar je razvidno iz dokaj kompleksne in razgibane partiture. Mešanica vtisov, ki so ruskega skladatelja prevzeli med bivanjem v čudovitem mestu, niha med temperamentimi in romantičnimi stavki, ki jih je mladi ansambel izpeljal z nihajočim izidom: v prvem stavku, Allegro con spirito je orkester kar prekipeval s skoraj neučakano poustvarjalno energijo, se nato umiril v Adagiu in kar zadovoljivo premostil tehnične težave tretjega in četrtega stavka, v katerih sta še posebej zablestela koncertni mojster Matteo Ruffo in solo čelist Alessandro Copia. Kljub manjšim spodrsljajem se je ansambel lepo odrezal ter se dolgim aplavzom oddolžil s Koncertom Alla rustica Antonia Vivaldija. Katja Kralj Ljubljanska operno-baletna hiša bo v sezono 2014/15 vstopila z novo umetniško vodjo baleta Sanjo Neškovič Peršin, novim šefom dirigentom orkestra Jaroslavom Kyzlinkom in novostmi v abonmajski ponudbi. Kot je že stalnica, bodo v novi sezoni pripravili 4 operne in 2 baletni premieri, ki se bodo dotikale tematike ljubezni in smrti. Programska misel sezone, ki sta jo oblikovala umetniški vodja opere Rocc in Neškovič Peršinova, je: »Skrivnost ljubezni je večja od skrivnosti smrti«, kot jo je v dramskem besedilu Saloma zapisal Oscar Wilde. Kot prva bo oktobra na vrsti premiera Gluckove opere Orfej in Evridika v režiji Jerneja Lorencija, za katerega bo to prva operna režija, dirigentsko vodstvo pa bodo zaupali novemu šefu dirigentu Kyzlinku. Sledila bo slovenska baletna noviteta Tristan in Izolda, ki jo bo ustvarila skupina mladih umetnikov. Glasbo zanjo piše Saša Kalan, koreografijo pa bo prevzel mlad koreograf romunskega rodu Dan Datcu. Januarja bo na vrsti premiera Strausso-ve opere Saloma, ki jo pripravljajo v kopro-dukciji z Opero iz Hongkonga, s katero si bodo delili sceno in kostume. Režija bo v rokah latvijskega opernega režiserja Andrejsa Ža-garsa, ki bo tokrat v Sloveniji gostoval prvič, dirigentsko vodstvo bodo zaupali Lorisu Vol-toliniju. Po desetih letih bodo na oder ljubljanske operno-baletne hiše ponovno postavili Bizetovo opero Carmen, v hiši pa bo tokrat prvič gostovala priznana britanska režiserka in scenska oblikovalka Pamela Howard. Dirigent predstave bo Kyzlinck. Druga baletna premiera bo klasična postavitev Labodjega jezera Petra Iljiča Čajkovskega po Levu Ivanovu in Mariusu Petipaju v izvirni scenski podobi, ki jo bosta zasnovala Vadim Fi-škin in Miran Mohar. Koreografinja predstave bo Lynne Charles, dolgoletna primabalerina hamburškega in Bejartovega baleta, dirigent bo Marko Gašperšič. Kot zadnjo v sezoni pa bodo premierno uprizorili noviteto skladatelja Milka Lazarja z naslovom Desetnica, ki nastaja po libretu Svetlane Makarovič. Dirigent predstave bo Marko Hribernik. Neškovic Peršinova, ki v ansamblu ljubljanskega Baleta pleše že 28 let, ansambel zelo dobro pozna. Po njenem prepričanju je potrebno predvsem vzpostaviti pogoje, ki mu bodo omogočili razvoj. Sama si želi predvsem večje pretočnosti informacij, raznolikosti programa ob klasičnih predstavah, ki ostajajo, in kreacij, ustvarjenih za ansambel. Občinstvo si želi povabiti tudi v zaodrje in mu tako približati delo ansambla. Med novostmi sezone 2014/15 so še obnovitev opernega studia, za katerega si Neško-vic Peršinova želi, da bi zaživel kot dopolnilni program opere, študentski abonma, predstave ob nedeljah in z njimi povezan nedeljski abonma ter abonma operna klasika za tiste, ki si želijo klasičnega repertoarja. V minulem letu so sicer v primerjavi z letom 2012 število odigranih predstav povečali s 114 na 144, število abonentov pa se je s 772 povzpelo na 1164. Po besedah ravnatelja Petra Sotoška Štularja so v zadnjem času uspeli vzpostaviti tekočo finančno likvidnost. Čez početje bodo v dvorano namestili dodatnih 21 sedežev, v začetku prihodnje sezone bodo v obeh stolpih vzpostavili razstavne prostore, načrtujejo pa še ureditev trgovinice. (STA-tv/kb) / ITALIJA, SVET Petek, 30. maja 2014 511 1 RIM - Včeraj srečanje ministrov iz Italije in Slovenije Med številnimi temami obravnavali tudi manjšino Minister Erjavec o zagotovljenem slovenskem zastopniku v parlamentu RIM - Srečanje ministrov Italije in Slovenije Minister Židan opozoril na protokol o prosekarju RIM - Slovenski kmetijski minister Dejan Židan ocenjuje, da je sporazum o prosekarju, ki so ga predstavniki italijanskega kmetijskega ministrstva, Dežele FJK in Kmečke zveze podpisali aprila 2010, »zelo pomemben za zamejsko skupnost«. Zato je »na prošnjo slovenske Kmečke zveze in njenega predsednika Franca Fabca« o njem spregovoril na včerajšnjem srečanju vlad in na pogovoru z italijanskim ministrom Mauriziom Martinom. Kot nam je sinoči pojansil minister Židan, je italijanske kolege opozoril na nekatere neizpolnjene obveze, ki jih predvideva protokol: ureditev trža- Dejan Židan fotodamj@n Italijanska in slovenska ministrska delegacija sta se skupaj nastavili fotografu ansa škega brega, sofinanciranje doma prosekarja in financiranje večletnih programov promocije kraških vin. »Interes slovenske vlade je, da se ta sporazum uresniči,« je poudaril minister. Na vprašanje, ali je italijanska stran pokazala zanimanje za to temo, je minister Židan poudaril, da se mu zdi pomembno, da se je to vprašanje končno odprlo tudi na politični ravni. »Kolikor vem, se je o sporazumu o prose-karju prvič govorilo na tako visokem nivoju. Ocenjujem, da je to šele prvi korak.« Sicer pa se je Židan, ki je nastopal tudi v vlogi okoljskega ministra, pogovarjal še o nekaterih tržaških temah. Tako je na primer tekla beseda o načrtovanem plinskem terminalu v Žavljah: slovenski minister je zadovoljen z zagotovilom, da Italija ne bo izdala okoljskega dovoljenja in da torej ne bo prišlo do investicije v načrtovani objekt, ki je med prebivalstvom ob nekdanji meji vzbujal veliko skrbi. (pd) RIM - V Rimu je včeraj zasedal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije, še prej pa sta zunanja ministra Karl Erjavec in Federica Mogherini sestala na dvostranskem sestanku. Na dnevnem redu so bila številna mednarodna vprašanja, od ukrajinske krize do severnoafriških beguncev, ki pljujejo proti italijanski obali. Kot je za STA povedal Erjavec, sta z Mogheri-nijevo govorila tudi o slovenski manjšini v Italiji. Slovenski zunanji minister je sogovornici posredoval pričakovanje, da bi ob prenovi volilne zakonodaje v Italiji slovenska manjšina dobila svojega predstavnika v poslanski zbornici. »Posebej sem poudaril, da bi bilo treba čim prej sklicati omizje na ministrstvu za notranje zadeve,« je še dejal Erjavec in dodal, da je bil odziv italijanske ministrice pozitiven. Z italijansko kolegico sta sicer govorila tudi o Zahodnem Balkanu in podprla vključevanje regije v evroatlantske povezave. Albanija naj bi junija dobila status kandidatke za vstop v EU, za Bosno in Hercegovino in Srbijo pa sta podprla tudi pripravo programov pomoči po katastrofalnih poplavah. Govorila sta še o stabilizaciji položaja v Libiji ter problematiki beguncev, ki preko Sredozemlja v Italijo odhajajo prav iz te države. Kot je povedal Erjavec, bi okoli 20 slovenskih policistov lahko sodelovalo v programu usposabljanja libijskih policijskih sil za varovanje meja. Glede vprašanja beguncev iz Severne Afrike sta sicer poudarila, da gre za problem EU, ne zgolj Italije. Ministrica Mogherinijeva pa se je Sloveniji znova zahvalila za sodelovanje z ladjo Triglav v operaciji Mare Nostrum. Sledilo je peto srečanje koordinacijskega odbora ministrov Italije in Slovenije za zunanje zadeve, za gospodarski razvoj, za kmetijstvo in okolje, za promet in infrastrukturo ter za visoko šolstvo in znanost. Govorili so o več temah, od prehranske varnosti in gensko spremenjenih organizmov do energetske varnosti in prometnega povezovanja, predvsem na železniškem področju. »Peti koridor je izredno pomemben za nadaljnji gospodarski razvoj,« je poudaril minister Erjavec. Beseda je tekla tudi o povezovanju se-vernojadranskih pristanišč, »da bi lahko dosegli večjo sinergijo in konkurenčnost« nasproti pristaniščem na severu Evrope. Zavzeli so se za nadaljnjo krepitev gospodarskega sodelovanja in podčrtali, da je Italija za Slovenijo zelo pomemben gospodarski partner. Govorili pa so tudi o projektu izgradnje plinovoda Južni tok in kot je poudaril Erjavec, Italija ta projekt močno podpira. »To je izrednega pomena, ker je za traso, ki gre skozi Slovenijo, ključno, da je tudi Italija ena od prejemnic plina iz Južnega toka,« je za STA še pojasnil minister Erjavec. BRUSELJ - Predsednik vlade sinoči na vrhu voditeljev EU Renzi v Bruselj kot zmagovalec BRUSELJ - Po veliki volilni zmagi na evropskih volitvah je predsednik vlade Matteo Renzi včeraj odletel v Bruselj na vrh evropskih voditeljev. Na srečanju je bila na dnevnem redu ocena volilnega izida in dogovarjanje o mehanizmih za umestitev novih evropskih vodilnih institucij. Renzi je bil na srečanju v središču pozornosti kot »novi in zmagoviti človek evropskega socializma«. Politični opazovalci in analitiki ocenjujejo Renzijevo Demokratsko stranko z njenimi 31 izvoljenimi evroposlanci kot najmočnejšo stranko v skupini evropskih socialistov in demokratov. Iz tega izhaja, da bosta Renzi in nemška kanc-lerka Angela Merkel imela največ besede pri zapleteni razpravi o umestitvi novega predsednika Evropske komisije in vodilnih organov drugih evropskih institucij. Renzi je na vprašanje, ali podpira kandidaturo Jean-Claudeja Junckerja za predsednika komisije odgovoril, da je treba najprej govoriti o programih. Potrebno se je dogovoriti o programih za reforme, med katerimi je pomembno revidirati pravila o proračunu in opustiti omejitev 3 odstotkov za nekatere infrastrukturne stroške in investicije, je poudaril Renzi. Znano je, da se je nemška kanclerka vedno protivila tej politiki, a zdaj je vprašanje, če bo po zadnjih volilnih rezultatih drugače. Bruseljski obisk Renzija pa nedvomno služi temu, da Italija takoj zaigra na svoje karte. Preden je odpotoval na bruseljski vrh se je Renzi na Kviri-nalu sestal s predsednkom republike Giorgiom Napolitanom. Na dnevnem redu neformalnega pogovora je bil volilni rezultat, poleg tega pa sta si Ren-zi in Napolitano izmenjala misli glede semestra italijanskega predsedovanja Evropski uniji, ki se bo začelo s prvim julijem. Po volitvah je začel krožiti glas o tem, da naj bi vodstvo Evroskupine pripadlo Italiji, vendar bi lahko prisotnost Maria Draghija na vrhu Evropske centralne banke to hipotezo lahko zaustavila. Veliko je glasov o tem, da naj bi pomembno mesto v evropskih vrhovih pripadlo nekdanjemu predsedniku vlade Enricu Letti. Možno pa je, da bi Ita- liji pripadlo tudi predsedovanje evropskega parlamenta in govori se, da bi lahko to bila evroposlanka Demokratske stranke Simona Bonafe, ki je na volitvah dobila skoraj tristo tisoč preferenc. Položaj liderjev drugih vidnih držav je bil, glede na izid volitev, na si-nočnjem srečanju občutno spremenjen. Svoj prestiž in vpliv je ohranila Nemška knclerka Angela Merkel, čeprav se je v Nemčiji razlika med njeno CDU in socialdemokrati SPD občutno zmanjšala. Razumljivo je bil manj upoštevan francoski predsednik Francois Hollande, ki je ob zmagi Nacionalne fronte Marine Le Pen doživel pravi polom. Tako kot Renzi se je Hollande na prvem srečanju zavzel za več rasti in dela in poudaril, da se mora Evropa spremeniti. Renzi z nekaterimi evropskimi voditelji pred judovskim muzejem v Bruslju ansa ITALIJA Najvišje zaupanje potrošnikov RIM - Zaupanje potrošnikov v Italiji se je maja povzpelo na najvišjo raven od januarja 2010, kažejo podatki italijanskega statističnega urada Istat. Raziskava kaže na krepitev optimizma v tretjem največjem gospodarstvu območja z evrom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Indeks zaupanja se je maja povzpel na vrednost 106,3, potem ko je bil aprila pri 105,5. Po besedah ekonomista italijanske banke Intesa Sanpaolo je trend krepitve zaupanja potrošnikov »občuten«. Še dodatno bi ga lahko okrepilo znižanje davka na dohodke najnižje plačanih delavcev, ki ga je vlada premiera Mattea Renzija uvedla v tem mesecu. Italija je v letih od 2011 do 2013 beležila najhujšo recesijo po drugi svetovni vojni. Bruto domači proizvod se je v zadnjih treh mesecih lani okrepil za 0,1 odstotka, vendar pa se je v prvem letošnjem četrtletju za prav toliko znova skrčil. SIRIJA - Ugrabili so ga pred 14 meseci Federico Motka spet na prostosti RIM - Italijanska vlada je včeraj uradno sporočila, da je 30-letni kooperant Federico Motka spet na prostosti in je že priletel v Italijo. Motka je po rodu Tržačan, vendar je vselej bival v tujini. Trenutno biva v Švici in njegovi starši v Frankfurtu, medtem ko biva v Trstu njegova teta Chiara. Motko so ugrabili v Siriji pred 14 meseci, vendar je ostala njegova ugrabitev ovita v tajnost več kot 12 mesecev. Njegovo izpustitev je najavil predsednik italijanske vlade Matteo Renzi prek twitterja in dejal, da je o tem obvestil njegovo mati Giovanno. Motka je delal v Siriji za nevladno organizacijo Welthungerhilfe. Ugrabili so ga na sir-sko-turški meji marca lani in je ostal v rokah ugrabiteljev 14 mesecev v sever-novzhodnem predelu države. Do izpustitve je prišlo zahvaljujoč se dolgemu in tihemu delu tajnih služb, je pojasnila zunanja ministrica Federica Mogherini, ki so zahtevale tiskovni molk. Zaradi tega so tudi zelo skope in- Federico Motka formacije glede dinamike ugrabitve. Motko so prijeli oboroženi možje v nekem begunskem taborišču, kjer je koordiniral humanitarne akcije v imenu nevladne francoske organizacije Acted. Z njim naj bi ugrabili tudi francoskega kooperanta, vest pa ni bila potrjena. 1 2 Sreda, 28. maja 2014 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu EVROPSKE VOLITVE - V pokrajini krepko nazadovale desnosredinske politične sile DS povsod prva stranka Demokratska stranka je nesporna zmagovalka evropskih volitev tudi v goriški pokrajini, saj je po številu glasov prva stranka prav v vseh občinah - tudi v liga-ški trdnjavi v Dolenjah. Zanjo je glasovalo 31.217 volivcev, kar predstavlja 46,94 odstotkov volilnih upravičencev. Pred petimi leti je Demokratska stranka zbrala 24.100 glasov (31,37 odstotka), nedvomno pa je tokrat levji delež glasov pobrala med levo-sredinskimi volivci, katerih podpora se je pred petimi leti »razpršila« med razne levičarske liste. Na Goriškem se je v primerjavi z ostalimi pokrajinami v deželi dobro odrezala tudi Ciprasova lista, ki je zbrala 4,54 odstotka glasov, medtem ko so krepko nazadovale desnosredinske stranke. Pekoč poraz je doživela stranka Forza Italia, ki je na pokrajinski ravni zbrala le 12,5 odstotka glasov. Za listo SVP, na kateri je bila kandidatka stranke Slovenske skupnosti Tanja Peric, je v goriški pokrajini glasovalo 815 volivcev (1,22 odstotka). Pred petimi leti je na Goriškem SVP zbrala 1128 glasov (1,47 odstotka); takrat je bil kandidat Slovenske skupnosti na listi južnotirolske ljudske stranke tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je skupno prejel 882 preferenc. Na letošnjih volitvah je Tanja Peric na pokrajinski ravni prejela 335 osebnih preferenc, saj so volivci veliko bolj množično kot pred petimi leti podprli Herberta Dorfmanna; tokrat je južnotirolski evropski poslanec v celi goriški pokrajini zbral 195 glasov, pred petimi leti pa jih je prejel le devet. Volivci so letos sledili navodilom Slovenske skupnosti, ki jih je pred volitvami pozivala, naj podprejo Dorfmanna ali Peričevo. Na koncu je Dorfmann še največ preferenc zbral v šte-verjanski občini, kjer je zanj glasovalo 77 volivcev. Tanja Peric je v Števerjanu zbrala 41 glasov, v Sovodnjah 58, v Doberdobu 71, v Gorici pa 137. Pred petimi leti sta poleg Borisa Pahorja na evropskih volitvah kandidirala še Igor Kocjančič na listi SKP-SIK in Igor Ko- mel na listi SEL. V goriški pokrajini je Kocijančiča podprlo 246 volivcev, Igorja Ko-mela pa 1072 volivca. Komu so šli njuni takratni glasovi, je težko reči. V doberdob-ski občini je dosežek krepko nad pokrajinskim povprečjem dosegla Ciprasova lista, ki jo je podprlo 88 volivcev (10,20 odstotka), pri čemer je delavka tovarne Elec-trolux Paola Morandin prejela 29 prefe- dalo 78.825 volilnih upravičencev. Letos je bila volilna udeležba precej nižja; svoj glas je oddalo 69.239 volivcev, kar predstavlja 59,23 odstotka vseh volilnih upravičencev. Padec volilne udeležbe je nedvomno prizadelo številne stranke, zato pa je porast števila glasov, ki jih je prejela Demokratska stranka (preko 7000 glasov več kot pred petimi leti), še toliko bolj pomenljiv. Sedaj V nedeljo na volišču v Doberdobu renčnih glasov. Na pokrajinski ravni je daleč največ preferenc - kar 5809 - zbrala Isabella Demonte, ki je bila sicer tudi izvoljena v evropski parlament. V Doberdobu je zanjo glasovalo 82 volivcev, v Sovodnjah je zbrala 111 preferenc, v Števerjanu 36, v Gorici pa 1497. Pred petimi leti je bila volilna udeležba 67,04 odstotna, svoj glas je od- bumbaca so seveda na potezi krajevni predstavniki Demokratske stranke; nedeljski volilni uspeh je nedvomno posledica priljubljenosti predsednika državne vlade Mattea Renzija in njegovih prvih ukrepov, zato pa se bodo morali goriški strankini veljaki še kako potruditi, da bodo doto z evropskih volitev unovčili na krajevni ravni. (dr) Laura Fasiolo bumbaca GORICA Senatorka in ... Goriška na volitvah ni pridobila le evropske poslanke Patricije Šulin iz Nove Gorice, temveč tudi senatorko Lauro Fasiolo, upokojeno ravnateljico italijanskih šol v Gorici. V rimski parlament bo vstopila namesto Isabelle De Monte, ki si je na valu izjemnega rezultata Demokratske stranke izborila sedež v Strasbourgu. Laura Fasiolo nam je včeraj potrdila svojo izvolitev v senat, treba pa bo vsekakor počakati na uradnost iz Rima. Mnogi so ji že čestitali. Poudarek zasluži dejstvo, da se je kot šol-nica izkazala pri spodbujanju izmenjav med italijanskimi dijaki iz Gorice in slovenskimi dijaki iz Nove Gorice. »Odpraviti moramo vse birokratske prepreke, ki takšne izmenjave ovirajo,« trdi in dodaja: »Parole o čezmejni in mednarodni vlogi Goriške je treba napolniti z oprijemljivo vsebino! Ravno tako EZTS. Staviti moramo na zdravstvo, univerzo, šolstvo in na storitve.« In zagotavlja: »S svojimi najboljšimi močmi si bom za to prizadevala kot tudi za reševanje problematik, ki tarejo Gorico. Prav vsem bom prisluhnila. Od dežele pa moramo zahtevati, da ovrednoti našo posebnost.« (ide) Patricija Šulin NOVA GORICA k.m. evroposlanka! Na nedeljskih volitvah je bila v Evropski parlament izvoljena tudi No-vogoričanka Patricija Šulin iz SDS, mestna svetnica in nekdanja nadomestna poslanka v slovenskem parlamentu. V Bruslju se vidi predvsem na področju financ in gospodarstva. Za Primorski dnevnik je po izvolitvi pojasnila, kako bi lahko kot evropo-slanka pripomogla goriškemu prostoru. Povedala je, da je uspešnost koriščenja evropskih sredstev v veliki meri odvisna od države, tudi v prihodnjem programskem obdobju jih bo na voljo nekaj več kot 4 milijarde evrov. »Tudi Goriška je imela veliko od teh sredstev, v kolikor so jih znale občine pravilno pokoristiti. Kar precej je bilo zgrajenega z evropskimi sredstvi, tako da upam, da se bo ta praksa nadaljevala, žalosti pa me, da občine severnoprimorske regije niso znale izkoristiti priložnosti za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki in da je tudi Goriška ta denar pustila v Bruslju. Evroposlanec zagotovo lahko pripomore tudi svojemu lokalnemu okolju, vendar je veliko odvisno tudi od tega, ali zna to lokalno okolje evropska sredstva tudi poko-ristiti,« pravi Patricija Šulin. (km) IZIDI EVROPSKIH VOLITEV V GORIŠKI POKRAJINI Doberdob 422 (48,95%) 134 (15,54%) 53 (6,14%) 27 (3,13%) 11 (1,27%) 88 (10,20%) 9 (1,04%) 9 (1,04%) 6 (0,69%) 1 (0,11%) 101 (11,71%) 1 (0,11%) Dolenje 60 (29,70%) 38 (18,81%) 38 (18,81%) 46 (22,77%) 6 (2,97%) 1 (0,49%) 8 (3,96%) 3 (1,48%) 1 (0,49%) 0 (0,00%) 0 (0,00%) 1 (0,49%) Fara 507 (51,78%) 175 (17,87%) 105 (10,72%) 60 (6,12%) 36 (3,67%) 42 (4,29%) 20 (2,04%) 18 (1,83%) 4 (0,40%) 5 (0,51%) 4 (0,40%) 3 (0,30%) Foljan-Redipulja 852 (48,68%) 362 (20,68%) 147 (8,40%) 146 (8,34%) 62 (3,54%) 79 (4,51%) 44 (2,51%) 33 (1,88%) 9 (0,51%) 5 (0,28%) 8 (0,45%) 3 (0,17%) Gorica 6.658 (43,37%) 2.758 (17,96%) 2.231 (14,53%) 1.043 (6,79%) 712 (4,63%) 634 (4,13%) 566 (3,68%) 297 (1,93%) 83 (0,54%) 55 (0,35%) 285 (1,85%) 29 (0,18%) Gradež 1.5 1 5 (40,07%) 745 (19,70%) 680 (17,98%) 255 (6,74%) 145 (3,83%) 112 (2,96%) 221 (5,84%) 46 (1,21%) 23 (0,60%) 20 (0,52%) 12 (0,31%) 6 (0,15%) Gradišče 1.768 (47,13%) 665 (17,78%) 430 (11,49%) 237 (6,33%) 164 (4,38%) 216 (5,77%) 125 (3,34%) 66 (1,76%) 28 (0,74%) 29 (0,77%) 11 (0,29%) 6 (0,16%) Koprivno 469 (48,20%) 181 (18,60%) 118 (12,12%) 77 (7,91%) 29 (2,98%) 42 (4,31%) 28 (2,87%) 12 (1,23%) 8 (0,82%) 3 (0,30%) 3 (0,30%) 3 (0,30%) Krmin 1.643 (46,64%) 730 (20,72%) 370 (10,50%) 270 (7,66%) 179 (5,08%) 133 (3,77%) 84 (2,38%) 59 (1,67%) 16 (0,45%) 13 (0,36%) 15 (0,42%) 10 (0,28%) Mariano 432 (48,00%) 158 (17,55%) 93 (10,33%) 88 (9,77%) 34 (3,77%) 32 (3,55%) 19 (2,11%) 23 (2,55%) 4 (0,44%) 5 (0,55%) 5 (0,55%) 7 (0,77%) Medeja 329 (51,97%) 141 (22,27%) 59 (9,32%) 46 (7,26%) 16 (2,52%) 18 (2,84%) 6 (0,94%) 7 (1,10%) 5 (0,78%) 4 (0,63%) 0 (0,00%) 2 (0,31%) Moraro 139 (45,72%) 59 (19,40%) 40 (13,15%) 27 (8,88%) 9 (2,96%) 11 (3,61%) 7 (2,30%) 12 (3,94%) 0 (0,00%) 0 (0,00%) 0 (0,00%) 0 (0,00%) Moš 393 (42,81%) 177 (19,28%) 123 (13,39%) 103 (11,22%) 44 (4,79%) 20 (2,17%) 21 (2,28%) 19 (2,06%) 8 (0,87%) 5 (0,54%) 3 (0,32%) 2 (0,21%) Romans 978 (52,35%) 348 (18,62%) 211 (11,29%) 117 (6,26%) 58 (3,10%) 57 (3,05%) 39 (2,08%) 26 (1,39%) 9 (0,48%) 14 (0,74%) 7 (0,38%) 4 (0,21%) Ronke 2.872 (52,14%) 1.193 (21,65%) 515 (9,35%) 254 (4,61%) 119 (2,16%) 283 (5,13%) 124 (2,25%) 77 (1,39%) 24 (0,43%) 24 (0,43%) 17 (0,30%) 6 (0,10%) Sovodnje 513 (53,16%) 181 (18,75%) 50 (5,18%) 43 (4,45%) 9 (0,93%) 20 (2,07%) 4 (0,41%) 9 (0,93%) 2 (0,20%) 3 (0,31%) 131 (13,57%) 0 (0,00%) Škocjan 1.536 (51,66%) 665 (22,36%) 272 (9,14%) 140 (4,70%) 47 (1,58%) 168 (5,65%) 61 (2,05%) 40 (1,34%) 14 (0,47%) 19 (0,63%) 5 (0,16%) 6 (0,20%) Špeter 560 (52,48%) 209 (19,58%) 93 (8,71%) 53 (4,96%) 37 (3,46%) 70 (6,56%) 21 (1,96%) 12 (1,12%) 6 (0,56%) 3 (0,28%) 1 (0,09%) 2 (0,18%) Števerjan 196 (39,67%) 53 (10,72%) 32 (6,47%) 28 (5,66%) 9 (1,82%) 9 (1,82%) 6 (1,21%) 2 (0,40%) 2 (0,40%) 5 (1,01%) 151 (30,56%) 1 (0,20%) Šlovrenc 428 (46,67%) 173 (18,86%) 119 (12,97%) 76 (8,28%) 30 (3,27%) 21 (2,29%) 35 (3,81%) 16 (1,74%) 9 (0,98%) 3 (0,32%) 3 (0,32%) 4 (0,43%) Štarancan 2.037 (50,07%) 828 (20,35%) 421 (10,34%) 213 (5,23%) 103 (2,53%) 247 (6,07%) 107 (2,63%) 62 (1,52%) 27 (0,66%) 12 (0,29%) 6 (0,14%) 5 (0,12%) Tržič 5.088 (45,72%) 2.179 (19,58%) 1.582 (14,21%) 800 (7,18%) 352 (3,16%) 529 (4,75%) 329 (2,95%) 138 (1,24%) 40 (0,35%) 45 (0,40%) 34 (0,30%) 12 (0,10%) Turjak 858 (52,63%) 346 (21,22%) 109 (6,68%) 112 (6,87%) 49 (3,00%) 94 (5,76%) 28 (1,71%) 16 (0,98%) 5 (0,30%) 5 (0,30%) 6 (0,36%) 2 (0,12%) Vileš 412 (48,41%) 162 (19,03%) 83 (9,75%) 74 (8,69%) 39 (4,58%) 42 (4,93%) 18 (2,11%) 7 (0,82%) 4 (0,47%) 6 (0,70%) 3 (0,35%) 1 (0,11%) Zagraj 557 (50,18%) 227 (20,45%) 107 (9,63%) 82 (7,38%) 32 (2,88%) 56 (5,04%) 20 (1,80%) 14 (1,26%) 3 (0,27%) 8 (0,72%) 4 (0,36%) 0 (0,00%) Skupno 31.217 (46,94%) 12.887 (19,38%) 8.081 (12,15%) 4.417 (6,64%) 2.331 (3,50%) 3.024 (4,54%) 1.950 (2,93%) 1.023 (1,53%) 340 (0,51%) 292 (0,43%) 815 (1,22%) 116 (0,17%) / GORIŠKI PROSTOR Torek, 27. maja 2014 13 GORICA - Škoda je k sreči omejena Toča pobelila mesto Gorico je včeraj zgodaj popoldne zajela nevihta s točo. Ledena zrna so bila drobna, vendar jih je padlo toliko, da je bilo mestno središče »prebeljeno« v belo. Popolnoma belo je bilo dvorišče slovenskega višješolskega središča v Ulici Puccini, saj je bila v tem predelu toča še posebno gosta. Temni oblaki so nebo prekrili nekaj pred štirinajsto uro, nekajkrat je zagrme-lo, zatem pa začelo močno deževati. Dežju se je kaj kmalu pridružila toča, ki je v nekaj minutah skoraj popolnoma pobelila razne predele mesta in njegove bližnje okolice - od Štandreža do Ločnika, Podgore in Pevme. Toča je nekaj težav povzročila v cestnem prometu, prišlo je do manjših zastojev, k sreči brez prometnih nesreč. Ve- Toča v Ulici Monache (zgoraj) in v višješolskem središču v Ulici Puccini (desno) BUMBACA, D.P. činoma na avtomobilih ni bilo zaznati škode, saj so bila zrna toče precej drobna. Nekaj škode je toča za sabo pustila na kmetijskih površinah, zlasti na zelenjavi. Med nevihto so bili še zlasti zaskrbljeni briški vinarji, vendar naj bi bila škoda omejena, saj je toča le delno oplazila Brda. Dokončno oceno škode bo vsekakor mogoče ugoto- viti danes oz. v prihodnjih dneh. Med nevihto je zalilo nekaj cest tako v mestnem središču kot v bližnji okolici; meteorne vode je bilo ponekod toliko, da je jaški niso uspeli požirati. Zaradi tega so goriški gasilci opravili nekaj posegov, da bi očistili jaške in omogočili nemoteno odtekanje vode. DOBERDOB, SOVODNJE, ŠTEVERJAN - Župani so praznovali Ljudsko slavje na Palkišču, v Števerjanu tokrat brez kočije Franka Padovan nazdravlja zmagi Gherghetta na Vizintinovem praznovanju v Dolu bumbaca Šop cvetja za potrjeno županjo Alenko Florenin Najbolj veselo je bilo po ponedeljkovem preštetju glasov v doberdobski občini. Franka Padovan v Števerjanu in Alenka Florenin v Sovodnjah sta bili pač na županskem mestu potrjeni in sta volilni uspeh praznovali bolj zadržano kot pred petimi leti, zato pa je bil praznik toliko večji v Dolu, kjer so domačini s pravim ljudskim slavjem pričakali novega doberdobskega župana Fabia Vizintina. V Števerjanu so ponovno izvolitev županje Franke Padovan praznovali med borovci ob Sedejevem domu. Za potrditev na županskem mestu sta ji prišla čestitat tudi goriški župan Ettore Romoli in goriški prefekt Vittorio Zappalorto, veliko je bilo seveda tudi domačinov in strankarskih somišljenikov, med katerimi je izstopal podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec. Z razliko od leta 2009, ko je bila Padovanova prvič izvoljena, tokrat je do prizorišča praznovanja niso pospremili s kočijo, vseeno pa je bilo seveda vzdušje praznično in veselo. Veliko ljudi se je zbralo tudi na praz-foto k.ferletič n^cu v Sovodnjah; potrjeni županji Alen- DOBERDOB-SOVODNJE - Zadružna banka Dario Peric ostaja predsednik uprave Dario Peric je bil potrjen na mestu predsednika Zadružne banke Doberdob in Sovodnje. Njen upravni svet se je sestal v ponedeljek in zaupal Pericu enoletni predsedniški mandat. Za vršilca dolžnosti podpredsednika (v ital. »vice-presidente vicario«) pa je bil izvoljen Robert Frandolic, dosedanji podpredsednik. Mandat upravitelja je sicer trileten, za predsedniško funkcijo pa ni vnaprej določeno, koliko naj traja. V upravnem svetu Zadružne banke Doberdob in Sovodnje so poleg predsednika Perica in vršilca dolžnosti podpredsednika Frando-lica še Bogdan Butkovic, Walter De-vetak, Roberto Devetta, Gabriele Ferfoglia, Mario Gergolet, Ugo Tomsic in Tomaž Mucci; slednji je bil v upravni svet izvoljen med petkovim občnim zborom članov do-berdobsko-sovodenjske Zadružne banke, ki je potekal v goriškem Kulturnem domu. »Sedaj si je treba samo zavihati rokave in delati - s soglasjem upravnega sveta, vodstva banke in uslužbencev. Sledili bomo strategijam in načrtom, ki smo jih začrtali v prejšnjih mesecih in predstavili na občnem zboru,« napoveduje Dario Peric. Ravno na občnem zboru je bilo izraženih nekaj pomislekov glede nekaterih strateških izbir vodstva Zadružne banke, še zlasti glede zaprtja podružnice v goriškem mestnem središču. Nekaj kritičnih pripomb se je nabralo tudi na socialnih omrežjih. Dario Peric (zgoraj) in Robert Frandolic Dario Peric pojasnjuje, da je na občnem zboru prišlo do čisto običajne izmenjave mnenj, zato pa po njegovih besedah v ozadju naj ne bi bilo večjih napetosti in težav. Spričo tega poudarja, da je vsekakor treba strniti vrste in nadaljevati z nastavljenim delom. OBCINSKE VOLITVE V ŠTEVERJANU Franka Padovan GLASOVI 335 (66,60%) 8 SVETNIKOV (Jarc 59, Princic 50, Grahonja 48, Marilena Corsi 45, Drufovka 31, Di Battista 27, Mania 23, Mihael Corsi 22) Joško Terpin GLASOVI 168 (33,40%) 4 SVETNIKI (Županski kandidat, Humar 22, Buzzinelli 12, Korsič 12) 727 upravičencev, 538 volivcev (74%). Bele 20, neveljavne 15 Popravek in opravičilo V razpredelnico z rezultatom občinskih volitev v Števerjanu v včerajšnjem časopisu se nam je prikradla zoprna napaka: županskega kandidata Občinske enotnosti smo nehote preimenovali. Jo-šku Terpinu in še ostalim prizadetim se za napako opravičujemo. Zato razpredelnico ponovno objavljamo. Pomanj- ki Florenin sta prišla čestitat župana sosednjih občin - Zlatko Martin Marušič iz Mirna-Kostanjevice in Elisabetta Pian iz Zagraja, ki sta se oglasila tudi na Pal-kišču, kjer so sovaščani in prijatelji priredili časten sprejem za novega doberd-obskega župana Fabia Vizintina. Takoj po objavi volilnih izidov so ga pričakali pred županstvom, kamor se je s svojim terenskim vozilom pripeljal bivši občinski odbornik Nordio Gergolet. Fabia Vizin-tina so nato posedli na keson terenca, ga zavili v staro zastavo doberdobske sekcije Komunistične partije in se odpravi- kljivi pa so tudi bili podatki v sovodenj-ski razpredelnici: ob treh omenjenih svetnikih stranke Slovenske skupnosti bo v občinskem svetu sedel tudi neiz-voljeni županski kandidat (torej štirje svetniki), izpadlo je število preferenc (objavljeno je v članku), na volitvah v Sovodnjah pa je svoj glas oddalo 1051 upravičencev oz. 71,11%; vpisani podatek se je nanašal na udeležbo do 12. ure. li na obhod vseh vasi v občini, ki se je zaključil na Palkišču. Župana so pričakali s harmoniko, trobento in kitaro, takoj zatem se je začelo pravo ljudsko slavje, na katerega so Vizintinovi podporniki vseh starosti prišli iz cele občine. Med udeleženci je bil tudi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta. Fabio Vizintin se je s kratkim nagovorom zahvalil vsem volivcem za izkazano podporo in zagotovil, da bo dal vse od sebe za uresničitev predvolilnih obljub. Po zdravici s peni-no so partizanske in delavske pesmi odmevale pozno v noč. (dr) 1 4 Sreda, 28. maja 2014 GORIŠKI PROSTOR / èSTORIA - Obračun festivala Še bodo čezmejni S pričevanjem Johna Hemingwaya, vnuka nobelovega nagrajenca Ernesta, in odlomki iz romana »Zbogom, orožje«, ki jih je interpretiral igralec Giuseppe Battiston, se je v nedeljo v goriškem ljudskem vrtu zaključil zgodovinski festival eStoria. Za organizatorji, novinarji in publiko, ki je navdušeno spremljala prireditev, je pet intenzivnih dni: v mestnem središču in drugod se je med sredo in nedeljo zvrstilo preko sto dogodkov, s katerimi je združenje eStoria ob stoletnici izbruha prve svetovne vojne želelo čim bolj poglobljeno prikazati zgodovinsko dogajanje pred, med in po krvavem spopadu, ki je spremenil svet. Kot se za jubilej spodobi, je bila letošnja, deseta prireditev, pravi festival presežkov: v primerjavi s prejšnjimi edicijami izstopa po trajanju, številu mednarodnih gostov in dogodkov, pozornosti državnih medijev in uspehu srečanj. Le-ta so potekala tudi na novih prizoriščih, kot so Kulturni center Bratuž, Kulturni dom in Trgovski dom, ki so se mu sicer morali zaradi okvare klimatske naprave v soboto odpovedati. Organizatorji ocenjujejo, da je bilo na predavanjih, razstavah, projekcijah in drugih pobudah skupno okrog 60 tisoč udeležencev, turistični sejem, ki je prvič potekal na Battistijevem trgu v organizaciji združenja NordEstEventi, pa naj bi priklical okrog 5 tisoč ljudi. Zaključni monolog Giuseppeja Battistona (levo) z besedili iz knjige »Zbogom, orožje«, občinstvo (desno), v prvi vrsti John Hemingway, pisateljev vnuk (v belem) bumbaca »Trincee« (Strelski jarki) pa se od prejšnjih festivalov razlikuje tudi zato, ker je prvič prekoračil mejo. Četrtkov koncert Uta Ug-hija je potekal na Sveti Gori, festival pa so predstavili tudi v Ljubljani in Novi Gorici. »Prva čezmejna izkušnja je bila zelo pozitivna in upam, da bo čezmejnost v prihodnjih letih lahko postala še bolj vidna. Kot sem že povedal na srečanju z novogoriškimi novinarji, bi bilo lepo, če bi enega izmed šotorov lahko postavili tudi na travniku pred novo-goriškim županstvom,« pravi Adriano Os-sola, predsednik združenja eStoria in duša festivala, ki na opombo, da bi slovenska publika pričakovala tudi kakšno srečanje v slovenskem jeziku, odgovarja: »Najprej moram izpostaviti, da je bil večer na Sveti Gori popolnoma dvojezičen, poskus zbliževanja pa je bil tudi posvet v Kulturnem domu, kjer smo poskrbeli za simultano prevajanje v angleščino. Zavedamo se, da bi na tem področju lahko še marsikaj naredili, za zagotovitev prevajanja na vseh srečanjih pa bi potrebovali veliko več sredstev.« Združenje je skupaj s pokrajino prvič ponudilo tudi ekskurzijo z eStoriabusom s slovenskim vodičem, zanimanja pa žal ni bilo, medtem ko je bilo zelo uspešno sodelovanje s Fundacijo Poti miru, s katero želijo vzpostaviti tesnejše stike. »Brez goriške pokrajine in predstavnikov Fundacije Poti miru, v katerih smo našli odlične sogovornike, bi Ughijevega koncerta ne eSTORIA - V Sarajevu junija 1914 Večna dilema: atentatorji ali teroristi? Adriano Ossola bumbaca Ni bilo mogoče slediti vsem poročilom in srečanjem na zgodovinskem festivalu eStoria, a je kljub temu mogoče trditi, da je bilo nedeljsko razpravljanje o 28. juniju 1914 v Sarajevu najbolj protislovno in bodičasto. V marsikateri točki sta se poročevalki in poročevalec strinjali ali prekrivali, v polnem razumevanju tedanjih de- mogli prirediti. To sodelovanje odpira nove - in tudi nekoliko nepričakovane - perspektive za razvoj,« meni Ossola, ki je z uspehom letošnjega festivala izredno zadovoljen. »Priznati moram, da smo nanj računali, saj smo že pred meseci začutili, da je bilo pričakovanje še večje kot v prejšnjih letih. Dogodek je tudi v drugih italijanskih deželah vzbudil veliko pozornosti,« pravi Ossola, ki še ne želi razkriti, katera bo tema prihodnjega festivala, napoveduje pa, da bo »Trincee« (Strelski jarki) postala sekcija festivala: »O prvi svetovni vojni bo na festivalu govor do leta 2018, ne bo pa glavna tema«. javnikov in dogajanj pa so se stalno dopolnjevali oziroma kritično odzivali. V glavnem je šlo za gledanja s strani Vere Vuj-čic, Čubriloviceve vnukinje, se pravi enega od sarajevskih atentatorjev, in dveh raziskovalcev, Alme Hannig in Davida Jamesa Smitha. Usklajeval jih je in z dolgimi posegi spodbujal William Klinger. Poleg vrste manj pomembnih podrobnosti se je srž razprave vrtel okrog ocene, ali so atentatorji avstrijskega nadvojvode in prestolonaslednika Franca Ferdinanda, mladi študentje in celo dijaki, bili predmet in orodje zarote, ki je nastala v Beogradu v vrstah Črne roke, se pravi višjih častnikov srbske vojske, ali je šlo za samodejno domoljubno gibanje, ki je v Beogradu dobilo le šest ročnih granat in štiri pištole. Čubriloviceva potomka je trdila drugo, tujca pa sta se naslanjala na listine iz arhiva. Večna dilema. Nekateri prisegajo na listine in omalovažujejo ljudske vire, kot če bi listine prenašale golo resnico. Spomin ljudi naj bi bil vselej majav, dokumenti pa nikoli manipulirani ali pa zgolj površni, ker jih pač sestavljajo osebe, ki so daleč od dogajanja. Samodejno se vsiljuje vzporednica z organizacijo TIGR: lahko sta kakšna pištola in dinamit tudi prišla iz Jugoslavije, a v Kobarid ni Krausa poslal Beograd ... Kdor je pazljivo poslušal, si je razčistil pojme med teroristi in atentatorji. Prvi delujejo ne glede na civilne žrtve, drugi imajo točno opredeljene krivce. Sarajevo sodi v drugo kategorijo in prav zato je tudi odpovedana akcija v Kobaridu proti Mussoliniju enake kategorije. Tigrovci so bili atentatorji, ne pa teroristi. Ta odstavek ne odseva razprave pod šotorom v Ljudskem vrtu, prizorišču zgodovinskega festivala, a se vsiljuje sam od sebe. Gibanje Mlada Bosna - Vaso Čubri-lovic in Gavrilo Princip sta bila med člani - je imelo vrsto vzrokov za svojo sovražno držo do avstro-ogrskega cesarstva. Po kolonialnem odnosu je sledila aneksija Bosne. Davki in tlaka so bili enako krvosesni kot pod Turki, ko je volilni glas krajevnega »age« veljal za 150 kmečkih glasov. Avstrija je izčrpavala gozdove in rudnike, za šolstvo in življenjski standard prebivalstva pa ni skrbela ... Sicer o takratnih balkanskih zadevah informiranemu povezovalcu so se misli zapletle, ko je ocenil, da so bili paralegalni pojavi, kot sta bila Črna in Bela roka v srbski vojski, mogoči pač na tistih zemljepisnih dolžinah, medtem ko to ni mogoče v zahodnih vojskah in družbah. O, sveta dobrodušnost! Poslušalci okrog kronista so se hkrati presedli na stolih: nekdo je rekel »Gladio«, drugi »Stand behind«, tretja »La rosa dei venti«, četrta »De Lorenzo« ... (ar) Zapora v Ul. Oberdan (zgoraj) in Semeniški ulici (spodaj) Zaradi novega gradbišča bo promet v goriškem mestnem središču oviran. Včeraj so se začela dela v Ulici Oberdan, kjer bo podjetje Isontina Reti Gas nadomestilo stare plinske cevi. Z zaprtjem ulice pa so začasno ukinili enosmerni promet v Ulici Morelli (parkiranje bo tu prepovedano) in Oširku XXVII Marzo, enosmerno vožnjo pa so uvedli v gornjem delu Semeniške ulice (dostop s Korza) zaradi potreb mestnih avtobusov. Dela naj bi trajala do 11. julija. ŠEMPAS - Na plazišču dokončali nujna intervencijska dela Po štirinajstih letih premik Država je več let le obljubljala, mestna občina je nazadnje ukrepala - Mlada družina živi v hiši z razpokanimi nosilnimi stenami, podom in tlaki S krajšo slovesnostjo so se včeraj v Šempasu razveselili zaključka nujnih intervencijskih ukrepov na plazišču, ki že štirinajsto leto krati spanec prebivalcem najbolj ogroženih hiš. Potem ko je država več let le obljubljala rešitev, je k zadevi pristopila novogoriška mestna občina in v proračunu zagotovila dobrih 200.000 evrov za izvedbo drena-že. »Štirinajst let je od tega, ko je začelo to pokanje,« pravi domačin Samuel Terčič, medtem ko kaže na razpoke na svoji več kot sto let stari hiši. Gre za najbolj prizadet objekt v vasi, življenje v njem že več kot desetletje ni mogoče. »Morali smo ven, ker je bilo prehudo, saj življenje v hiši ni bilo več varno,« pripoveduje Terčič, ki je z ostarelima staršema na nadomestni lokaciji v vasi preživel že trinajst let. »Saj smo zadovoljni,« pove glede izvedenih intervencijskih ukrepov, »a lahko bi bilo kaj prej narejenega s strani države.« Poleg Terčičeve hiše stoji še dobrih štirideset let star montažni objekt. V njem prebiva mlada družina Furlanovih. Nosilna stena hiše, pod in tlaki so razpokani ... »S to drenažo na plazišču smo naredili intervencijski ukrep, sedaj bo treba počakati kakšno leto, da se zadeva ustali. Če bo vse v redu, bi potem bi Furlanovim lahko objekt uredili tam, kjer je, v primeru Terčičevih pa bi morali narediti objekt na nadomestni lokaciji. Njihova hiša namreč podpira cerkev, če jo porušimo, imamo nov problem ...,« opisuje Bogdan Zoratti, sveto- Samuel Terčič kaže na razpoke na svoji hiši k.m. valec za zaščito in reševanje na novogoriški mestni občini. V vasi je še devet »problematičnih« objektov, a razpoke na njih niso tako kritične, da bi morali prebivalce izseliti. Teren v vasi drsi na dveh mestih: prvo pla-zišče meri 80 krat 130, drugo pa 50 krat 100 metrov. Drenažo so ugradili na dolžini 360 metrov. »Izkop je obsegal 10.000 kubičnih metrov zemlje, ravnanje terena pa 9.000 kubičnih metrov. Po projektu je bil mišljen izkop pet metrov globoko, a se je med deli izkazalo, da je treba kopati globlje, in sicer 7 do 8 metrov, na zgornji strani pa celo do 13 metrov globine,« pojasnjuje geolog Boris Rijavec. »Na tem mestu smo dosegli fliš in vso vodo, ki priteka iz zaledja in zamaka. Ko smo prišli v zgornji del, so se pojavile enormne količine vode, ki so odtekle po tem drenažnem sistemu, sedaj tudi ni več takega dotoka, ker se je zaledje spraznilo. Na zgornji strani je narejen 12 metrov globok revizijski jašek, ki je zasut z nekaj kamioni peska - voda, ki bo prihajala, se bo po tem drenažnem zasipu neposredno skanalizirala s tega področja,« opisuje Ri-javec rešitev, za katero upajo, da se bo obnesla do takšne mere, da nadaljnji ukrepi - ki bi v celoti veljali kar 2 milijona evrov - niti ne bodo več potrebni. Voda je torej trenutno speljana zahodno od ceste, na zgornji strani pa je potegnjen krak, ki pelje z vasi. S tem je vsaj delno preprečen dotok vode v plaz. Nadaljevanje sanacije plazišča v Šmihelu obsega zajem vse vode iz vasi. »Če uspemo vse to zajeti in odvesti, naredimo ogromno. Neverjetna količina vode s streh objektov lahko točkovno namaka plaz, ki je, recimo, v latentnem stanju. Če pa dre-naža ne bo imela takega vpliva, kot je pričakovati - to se bo izkazalo čez kako leto dni -, je edina varianta še vedno pilotna stena, ki bi zaključila vse premike,« še dodaja geolog Rijavec. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Torek, 27. maja 2014 15 GORICA - Slovesno ga bodo predali namenu danes V nekdanjem mejnem objektu agencija za socialno ekonomijo V nekdanjem italijanskem mejnem objektu na goriškem Rafutu bodo danes opoldne slovesno predali namenu sedež t.i. Agencije za čezmejno socialno ekonomijo, ki so jo postavili na noge v okviru evropskega projekta SEA. »Naša želja je bila, da bo agencija v poslopju z velikim simbolnim nabojem, zato smo obnovili nekdanji mejni objekt na Rafutu, ki nam ga je v uporabo odstopila goriška občina,« pojasnjuje vodja projekta SEA Fabrizio Valencic in opozarja, da sočasno z današnjim odprtjem novega sedeža v Gorici se začenjajo dnevi čez-mejne socialne ekonomije z naslovom »1914_2014 od Evrope prve svetovne vojne do socialne Evrope«. Glavnina srečanj bo jutri in v petek v konferenčnem centru Tržaške uni- verze v Ulici Alviano v Gorici, del programa pa bo tudi na sedežu Magazin v Ulici San Michele 42. Dogodek, ki ga prirejajo v okviru projekta SEA, bodo letos združili z letno konferenco - že 27. po vrsti - evropske mreže socialnih podjetij na področju socialnega vključevanja SFE_CEFEC. Jutri bodo obravnavali dve temi: »Socialna Evropa 2020« in »Kakšno socialno podjetje? Pogled v slovensko in italijansko zakonodajo«, v petek pa bo na vrsti tema »Pametna skupnost za veselo vas«. Vsebine so primerne za operaterje na področju socialnega podjetja, pa tudi za upravitelje in politike, ki si želijo novega gospodarskega modela. Pri projektu SEA sodeluje več partnerjev z obeh strani državne meje. GORICA - Simbol dela Franca Basaglie Sinji konj Marco Cavallo bo prvič »obiskal« mesto Ob 19. uri bodo predstavili zbirko knjig o duševnem zdravju Sinji konj Marco Cavallo - simbol revolucionarnih pogledov na bolnika in njegove pravice, ki jih je psihiater Franco Basaglia spodbudil v tržaški umobolnici in so leta 1978 privedli do zakona 180 - bo danes prvič »obiskal« Gorico. Ob 17. uri ga bodo pričakali v parku Basaglia in se nato v sprevodu odpravili po mestu ob glasbi skupine Free Tones. Po postanku pred sodiščem bodo ob 18.30 korakali pred županstvom, kjer bosta nastopili skupini »Se no i xe mati no li volemo« in »Senza soldi«. Ob 19. uri bodo v knjigarni Ubik na Korzu Verdi predstavili zbirko knjig o duševnem zdravju »Col-lana 180«. Dogajanje bo odprto javnosti. Marco Cavallo Obnovljeni mejni objekt na Rafutu GORICA Med vitezi tudi Švab Ob prazniku republike bodo v ponedeljek, 2. junija, tudi v Gorici podelili visoka državna priznanja občanom iz goriške pokrajine, ki so se odlikovali na področjih znanosti, literature, umetnosti, gospodarstva, v človekoljubnih aktivnostih ter po dolgi vojaški karieri. Naziv častnika republike bodo prejeli Benito Canciani, Fabio Cedola, Pie-tro Maltese, Giancarlo Marangon in Giuseppe Volpi, naziv viteza republike pa Licio Venizio Bregant, Ado Co-melli, Sergio Cosma, Paolo Masella, Vincenzo Palladino, Mirella Radizza, Mario Spanghero, Giovanni Viola, Giusppina Zamar in operni pevec Alessandro Švab, ki živi v Fari. Spominske medalje bodo prejeli sorodniki nekdanjih taboriščnikov Franca Bottinija, Egidie Fontanin, Fiorenza Vi-sintin in Augusta Fontanina. GORICA - Jutri Boj proti alkoholu leta 1931 Goriška Mohorjeva družba je v sodelovanju s Celjsko Mohorjevo družbo izdala fo-tostatični ponatis knjige »Da se poznamo!« o boju proti alkoholu iz leta 1931. Knjiga je nastala v času močnega protialkoholnega gibanja, ki je bilo zelo razširjeno zlasti v prvih desetletjih prejšnjega stoletja predvsem v državah srednje in severne Evrope. Tudi v Sloveniji je bilo gibanje zelo razširjeno zlasti po zaslugi duhovnikov, kot je bil to Janez Evangelist Kalan, pa tudi po zaslugi ljubljanskega škofa Jegliča. H gibanju so pristopili tudi mnogi drugi, zlasti zdravniki in učitelji. Med leti 1920 in 1930 izšlo v slovenščini na desetine knjig na to temo. Poslanstvo, ki se mu je posvečala knjiga »Da se poznamo!« je danes enako aktualno, kot je bilo ob njenem izidu. Čeprav danes, ko govorimo o alkoholizmu, se nam predstavlja slika, ki je precej različna od tiste, ki jo opisuje v svoji knjigi Janez Evangelist Kalan. Spremenil se je predvsem način pitja, znižala se je starost, pri kateri se čezmerno pitje začne, in posledično tudi starost, pri kateri nastopijo prvi problemi. Knjiga »Da se poznamo!« je seveda napisana v jeziku tistega časa, kar pa ji daje pri današnjem branju v prvotni obliki zanimivo in prijetno patino. Njena vsebina ostaja strokovno tudi danes neoporečna, saj so spoznanja o alkoholu in o škodi čezmernega pitja v njej stvarna, četudi lahko razpolagamo danes z novimi zlasti biološkimi in nevrološkimi dognanji, ki pa večinoma znanstveno le bolje utemeljujejo vsebino knjige. Ponatis je zanimiv tudi za bi-bliofile in raziskovalce, ki s tega področja ne morejo priti do izvirnih izdaj. Predstavitev knjige bo jutri ob 10. uri v Katoliški knjigarni v Gorici na srečanju »na kavi s knjigo«. Problematiko alkoholizma nekoč in danes bodo v pogovoru z urednikom Markom Tavčarjem obdelali avtorji spremne besede Jože Ramovš, Bernard Špacapan in Pavle Bračko. Porodniški dopust Na sedežu pokrajine v Gorici bo danes ob 17.30 informativno srečanje o porodniškem dopustu in načinih usklajevanja poklica in zasebnega življenja; zagotovljeno bo varstvo otrok, za kar se je treba prijaviti na tel. 0481-385297. V Zagraju zaposlijo delavca V okviru projektov za socialno koristno delo bo občina Zagraj zaposlila delavca za obdobje enega leta; poverjen bo za vzdrževanje okolja in šolabus. Prijave sprejemaj o v pokrajinskem uradu za delo v Ulici Al-fieri v Gorici. Razstava v Kosičevi galeriji V Kosičevi galeriji v goriškem Raštelu bodo danes ob 18. uri odprli razstavo del, nastalih na mednarodnem likovnem simpoziju »Slovenija, odprta za umetnost 2013«, ki je potekal na Sinjem vrhu. Avtorje iz Italije, Avstrije, Slovenije, Poljske, Francije, Ukrajine, Hrvaške in drugih držav bosta predstavili umetnostni zgodovinarki Kristina Feresin in Anamarija Stibilj Šajn. Mojster gost Skupine 75 Skupina 75 prireja 3. junija ob 20.30 na svojem sedežu na Bukovju srečanje z mojstrom italijanske fotografije Robertom Salbitanijem. Mednarodno priznani fotograf bo predstavil svojo zadnjo fotografsko stvaritev »Venezia - Circumnavigazioni e derive« in knjigo »Storia di un viaggiato- Fotografiranje žensk Združenje Da donna a donna prireja dre-vi ob 20.30 na Trgu Unita v Ronkah javno srečanje o izkoriščanju fotografij žensk v reklamne namene; govorila bo Marisa Ul-cigrai, predsednica društva Fotografare Donna. Svoje fotografije bo predstavila Ka-tia Bonaventura - njene posnetke iz Laškega redno objavljamo tudi v našem dnevniku. Zapel bo zbor Starši ensemble. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. DEŽURNA LEKARNA V VILEŠU LABAGNARA, Ul. Monte Santo 18, tel. 0481-91065. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 22.00 »Godzilla«; 19.50 »Maps to the Stars«. Dvorana 2: 17.15 - 19.50 - 22.10 »X-Men: Giorni di un futuro passato«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Le meraviglie«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.15 »Godzilla«. Dvorana 2: 17.20 - 19.50 - 22.10 »X-Men: Giorni di un futuro passato«. Dvorana 3: 17.00 - 18.45 - 20.30 - 22.15 »Maleficent«. Dvorana 4: 17.15 - 20.00 »Grace di Monaco«; 22.00 »Maps to the Stars«. Dvorana 5: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Le meraviglie«. 4 Koncerti KONCERT GOJENCEV SCGV EMIL KO-MEL IN GORIŠKE GLASBENE ŠOLE bo danes, 28. maja, ob 21. uri v župnijski dvorani v Podturnu. SNOVANJA 2014 v organizaciji SCGV Emil Komel: v četrtek, 29. maja, ob 20.30 komorna opera »Histoire du soldat« (F. Stravinski) v kmetiji Castel-vecchio v Zagraju; nastopata violinist Črtomir Šiškovič in Ensemble Arsate-lier, dirigira Danilo Marchello. ZORAN PREDIN in ženska vokalna skupina Danica bosta nastopila v soboto, 31. maja, ob 20.30 na kmetiji Grad Rubije na Vrhu (Gornji Vrh 40). Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev Predinove knjige »Druga žena v haremu - Potopisi, dnevniki in zabeležke« in zgoščenke »Na koncu naše mavrice«; vstopnice v uradu Kulturnega doma v Gorici (Ulica Brass 20, tel. 0481-33288 ali pri članih KD Danica z Vrha (tel. 333-8725493). 9 Šolske vesti 11. ŠPORTNA ŠOLA DIJAŠKEGA DOMA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 16. junija do 11. julija (urnik: 8.30 do 15.00). Program ponuja vsak dan nov šport, na novem prizorišču: kajak, rafting, atletika, lokostrelstvo, športno plezanje, hokej itd., predvsem pa veliko zabave in izletov v veseli družbi sovrstnikov. Od 30. junija do 4. julia tudi tečaj kajaka; informacije in vpisovanja po tel. 0481533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest; www.dijaskidom.it. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na poletni kotalkarski kamp na ko-talkališču na Peči od 16. do 20. in od 23. do 27. junija, med 8. in 13. uro. Prijavijo se lahko dečki in deklice od 6. do 12. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena), kdvipava@virgilio.it. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za osnovnošolske učence bo potekalo od 16. junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: raziskovalna in filmska delavnica (priprave na snemanje filma o Gorici, Trstu in Krasu), športne in rekreativne dejavnosti, izleti in ekskurzije, ples in glasba, kopanje v Sesljanu in novogoriškem bazenu. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest; www.dijaskidom.it. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za otroke od 4. do 6. leta bo potekalo od 30. junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: angleške igralne urice, ekskurzije in izleti, ustvarjalne dejavnosti, pravljične urice, družabne igre in zabava, priprava na vstop v šolo. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest; www.dijaskidom.it. MLADINSKI DOM prireja za mlade od 10. do 14. leta »Poletnosti 2014«: priprava na malo maturo (3.-6. junij, za tretješolce); »Poletni izzivi« (12.-20. junij z videodelavnico, izleti, kopanjem, adrenalinskimi pustolovščinami); zeleni teden v koči v Zabnicah (24.-28. junij); priprava na šolo (1.-5. september). Za predvpis k pošolskemu pouku 2014-15 s polovično vpisnino informacije do 31. maja po tel. 0481-280857, 0481-536455, 366-6861441, 3316936603 ali na mladinskidom@libero.it. PRIPRAVA NA MALO MATURO v Mladinskem domu bo potekala od 3. do 6. junija od 15. ure do 18.30 s ponavljanjem glavnih vsebin ter vajami za premagovanje treme in ohranjanje potrebne koncentracije. Vpis do konca maja po tel. 0481-280857, 0481-536455, 366-6861441, 331-6936603 ali na mla-dinskidom@libero.it. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja 27. in 28. junija dvodnevni avtobusni izlet, namenjen ogledu pomembnega mesta Parme in zelo zanimivih gradov v okolici. Vpisovanje samo do 29. maja na društvenem sedežu na Korzu Verdi 51 v Gorici ob sredah od 10. do 11. ure; infor- macije po tel. 0481-532092 (Emil D.). Na račun 100 evrov. SPDG vabi člane in prijatelje na vsakoletno srečanje planincev v nedeljo, 8. junija, v Boljuncu v priredbi Slovenskega planinskega društva Trst. Ob priložnosti bodo prireditelji poskrbeli za tri različno zahtevne pohode po in v okolici doline Glinščice. Poskrbljeno bo za avtobusni prevoz. Prijave po tel. 0481-882079 (Vlado, v opoldanskem času) in na sedežu društva ob četrtkih med 19. in 20. uro. KRUT iz Gorice obvešča izletnike, naj poravnajo saldo za bivanja v Petrčanah najkasneje do 10. junija. Spominjamo, da je goriška pisarna odprta ob torkih od 9. do 12. ure. Z3 Obvestila AŠZ OLYMPIA GORICA vabi na prikaz dela skupin gymplay, orodne telovadbe, ritmike in show dance z naslovom »Olympia gre na morje« v četrtek, 29. maja, ob 18. uri v telovadnici društva na Drevoredu 20. septembra 86 v Gorici. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško vabi člane na 13. redni triletni občni zbor, ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici v Ul. Brass 20 v četrtek, 29. maja 2014, ob 12. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicu; sledila bo družabnost. KD SOVODNJE vabi člane in prijatelje na redni občni zbor, letos volilnega značaja, v četrtek, 29. maja, ob 20. uri v prvem in 20.30 v drugem sklicu v Kulturnem domu v Sovodnjah. 15 Prireditve KLUB GORIŠKIH ŠTUDENTOV vabi na 16. festival »Mesto mladih«: danes, 28. maja, na travniku pri Trgu Evrope-Transalpini od 19. do 22. ure zorbnig (nogomet v napihljivih balonih), pint-ball, slackline ob spremljavi glasbe DJ Energy in komentatorja DB; od 20. ure dalje na travniku ob novogoriški železniški postaji v ulici Kolodvorske poti v Novi Gorici bo koncert Klemen Klemen in Valterap. V četrtek, 29. maja, od 20. ure dalje Rok'n'band; vstop prost, več na spletni strani www.kgs.si. MUZIKAL »BRILJANTINA« (Grease) -zaključna prireditev Dijaškega doma bo v petek, 30. maja, ob 19. uri v Kulturnem domu v Gorici. Plešejo, pojejo in igrajo gojenci Dijaškega doma. Vstop prost; informacije in fotografije na www.dijaskidom.it. SKŠD KRAS DOL POLJANE vabi na prireditev »1914-2014 - Stoletnica prve svetovne vojne« v pokritem šotoru na Pal-kišču: v petek, 30. maja, ob 19.30 bo gostovanje večstopenjske šole Doberdob s prireditvijo »Kapljica na Kapljico«. V soboto, 31. maja, ob 18. uri bo nastop društva Žensk Zbrinca Opatje Selo in reci-tatorjev ter odprtje razstave »1914-2014 Vojna in Mir«, sledil bo ples z ansamblom Maj. V nedeljo, 1. junija, od 10. ure dalje bo na ogled razstava »1914-2014 Vojna in Mir«; ob 15. uri bo Mednarodni sprehod miru v sodelovanju z društvom Zensk Zbrinca Opatje Selo in društvom Vrnitev; ob 19. uri bodo na vrsti pozdravi in recitacije v priredbi Daria Frandoliča, nastop Ženske Kompanije Fritule iz Dekanov z dalmatinskimi pesmimi in moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba. Delovali bodo kioski s pijačami, narezki kmetije Drejče, siri kmetije Zidarič in toplimi obroki gostilne Miljo. Pogrebi DANES V RONKAH: 12.30, Noemi Moschion vd. Moreu (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 11.00, Carlo Sartori (iz Trsta) v baziliki Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. DANES V VILEŠU: 14.30, Elvino Tiberio v cerkvi in na pokopališču. 1 2 Sreda, 28. maja 2014 APrimorski r dnevnik Lippi o SP v Braziliji in o Kitajski PEKING - Nemčija, Brazilija in Italija so v strogem vrstnem redu favoriti Marcella Lippija za zmago na nogometnem SP v Braziliji. Spregovoril je tudi o kitajskem nogometu, že dve leti je namreč trener prvaka Guangzhou, za katerega igra zdaj tudi Ales-sandro Diamanti. »Reprezentanca še zaostaja za Japonsko in Južno Korejo. Taktično niso organizirani. Če ne obvladaš igre brez žoge, ni ne presinga ne agresivnosti. Na tem delam. Ni pa nogometne tradicije,« je povedal strokovnjak iz Viareggia. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Inzaghi bo zamenjal Seedorfa MILAN - Le še vprašanje dni, morda celo ur, pa bo Filippo Inzaghi na klopi Milana zamenjal Clarenca Seedorfa. Odvetniki kluba in Nizozemca so že na delu, da se dogovorijo o pogojih za razvezo pogodbe. Njegov pomočnik bo Filippo Galli, za vodjo mladinskega sektorja pa bi želeli pridobiti nič manj kot Arriga Sacc-hija. Inzaghi (40 let), svetovni prvak 2006, v karieri pa je dosgeel več kot 300 zadetkov, je zdaj še vedno trener mladincev Milana, s katerimi je februarja osvojil mednarodni turnir v Viareggiu. BOCEN - Kolumbijski kolesar Na-iro Quintana (Movistar) je zmagovalec kraljevske, 16. etape dirke po Italiji, in hkrati - pet dni pred koncem dirke - tudi novi vodilni v skupni razvrstitvi. Na cilj 139 km dolge etape od Ponte di Legna do Val Martella preko legendarnih prelazov Gavia in Stelvio je v ekstremnih razmerah, mrazu, snegu in megli prikolesari več kot štiri minute pred dotlej rožnatim Uranom (Omega), ki je kljub temu ostal skupno na drugem mestu. Tretje mesto v skupnem seštevku je zadržal tudi Evans (BMC), ki pa za vodilnim zaostaja tri minute. Po nekoliko lažji današnji etapi do Vittoria Veneta bosta jutri in v soboto na sporedu še dve gorski etapi, v petek pa gorski kronometer. Do cilja v nedeljo v Trstu bo najbrž zelo težko sleči rožnato majico Quintani, obeta pa se napet boj za stopničke, saj je med tretjim in devetim mestom le 55 sekund razlike. Triindvajsetletni Quintana je na cilj kraljeve etape včeraj prikolesaril sam, v zadnjem kilometru se je otresel še Ry-derja Hesjedala, tretji je bil Pierre Rolland. Uran kot zlasti Avstralec Cadel Quintana je oblekel rožnato majico Evans sta odpadla že na vzponu na Stel-vio. Na zadnjem vzponu na Martelltal (22,4 km) so vodilni Quintana, Rolland, Cataldo (prvi na Stelviu) in Hesjedal pridobili že minuto in pol naskoka pred Dragic: »Imamo dobro in mlado ekipo« LJUBLJANA - Odločitev Gorana Dragica, da bo nastopil na svetovnem prvenstvu v košarki, je sprožila val odobravanja med ljubitelji športa v Sloveniji. Po številnih zdravstvenih težavah v tej sezoni in njegovih besedah pred meseci, da se letos poleti želi odpočiti in posvetiti družini, je odločitev marsikoga presenetila. Nihče mu reprezentančnega odmora ne bi očital, saj Goran Dragic v preteklih letih ni izpustil reprezentančne akcije, zato je bil njegov «da» reprezentanci sprejet še toliko bolj pozitivno. Z Goranom Dragicem so močno zrasle tudi delnice Slovenije na svetovnem prvenstvu, ki bo od 30. avgusta do 14. septembra v Španiji. »Imamo dovolj dobro in mlado ekipo, da si lahko zastavimo visoke cilje. Malce tenki smo le na centrskih položajih, a smo hkrati zelo hitri igralci, tako da predvidevam, da bomo gojili hitro, atraktivno košarko,» dodaja Dragic.Na svetovnem prvenstvu na Gran Canarii bo Slovenija igrala skupaj z Angolo, Avstralijo, Južno Korejo, Mehiko in Litvo. V nadaljnje tekmovanje vodijo prva štiri mesta. V ITALIJI - Četrtfinale končnice, 5. tekma Milano - Pistoia 88;78 (3:2), danes Siena - Reggio Emilia (2:2), Milano, Sassari in Roma v polfinalu. ansa Uranovo skupino. Takrat je namreč prišlo do nesporazuma med vodjo dirke Ve-gnijem in nekaterimi športnimi direktorji. Slednji so namreč sporočilo organizatorjev razbrali, da gre za omejitev spusta (skratka za varno vožnjo do vznožja za motornimi kolesi brez možnosti prehitevanja), zato so se nekateri kolesarji na prelazu celo ustavili, medtem ko je peterica kolesarjev - s Quintano vred - ušla. Vodja Vegni je po dirki pojasnil, da je pred nevarnim spustom s prelaza Stelvia v radijskem sporočilu hotel le obvarovati spust s pomočjo motornih koles, ki bi kolesarjem označevali smer spusta. Izidi:1. N. Quintana (Kol/Movistar) 4:42:35, 2. R. Hesjedal (Kan/Garmin) + 0:08, 3. P. Rolland (Fra/Europcar) 1:13, 4. W. Kelderman (Niz/Belkin) 3:32, 5. D. Pozzovivo (Ita/AG2R) 3:37, 6. F. Aru (Ita/Astana) 3:40, 7. R. Majka (Pol/Tinkoff) 4:08, 8. S. Henao (Kol/Sky) 4:11, 9. R. Uran (Kol/Omega) isti čas, 10. C. Evans (Avs/BMC) 4:48; skupno: 1. N. Quintana (Kol/Movistar) 68:11:44, 2. R. Uran (Kol/Omega) 1:41, 3. C. Evans (Avs/BMC) 3:21, 4. P. Rolland (Fra/Europcar) 3:26, 5. R. Majka (Pol/Tinkoff) 3:28, 6. F. Aru (Ita/Astana) 3:34, 7. D.Pozzovivo (Ita/AG2R) 3:49. ODBOJKA - SP Prva tekma med Kanado in Kamerunom TRST - Svetovno žensko odbojkarsko prvenstvo v Trstu bo v torek, 23. septembra odprl dvoboj med Kanado in Kamerunom. Spored prvenstva so objavili včeraj. Do 28. septembra bodo ob 10.30, 17.00 in 20.00 vsak dan odigrali po tri tekme, spored pa je naslednji: 23. septembra: 10.30 Kanada -Kamerun, 17.00 Srbija - Turčija, 20.00 Brazilija - Bolgarija. 24. septembra: 10.30 Turčija - Kanada, 17.00 Kamerun - Brazilija, 20.00 Srbija - Bolgarija. 25. septembra: 10.30 Kanada -Brazilija, 17.00 Kamerun - Srbija, 20.00 Turčija - Bolgarija. 27. septembra: 10.30 Bolgarija -Kamerun, 17.00 Srbija - Kanada, 20.00 Brazilija - Turčija. 28. septembra: 10.30 Kamerun -Turčija, 17.00 Bolgarija - Kanada, 20.00 Brazilija - Srbija. V Trstu, Bariju, Modeni in Veroni bodo odigrali tudi tekme druge faze (2. skupini), ki bo trajali štiri dni (od 30. septembra do 3. oktobra). Štiri najboljše iz tržaške skupine B se bodo pomerile s štirimi najboljšimi iz skupine C (Verona), v kateri nastopajo Nizozemska, Kazahstan, Rusija, Tajska, ZDA in kvalifikant iz Amerike. Veljajo rezultati iz prve faze, v 3. fazo, ki bo v Milanu, pa se uvrstijo tri ekipe iz vsake skupine. Quintana kralj prelazov MET IZ IGRE pise Marko Oblak Medtem ko se prvoligaške ekipe borijo za uvrstitev vpol-finale končnice in sta Siena in Pistoia izsilili peto tekmo proti Reggio Emilii, oz. Milanu, sta tačas glavni temi razprav izven igrišča skorajšnji stečaj in bakrot toskanskega društva ter problem prevelikega števila tujcev. VSieni bo bržakone zadnje poglavje zapisano 9. junija, preiskavi sodišča in finančne straže pa se bosta verjetno nadaljevali še dolgo časa. Medtem so prišli na dan novi podatki, med drugimi tudi ta, da si je baje Minucci prisvojil milijonske vsote in jih prenesel v Švico. Trik naj bi izvedel tako, da je družba njegove žene izdala fakturo, na podlagi katere naj bi ji Mens Sana plačala bajne vsote za posredovanje pri sponsorizaciji z Montepaschijem. Domislica je še toliko bolj absurdna, če pomislimo, da je Montepaschi že od pamtiveka uradni ali neuradni sponzor košarkarske ekipe. Predsednik košarkarske zveze Pe-trucci pa si na vse kriplje prizadeva, da bi se italijanska prva liga otresla bremena Bosmanovih pravih in predvsem lažnih Evropejcev, ki so v tem svojstu množično prisotni v večini ekip. O tej temi sem že večkrat pisal, sedaj pa so se tudi v Rimu zavedali, da italijansko prvenstvo ne more biti domena samih tujcev, vloga italijanskih igralcev pa je v mnoigih primerih le obrobna. Ubogi Petrucci se sedaj apelira še celo na Renzija, naj posreduje pri Evropski Uniji, da doseže drugačna pravila, saj športnih ekip ne gre enačiti s podjetji. Mogoče pa bi se zadeva lahko rešila, ko bi tudi prva liga postala «amaterska» kot pred leti, kar so že izvedli za drugo-ligaše. V resnici vsi dobro vedo, da so igralci plačani tudi v šesti ali sedmi ligi, formalno pa vsaj ne spadajo več pod okrilje Bosmanove razsodbe. primorski_sport facebook 4 SLOVENIJA - Olimpijski komite sestavil kočno poročilo o ZOI 2014 150 LET DRUŠTVA SATURNIA - Niz pobud Ob pohvalah za izjemne uspehe Knjiga, dvoboj miru tudi nekaj kritičnih pripomb in državno prvenstvo LJUBLJANA - Izvršni odbor (IO) Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) je potrdil končno poročilo o nastopu na olimpijskih igrah februarja v Sočiju, kjer so slovenski športniki dosegli najboljše uvrstitve v zgodovini OI. Slovenija je bila na OI v Rusiji na preglednici odli-čij na 16. mestu s po dvema zlatima in srebrnima ter štirimi bronastimi medaljami, hokejska reprezentanca pa se je uvrstila v četrtfinale. Skupaj je bilo 33 uvrstitev med prvo tretjino, kar je 40 odstotkov vseh, ter 43 odstotkov izidov do 16. mesta, kar je daleč največ doslej. «Dosegli smo osem medalj, pred tem smo jih največ, leta 2008 v Pekingu, osvojili pet. Trikrat smo se v zgodovini samostojne Slovenije vrnili iz OI brez medalj, kljub izjemnim posameznikom. Zato smo lahko na nastop upravičeno ponosni. Poleg tega je olimpijsko reprezentanco, najboljšo v narodovi zgodovini, krasil ekipni duh, ki so ga dodatno vnesli hokejisti. Petra Majdič pa je odlično vodila ekipo,» je dejal predsednik OKS Janez Kocijančič. «Mislim, da lahko slovenski olimpijski nastop ocenimo samo s pohvalnimi ocenami. Delno pa je res, da smo v svojih napovedih včasih tudi premalo ambiciozni,» je ugotovil Miroslav Cerar, s tridesetimi odličji na velikih tekmovanjih najuspešnejši slovenski športnik. «Pred OI v Londonu sem napovedal sedem medalj, pa so me mediji popljuvali. Napovedi za Soči pa so bile narejeni tudi v luči nastopa v Vancouvru pred štirimi leti, kjer smo napravili nekaj manj, kot bi lahko,» je dejal Bogdan Gabrovec. Matjaž Rakovec, predsednik Hokejske zveze Slovenije (HZS), je ocenil da Smučarska zveza Slovenije ni izpolnila ciljev, ki si jih je zastavila. Rakovec je ugotovil, da se je pri večini športov zmanjšalo število udeležencev, saj je skupno število povečalo 25 hokejistov in smučarske skakalke, ki so prvič nastopile na OI. «Mislim, da bi nas to moralo skrbeti, posebej v luči nastopa na naslednjih zimskih OI. Dejstvo pa je, da so bile to najuspešnejše OI, ki so postavile standarde za naprej,» je ugotovil Rakovec. (STA) TENIS - Roland Garros, izpadla je druga nosilka, Kitajke Li Na. Francozinja Kristina Mladenovic jo je premagala s 7:5, 3:6. Ob 150-letnici ustanovitve je tržaški veslaški klub Saturnia s sedežem v Barko-vljah pripravil celo vrsto prireditev, predstavila pa sta jih včeraj predsednik Gianni Verrone in podpredsednik Francesco Pan-teca ob prisotnosti številnih gostov, med katerimi so bili tudi predsednik veslaške zveze, nekdanji vrhunski veslač Giuseppe Ab-bagnale, župan Roberto Cosolini in podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc ter podpredsednik deželnega odbora CONI Francesco Cipolla. Že v petek bodo na svojem sedežu predstavili knjigo novinarja Riccarda Tos-quesa »CC Saturna, 150 anni di storia a Trieste«, ki bo na novo razkrila dolgo časa zamolčan nemški izvor kluba, ki je bil ustanovljen leta 1864 (kot klub baltskih Nemcev Hansa), se pravi kar 16 let pred ustanovitvijo Italijanske veslaške zveze (1888), in je italijansko ime dobil šele pod fašizmom, leta 1926. V soboto, 12. julija bodo ob stoletnici izbruha 1. svetovne vojne organizirali prijateljsko veslaško »srečanje miru« za osmerce Italija-Avstrija, njen «sdponzor« in pobudnik je bil sam tržaški župan. Glavnina prireditev bo septembra, ko bodo organizirali okroglo mizo o veslanju (14.), na Občini odprli spominsko fotografsko razstavo ob visokem jubileju (15.), skupaj s šolo Nautico (26.) organizirali mednarodno tekmovanje International Cutter -Pull Competition Lance (to je regata s čolni, podobnimi rešilnim), vrhunec praznovanj pa bo državno prvenstvo na morju, ki bo v soboto, 28. in v nedeljo 29. septembra. Saturnia šteje okrog 1.000 članov, ponaša pa se lahko z dobitniki olimpijskih, svetovnih in evropskih medalj ter kar 134 državnih naslovov. (ak) / ŠPORT Sobota, B1. maja 2014 17 GORSKI TEK - Tadei Pivk na prvi etapi svetovnega pokala V prvi deseterici Največ težav je imel s telovadnimi copati, drselo mu je - Naslednjič za državni naslov Slovenski gorski tekač iz Žabnic Tadei Pivk je svoj prvi letošnji nastop med svetovno elito zaključil na 9. mestu. Na španski etapi svetovnega pokala v Zagami je 42 kilometrsko progo z več kot 2500 metri višinske razlike pretekel v času 3:44,44. Za zmagovalcem, slovitem Kilianu Jornetu, je zaostal 10 minut in tri sekunde: »Težave sem imel s telovadnimi copati. Drselo se je pri vsakem spustu. Med tekmo je namreč stalno deževalo, zato so bile travnate površine mokre,« je pojasnil še ne 33-letni tekač. »Vsekakor sem s končnim 9. me- stom zadovoljen. Najhitrejši štirje tekmovalci so bili nedosegljivi, lahko pa je bil peti, če se mi ne bi drselo,« je še dodal Pivk, ki je bil lani v Zagami odličen tretji, letos pa se je moral v hujši konkurenci boriti tudi s povratniki po poškodbah. Drugo mesto je osvojil Italijan Marco De Gaspari, ki je profesionalni gorski tekač, tretji pa Španec Alberto Hernando Alzaga. Naslednja tekma svetovnega pokala bo 20. julija v Canazeju, pred tem pa bo član Alda Moro nastopil še na italijanskem državnem prvenstvu v Paluzzi 15. junija. (V.S.) ODBOJKA - Sloga Tabor in združena ekipa Olympie, Vala in Soče že o novi sezoni Derbi, ki ga še ni bilo Prihodnja odbojkarska sezona bo pri nas postregla z derbijem, ki ga še ni bilo. Prvič od povojne obuditve slovenskega športa v Italiji bodo namreč lahko navijači v Gorici in Repnu spremljali moški derbi na ravni B2-lige med Slogo Tabor, ki bo v tej ligi nastopila že četrtič zapored, in združeno goriško ekipo Olympia, ki je v komaj minuli sezoni napredovala iz deželne C-lige. V moškem prvenstvu s predznakom B so doslej nastopili le še legendarna ekipa Bora, ki je v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja orala ledino ter štandreški Val na prelomu med prejšnjim in zdajšnjim stoletjem. Njuni poti se, kajpak, nikoli nista srečali. V obeh taborih so se priprave na novo sezono seveda že začele in dela ne manjka. O spojitvi, ki bi omogočila, da skupaj sestavijo moštvo morda celo za sam vrh lestvice, zaenkrat ne razmišljajo. Igralcev imajo oboji dovolj, premešati in »preselejevati« veliko število igralcev iz dveh pokrajin ne bi bilo enostavno, denarja pa povsod primanjkuje. Finančni okvir bo tako in tako najvišji ovira, ki jo bodo morali oboji premagati v prihodnjih tednih. Utegne biti tudi, da bo vpis do zadnjega pod vprašajem. »Prizadevamo si pridobiti močnejšega sponzorja, a doslej odzivov ni bilo, navezali pa smo več stikov. Cilj je tudi, da sestavimo mozaik 30 manjših pokorovi-teljev,« je povedal športni vodja Olympie Andrej Vogrič, pri Slogi Tabor pa upajo, da jim bo zvestobo potrdil sponzor Televita. Kar zadeva strokovnega kadra najbrž ne bo sprememb. V Gorici so že potrdili trenerski trojček Marchesini (trener), Makuc (pomočnik) in Battistuta (trener za kondicijo). Pri Slogi Tabor si želijo zadržati Gregorja Jerončiča (v dvojni vlogi trenerja in igralca). Pripravljenost, da ostane, je - kot je sam potrdil v intervjuju za naš dnevnik, izrazil tudi sam. Manjka torej le še uradni pečat. V igralskem kadru ne bi smelo priti do velikih sprememb, tu pa se poti najinih dveh društev srečujeta že pred samim začetkom nove sezone. Vozel predstavlja rosno mladi Samuel Princi, ki je letos v Repnu že po nekaj prvenstvenih tekmah postal standardni podajalec in igral zelo dobro. Njegova nadaljnja pot je odvisna tudi od Jana Černica, letos drugega podajalca Olympie. »Kot vsi drugi igralci, ki so napredovali v B2-ligo, ima tudi Jan prednost in pravico, da obdrži svoje mesto. Če sprejme vlogo, ki mu jo namenja trener (rezerva Filipa Hledeta, op.ur.), bo torej igral v B2-ligi. Na njegov odgovor čakamo do konca meseca. Vdru-gačnem primeru si seveda želimo, da bi se Samuel vrnil,« je pojasnil Vogrič. Pri Olympii razmišljajo tudi o okrepitvah. V Gorici že od prejšnjega tedna, kot sparring partnerji ekipe mladincev, ki se pripravlja na državni finale under 19, trenirajo srbski korektor tržaškega Ferroalluminia Ivanovič ter tekmeca Fincantierija iz minule sezone, korektor Gastaldo in center Bossi (njegov Združena ekipa Olympie, Vala in Soče brat igra v A1-ligi v Modeni). Ivanovica je lani snubila tudi Sloga Tabor. »Prosili smo jih za pomoč pri urjenju mladincev. Spoznavajo naše okolje, trenerja, morda bi kdo lahko prihodnje leto igral z nami, a ne proti plačilu. Nič še ni definiranega,« je o omenjenih igralcih povedal Vogrič. Sicer so vsi dosedanji igralci Olym-pie potrjeni. Isto velja tudi za Slogo Tabor. »Fantje so po nekaj tednih odmora spet začeli trenirati. Vsi so tudi pokazali pripravljenost, da ostanejo. Poletje bo tudi tokrat namenjeno kondicijskim treningom s trenerjem Batageljem. Velikih težav ni, izjemo predstavlja Matevž Pe-terlin, ki se v specializiranem središču v Trstu zdravi zaradi ernie v hrbtu. Dva meseca potrebuje, da izve, ali bo še lahko igral,« je povedal Ivan Peterlin. Ambrož Peterlin pa bo v prihodnjih dneh izvedel, ali bo zaradi poškodovanega kolena potrebna operacija ali pa le navadno zdravljenje. Do začetka nove sezone bo vsekakor nared. A. Koren fotodamj@n Sloga Tabor fotodamj@n DEŽELNA C-LIGA - Bor za obstanek Danes tekma za ne biti ali še upati Danes bo jasno, ali bo Bor Radenska lahko še upal na obstanek v deželni C-ligi. V današnji drugi tekmi play-outa bodo Svetoivančani gostili Cervi-gnano na Sadionu 1. maja ob 20.30. Tokrat pride v poštev samo zmaga, sicer pa bodo obsojeni na izpad v nižjo, D-ligo, saj so na prvi tekmi v Červinjanu v soboto izgubili. Razlika med ekipami pa sploh ni bila tako velika, zato je zmaga povsem v dometu borovcev. Po tre-nerjevem mnenju so odpovedali predvsem v napadu, pohvalil pa je igralčevo vnemo v obrambi. »Boljše moramo zaigrati pod košem. V obrambi smo dobro omejevali najnevarnejše igralce, še bolj pozorni pa moramo biti tudi na Di Justa, ki smo mu v soboto dovolili preveč,« je trenejeve besede potrdil tudi ka-petan Miran Bole. Skratka, potrebno bo, da bodo čisto vsi igralci dali svoj doprinos, s kančkom več borbenosti in prepričanja pa je zmaga dosegljiva, so prepričani pri Boru. Borovci pa bodo morali izkoristiti predvsem domačo dvorano, ne toliko zaradi poznanega igrišča (ki je podobno tistemu v Červinjanu), temveč predvsem zaradi domače publike. »Upam, da bo precej ljudi, saj so nenazadnje vsa ostala prvenstva že mimo,« je še zaključil trener. Cettolo in Zavadlalova na DP univerzitetnikov Na državnem prvenstvu univerzitetnikov, ki je bil prejšnji teden v Milanu, sta nastopila tudi slovenska odbojkarja Mateja Zavadlav in David Cettolo. Član Sloge Tabor Cettolo, iscer študent statističnih ved, je v Milanu nastopil s tržaškimi univerzi-tetniki, ki so se do državnega finala prebili po zmagi nad reprezentancama univerze iz Brescie in Vidma. V Milanu pa so se v kvalifikacijski skupini pomerili z univerzami iz Perugie, Catanie in Rima, ki sta osvojili končno tretje oz. četrto mesto. Tržaški študentje, ki niso nastopili v najboljši postavi, so izgubili vsa tri srečanja. Končno prvo mesto je osvojila univerza iz Turina pred Benetkami. V kvalifikacijah je nastopil tudi Simon Rožac, ki pa se finala ni mogel udeležiti zaradi študijskih obveznosti Zavadlalova iz Štandreža, članica tržiške ekipe v B2-ligi, pa je zastopala univerzo v Vidmu, kjer študira strojništvo. V državni finale so se Videmčanke uvrstile po zmagah nad tržaško in beneško univerzo. V Milanu pa niso imele sreče z žrebom. V kvalifikacijah so merile moči z Rimom, kasnejšimi državnimi prvakinjami iz Milana in Turinom, ki je bil letos državni podprvak. Proti ekipama iz Turina in Milana pa so se vsekakor dobro upirale: proti Turinu so v drugem nizu izgubile šele pri izidu 24:26, proti Milanu pa so osvojile tudi niz. Ekipo so sestavljale igralke od B1- do D-lige. Na prvenstvu so sicer v drugih izbranih vrstah, tako v ženski kot moški konkurenci, nastopili tudi odbojkarji višjih državnih lig. U15: Sloga Tabor na 8. mestu Končalo se je tudi deželno mladinsko prvenstvo do 15. leta. O uspehu Olympie smo že poročali, deželni naslov v tej kategoriji pa je le krona letos izredno uspešne sezone za goriške združene ekipe. Sloga Tabor se je od prvenstva poslovila s prepričljivo zmago na gostovanju. Slogaši so zasedli končno osmo mesto, poudariti pa velja, da so nastopali z zelo mlado ekipo, v kateri sta bila tudi dva igralca, ki še nimata niti 11 let. Vsi igralci so med prvenstvom vidno napredovali, pozna se odlično delo trenerja Danila Berlota. V svoji zadnji tekmi je Sloga Tabor zaigrala zelo prepričljivo, daleč najboljši pa je bil tokrat Peter Jerič. Končni vrstni red: Olympia 49, Prata 45, Coselli 44, Futura 42, Stella Volley 28, Win Volley PN 23, Cervignano 17, Sloga Tabor 14, Tor-riana 6, Poggivolley 2. NAMIZNI TENIS DP: uspešni nastopi v 5. kategoriji V Terniju se je pred dnevi začelo državno prvenstvo po kategorijah. Z nastopi so začeli petokategorniki. Izpostaviti gre nastop še ne petnajstletnega Alessia Stibiela, ki se je med 425 nastopajočimi prebil med osem najboljših. Alessio, ki je nato nastopil tudi v 4. kategoriji in izpadel med 32, se je zgoniškemu klubu pridružil letos, potem ko je športno pot začel pri tržaški Sistiani. V isti kategoriji pa se je v mešanih dvojicah izkazala Lara Posega, članica Gemone, sicer bivša igralka Bora in profesorica na slovenskem liceju, ki je osvojila državni naslov z Borniom iz Tržiča, med posameznicami pa je bila bronasta. Neuspešni pa sta bili tretjekategornici Katarina Milič in Monica Mosetti. Med posameznici se nista prebili iz skupine, prav tako pa nista dosegli vidnejših rezultatov med dvojicami. Konec tedna bodo s svojimi nastop začeli veterani. KOLESARSTVO SK Devin brez mladinske ekipe kolesarjev Slovenska športna dejavnost, ki se razvija v okviru ZSŠDI, nima več otroške in mladinske kolesarske ponudbe. SK Devin, ki je edini razvijal mladinsko kolesarsko dejavnost pri nas, nima več mladinske ekipe. Celoten mladinski sektor je zapustil klub in izbral drugega: »Prišlo je do finančnih nesoglasij, obenem pa pri klubu nismo bili nikoli deležni velike pozornosti,« je odločitev o zamenjavi kluba pojasnil trener Paolo Godnič. Od začetka aprila tekmuje 26 otrok pod vodstvom dveh slovenskih trenerjev - Godniča in Sossija - pri furlanskem klubu Cycling team Friuli, ki je edini klub s profesionalno ekipo v deželi FJK. Ekipa, ki jo v veliki večini sestavljajo učenci slovenskih šol, še vedno trenira na tržaškem Krasu, pogovorni jezik med treningi pa je ostal slovenski, še poudarja Godnič. Mladi kolesarji bodo kot v prejšnjih sezonah nastopali na gorskih dirkah Junior Bike in Junior Cross, dvakrat pa so tekmovali tudi v Sloveniji. Konec tedna bodo nastopili tudi na promocijski tekmi v okviru Gira d'Ita-lia v Trstu, v začetku avgusta pa bo furlanski klub organiziral tudi otroško tekmo Junior Bike nekje na Krasu. Za mnenje o odhodu kolesarske ekipe k drugemu klubu smo povprašali tudi predsednika SK Devin Daria Štol-fo, ki je napovedal uradno sporočilo odbora. Do danes ga še nismo prejeli. (V.S.) TENIS - Pri Gaji Dve zmagi in poraz, turnir v polnem teku Minuli vikend so s prvenstvenimi nastopi začeli igralci najnižjih pokrajinskih lig. Zmago so osvojile mladinke Gaje Alice Bel-lettini, Sara Partinel in Iris Vecchiet, ki so v D2-ligi gladko premagale Opicino s 3:0. V moški D3-ligi pa je bila uspešna samo ekipa Gaja A, ki je premagala s 4:0 Campagnuzzo, Gaja B pa je osvojila samo igro dvojic. Triestino je bil boljši s 3:1. V polnem teku pa je teniški turnir 3. in 4. kategorije na padriških igriščih, kjer so že nastopil nekatere gajevke. Med vsemi se je doslej izkazala predvsem Veronica Macauda (4.5), ki je premagala tudi višjepostavlene (med drugim tudi soigralko Sao Partinel, 4.3.) in danes igrala v 3. krogu. Turnir se bo zaključil predvidoma 2. junija. Zaradi turnirja bodo konec tedna na Padričah pri Gaji igrale samo mladinke U16, ki so bile ta teden proste, pri Triestinu pa mladinski ekipi U12 in U14. 18 Sreda, 28. maja 2014 SVET / UKRAJINA - Putin zahteval takojšen konec »kaznovalne operacije« ukrajinske vojske Veliko mrtvih v spopadih za letališče v Donecku DONECK - Po dnevu krvavih spopadov za letališče v ukrajinskem mestu Doneck naj bi bilo to po navedbah notranjega ministrstva sedaj v rokah vojske. Življenje naj bi izgubilo več deset proruskih aktivistov. Ruski predsednik Vladimir Putin je zahteval takojšen konec »kaznovalne operacije« ukrajinske vojske in pozval k dialogu. Proruski aktivisti so letališče, ki je strateškega pomena za dostop do vzhoda Ukrajine, brez nasilja zavzeli v noči na ponedeljek, potem ko je bilo jasno, da je bil na nedeljskih volitvah za novega ukrajinskega predsednika izvoljen milijarder in bivši zunanji minister Petro Porošenko. Oblasti v regiji Doneck so razglasile izredne razmere v regiji in sporočile, da je njihov cilj, da se »ozemlje Republike Doneck očisti ukrajinske vojske«. Ta je nato v ponedeljek sprožila operacijo za zavzetje mednarodnega letališča, v kateri je uporabila helikopterje, bojna letala in padalske enote. Po lastnih navedbah jim je uspelo znova prevzeti popoln nadzor nad letališčem, pri čemer po besedah notranjega ministra Arsena Avakova vojska ni utrpela izgub, nasprotniki pa velike. Kot je dejal župan Donecka Olek-sander Lukjačenko, je v spopadih umrlo 40 ljudi, od tega dva civilista, preostali so bili proruski borci. Po nekaterih drugih navedbah naj bi bilo smrtnih žrtev celo 100. Ruski predsednik Vladimir Putin je v luči nasilja zahteval takojšen konec »kaznovalne operacije« ukrajinske vojske. S podobnim pozivom se je na Kijev obrnil tudi ruski zunanji minister Sergej Lavrov, ki je tudi menil, da bo reakcija oblasti v Kijevu predstavljala prvi preizkus zanje po nedeljskih predsedniških volitvah. MOSKA - TOŽILEC Dosmrtna ječa za umor Ane Politkovske MOSKVA - Potem ko je sodišče v Moskvi peterico obtoženih spoznalo za krive organizacije in izvedbe umora ruske novinarke Ane Politkovske leta 2006, je tožilstvo včeraj za dva zahtevalo dosmrtno ječo, za ostale tri pa dolgoletne zaporne kazni. Sodišče jim bo kazen predvidoma izreklo 9. junija. 48-let-na novinarka časnika Ruska Gazeta, znana po člankih, kritičnih do ruskega predsednika Vladimirja Putina in še posebej do vojne v Čečeni-ji, je bila ustreljena 7. oktobra 2006 na hodniku stanovanjskega bloka v Moskvi, v katerem je živela. Sodišče je v torek štiri od obtoženih spoznalo za krive organizacije umora, petega pa izvedbe. Med obsojenci je čečenski podjetnik in zloglasen zločinec Lom Ali Gajtukajev, ki je umor pripravil s pomočjo treh nečakov - Rustama, ki je umor izvedel, ter Ibragima in Džabraila Mahmudova. Obsojen je tudi nekdanji moskovski policist Sergej Hadžikurbanov. Džabrailu in Ibragimu Mah-mudovu ter Hadžikurbanovu so enkrat že sodili, a so bili leta 2009 na prvem sojenju oproščeni. Vrhovno sodišče je nato razsodbo razveljavilo in odredilo ponovno sojenje, ki se začelo lansko poletje. Oblasti v regiji Doneck so razglasile izredne razmere v regiji in sporočile, da je njihov cilj, da se »ozemlje Republike Doneck očisti ukrajinske vojske« ansa Na območju je bilo včeraj pretežno mirno, občasno so odmevali streli. Na ulicah v mestu ni bilo veliko ljudi, trgovine in restavracije pa so zaprli predčasno. Na območju Donecka je bila v ponedeljek tudi štiričlanska ekipa opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse), s katero pa je organizacija včeraj izgubila stik. Ekipa, ki jo sestavljajo Danec, Estonec, Turk in Švicar, je bila na rutinski patrulji vzhodno od Donecka. Po navedbah neimenovanega vira, ki ga navaja francoska tiskovna agencija AFP, so ekipo 40 minut, preden so z njo izgubili stik, ustavili na nadzorni točki. V misiji Ovseja v drža- vi je 210 neoboroženih civilistov, njeno delovanje pa so odobrile vse države, vključno z Rusijo. Zapleta pa se tudi pri dogovoru med Rusijo, Ukrajino in EU glede dobave ruskega plina Evropi. Ukrajina je namreč včeraj izrazila nezadovoljstvo nad določili dogovora z Rusijo, ki bi lahko rešil Evropo pred tem, da bi morebiti že naslednji teden izgubila del svoje dobave plina. V okviru dogovora bi Ukrajina ruskemu energetskemu velikanu Gazprom v prihodnjih dneh in tednih izplačala 2,5 milijarde dolarjev. Denar bi prišel iz sredstev, ki jih je država v zadnjih tednih pridobila od Mednarod- nega denarnega sklada in drugih posojilodajalcev. Rusija pa bi bila nato pripravljena na pogajanja o cenah prihodnje dobave. »Kar slišimo sedaj je, da če plačate, se lahko pogovarjamo. To nam ne ustreza,« je včeraj dejal ukrajinski finančni minister Oleksandr Šlapak. Evropski komisar za energetiko Günther Oettinger je sicer še v ponedeljek trdil, da je bil dosežen precejšen napredek na poti do sklenitve dogovora. Ukrajina naj bi bila Rusiji za neplačan plin v preteklosti in pa za dobavo plina v juniju, za katero Gazprom zahteva plačilo v naprej, dolžna skupaj okoli pet milijard dolarjev. (STA) V Egiptu za en dan podaljšali volitve KAIRO - Egiptovska volilna komisija se je včeraj odločila podaljšati predsedniške volitve, ki so se začele v ponedeljek, še na tretji dan. Odločitev utemeljujejo z besedami, da želijo čim večjemu številu volivcev omogočiti udeležbo na volitvah. Ta naj bi bila sicer glede na nekatera poročila nizka, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Da bi povišale volilno udeležbo, so egiptovske oblasti že pred tem včerajšnji dan razglasile za državni praznik, zaukazale pa so tudi podaljšanje odprtja volišč. Na prvih volitvah po odstavitvi islamističnega predsednika Mohameda Mursija julija lani naj bi gladko zmagal vojaški poveljnik Abdul Fatah al Sisi. Brez težav naj bi premagal kandidata levice Ham-dena Sabahija. Podporniki vojaškega poveljnika namreč vidijo kot edinega rešitelja, ki bi lahko državo pripeljal iz treh let trajajočih nemirov, ki so se začeli leta 2011 z ljudsko vstajo proti takratnemu avtoritarnemu voditelju Hosniju Mubaraku. V Siriji napadeni inšpektorji za kemično orožje DAMASK - Inšpektorji za kemično orožje in uslužbenci Združenih narodov v Siriji so bili napadeni, a so incident prestali nepoškodovani in so se že vrnili v svojo bazo, so danes sporočili iz Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW). Sirsko zunanje ministrstvo je pred tem trdilo, da so bili inšpektorji ugrablje-ni.«Vsi člani ekipe so na varnem in se vračajo nazaj v svojo bazo,» je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal tiskovni predstavnik OPCW Michael Luhan. Po besedah Luhana so ekipo napadli, zaradi varnostnih razlogov pa ni želel razkriti podrobnosti. BRUSELJ - Na sinočnjem srečanju voditeljev EU Jean-Claude Juncker bo prvi poskušal zbrati večino kot kandidat za predsednika Evropske komisije BRUSELJ - Predsedniki političnih skupin v Evropskem parlamentu so se včeraj v Bruslju strinjali, naj kandidat najmočnejše desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP) za predsednika Evropske komisije Jean-Claude Juncker prvi poskuša zbrati zahtevano večino za ta položaj. »Kandidat največje skupine Jean-Claude Juncker bo prvi, ki bo poskušal oblikovati zahtevano večino,« je v izjavi zapisala konferenca predsednikov, ki združuje predsednika parlamenta in predsednike političnih skupin. Odločitev podpira 645 evropskih poslancev v sedanji sestavi parlamenta in vsaj 561 evropskih poslancev v prihodnjem mandatu, ki se začne 1. julija, so pojasnili v parlamentu. Predsedniki so tudi sklenili, da bosta njihove odločitve predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu prenesla vodji največjih političnih skupin EPP in evropskih socialdemokratov (S&D), Joseph Daul in Hannes Swoboda. Predsedniki političnih skupin v parlamentu so še opozorili na določilo Lizbonske pogodbe, da so parlament in voditelji članic skupaj odgovorni za gladek potek procesa izvolitve predsednika komisije ter da se o tem ustrezno posvetujejo. »V skladu s črko in duhom pogodbe ter ob upoštevanju izidov evropskih volitev se zavezujemo k dialogu in posvetovanjem med voditelji političnih skupin v parlamentu s ciljem Jean Claude Juncker ob prihodu na sinočnji vrh EU ansa odločitve za evropskega kandidata za naslednjega predsednika komisije iz politične družine, ki bo sposobna oblikovati zahtevano večino v parlamentu,« so še zapisali predsedniki političnih skupin v izjavi. Na podlagi vsega omenjenega so Evropski svet, torej voditelje članic unije, pozvali k medinstitucionalnim posvetovanjem. Van Rompuy je sporočila na neformalni sinočnji večerji prenesel vrhu EU. Voditelji soo razpravljali o izidu volitev in političnih prioritetah v prihodnjih petih letih, ki bodo tudi pomembno merilo pri odločanju o predsedniku komisije. Včerajšnji dan naj bi se po neuradnih napovedih končal z delnim ali polnim mandatom voditeljev članic Van Rompuyu za pogajanja o vodilnih položajih v EU. Vrh bo po pričakovanjih razpravljal tudi o tem, kako voditi ta pogajanja, da bi se izognili oviram in institucionalni krizi. Junckerja je že podprl tudi avstrijski kancler Werner Fay-mann, ki sicer prihaja iz vrst evropskih socialdemokratov. »Najmočnejša parlamentarna skupina ima za kandidata Jeana-Clauda Junckerja. Volivcem je treba po volitvah govoriti isto, kot pred njimi,« je poudaril. »Jean-Claude Juncker je naš kandidat za predsednika Evropske komisi- je, a potrebujemo široko večino, je poudarila nemška kanclerka Angela Merkel ob prihodu na neformalni vrh EU. »Vemo, da nobena evropska stranka sama nima večine, kar pomeni, da si moramo prizadevati za široko večino, in bomo opredelili okvir za ta proces, je še pojasnila nemška kanclerka«. Kandidat za predsednika Evropskega parlamenta potrebuje za izvolitev na ta položaj kvalificirano večino voditeljev članic unije in absolutno večino Evropskega parlamenta. Drugačna sporočila prihajajo iz Londona. Britanski premier David Cameron, ki sicer ni član družine EPP, pred vrhom pri evropskih kolegih lobira proti Junckerju. Poklical je predsednike vlad Madžarske, Litve, Irske, Švedske, Slovenije in Nemčije, saj te države vidi kot tiste, ki bi ga lahko podprle v prizadevanjih, poročajo britanski mediji. Na vprašanje, kakšno je stališče Slovenije glede Junckerja, doslej ni bilo mogoče dobiti odgovora. Madžarski premier Viktor Orban, ki prihaja iz vrst EPP, se je že v nedeljo izrekel proti Junckerju, ki mora tako danes popoldne najprej še dobiti podporo v lastni politični družini. Kandidat za predsednika komisije za izvolitev na položaj potrebuje absolutno večino v Evropskem parlamentu in kvalificirano večino voditeljev članic unije. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. maja 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre Uomini e donne 16.15 23.00 Nad.: Il Segreto 16.55 Show: Pomeriggio cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la no-tizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Nad.: Furore, il vento della speranza 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Talent show: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Show: Verdetto finale 15.20 La vita in di-retta 16.50 Dnevnik in vreme 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Film: Romanzo di una strage (dram., It., '12) 23.40 Talk show: Porta a Porta 23.50 Film: I giorni dell'abbandono 6.10 Nan.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 8.15 Serija: Due uomini e mezzo 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.00 Dnevnik in rubrike 11.00 I fatti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 16.15 Serija: The Good Wife 17.45 Dnevnik in šport 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 0.30 Dnevnik 21.00 Serija: LOL 21.10 Show: The Voice of Italy 0.45 Obiet-tivo Pianeta O Italia 1 6.00 Novice 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Tg Regione - Buongiorno Italia 7.30 Tg Re-gione - Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.10 Report.: Mi manda Rai-Tre 11.15 Elisir 12.00 Dnevnik in rubrike 12.25 20.10 Pane quotidiano 12.50 Kolesarstvo 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tg Regione -Leonardo, sledi Dnevnik LIS in Piazza Affari 15.10 Kolesarstvo: Giro d'Italia 2014, prenos 17. etape 18.05 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? 23.15 Le storie di Chi l'ha visto? u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nad.: Zorro 7.20 Nad.: Miami Vice 8.15 Nad.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Rubrika: Ricette all'italiana 11.3018.50 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Film: Oceano rosso (pust.) 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore 6.55 Nan.: Friends 7.25 14.35 Show: Vecc-hi bastardi 8.20 15.50 Show: Urban Wild 9.2017.40 Show: Come mi vorrei 10.05 Serija: Dr. House - Medical division 12.05 Cotto e mangiato - Il menu del giorno 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 15.25 Risanka: What's my destiny Dragon Ball 16.45 Serija: The Big Bang Theory 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: C.S.1.21.10 Show: Le Iene Show 0.45 Show: Chiambretti Supermarket La 7 LuA 7.00 7.55 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 La gabbia ^ Tele 4 21.15 Film: Sorvegliato speciale (akc., i. S. Stallone) 23.40 Serija: The Chase 0.15 Dentro la notizia 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Show: Mattino cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: 6.00 7.00 Dnevnik 6.30 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 7.25 12.30 Italia economia e prometeo 7.35 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 17.30 Deželni dnevnik 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Qui studio a voi sta-dio 18.00 19.00, 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Azzurro Italia 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved iT Slovenija 1 6.00 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.35 Dok. serija: City folk 11.05 Osmi dan 11.55 Dosje: Urok Depale vasi 13.00 15.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 15.50 Kviz: Male sive celice 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila 18.30 Inf-odrom 18.55 0.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Oljka 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.10 Odkrito 0.00 Turbulenca |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.50 Infodrom 9.00 Otroški kanal 10.15 Dobra ura 11.35 Dobro jutro 14.15 19.00, 23.55 Točka 15.10 Nedeljsko popoldne 16.25 Rad igram nogomet 16.50 Glasnik 17.20 Evropski magazin 17.45 Mostovi - Hidak 18.15 O živalih in ljudeh 18.40 Ne vrtu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Športni izziv 20.30 Nogomet: FIFA magazin 20.55 Film: Zgodovina atletskih svetovnih prvenstev - Stuttgard 1993 21.50 Odd. o modi: Bleščica 22.25 Film: Valček z Baširjem (t Slovenija 3 6.0019.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Dnevnik 6.35 Primorska kronika 7.40 20.00, 23.00 Aktualno 8.00 8.30 Poročila 8.50 19.30, 21.45 Kronika 9.00 14.00, 16.00, 19.00 Seje delovnih teles 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 20.30 Na tretjem 21.30 Žarišče 22.00 Točka preloma Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 7.30 Infokanal 13.55 Dnevni program 14.00 0.25 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 Meridiani 15.30 Mario Schiavato 16.00 Biker Explorer 16.30 Boben 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Med valovi 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - dnevnik, sledi šport 19.25 Šport 19.30 Ciak Junior 20.00 Alpe Jadran 20.30 Gio 21.00 Nafra Malta - Folkest 2009 22.15 Artevisione 22.45 Najlepše besede 23.15 Potopisi Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.45 11.30, 13.00, 14.30 Videostrani 12.00 Vedeževanje 17.30 Glasbena igra: Kdo je napravil Vidku sraj-čico? 18.00 Rad igram nogomet 18.30 Med nami 19.25 Besede miru 20.00 Rastemo z Lungom 21.00 Predstava: Vsak minut je na palanka 22.00 Glasbeni večer, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risanke in otr. serije 7.15 12.50 Nad.: Budva na morski peni 8.2015.50 Nad.: Želim te ljubiti 9.15 10.25, 11.35 TV prodaja 9.3016.45 Nad.: Sila 10.4017.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.50 Serija: Denar ali ženo? 12.20 Serija: Princeska 14.00 23.15 Serija: Franklin in Bash 14.55 22.20 Nad.: Črni seznam 16.45 Nad.: Sila 19.00 21.50 24UR -novice 20.00 Film: Količinski popust Kanal A 6.50 Risanke in otroške serije 8.1513.40 Serija: Dva moža in pol 8.4019.00 Serija: Novo dekle 9.05 14.15 Serija: Alarm za Kobro 11 10.00 Serija: Mladi po srcu 10.55 Serija: Živali ne delu 11.30 Astro Tv 12.30 Tv prodaja 13.10 19.25 Serija: Gremo naprej 15.15 Serija: Na kraju zločina 16.10 Film: Usodni kovanec 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Barve predmestja 22.10 Nad.: Kriva pota 23.05 Film: Diamanti RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Studio D; 12.00 Od srede do srede; 12.40 Hrana za dušo in telo; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Dolgo devetnajsto stoletje; 14.40, 17.00 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Maja Hader-lap: Angel pozabe - 18. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 7.30 Sredine minute; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Ob enajstih!; 11.30 Poročila; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Koncertna prizorišča; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Indie ni Indija. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Nel paese delle donne; 9.35 Appunta- _ S d 28 j VREDNO OGLEDA HM Sreda, 28. maja - Ladi Rai movie, ob 21.15 Harry ti presento Sally ZDA 1989 Režija: Bob Reiner Igrajo: Meg Ryan, Billy Crystall Romantična komedija, ki je pred dvajsetimi in več leti naletela na neverjeten uspeh, je zgodba o prijateljstvu med moškim in žensko. Harry in Sally sta se spoznala konec sedemdesetih let na univerzi v Chi-cagu. Obadva sta po diplomi odšla v New York, Sally je postala novinarka, Harry pa sociolog specializiran v političnih vprašanjih. V New Yorku se bosta spet srečala komaj po petih letih. Sally bo takrat zaročena s Harryjevim znancem, Harry pa na tem, da se poroči. Njun pogovor se spet loti dejstva, ali lahko obstaja prijateljstvo med moškim in žensko, ne da bi pri tem prišlo do česa več. Spet dolga pavza in nato spet ponovno srečanje. Sally je medtem fant zapustil, Harryja pa je žena zaprosila za ločitev. To je seveda razlog zaradi katerega se bosta nekdanja sošolca začela pogosteje sestajati in stvarno odgovarjati na vprašanje, ali se lahko prijateljstvo razvije v ljubezen ... menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 18.00 Economia e dintorni; 11.35 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.35 Fegiz Files; 14.00, 23.00 Finestra sul Friuli Venezia Giulia; 14.35 Saranno suonati; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pomeriggio ore quattro; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 La musica scelta da Radio Capodistria; 21.00 Sconfinando; 22.00 Classicamente/Liricamente; 22.30 Sonoramente classici; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.30 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Improklet; 21.50 Pri psihiatru; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55, 13.30 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.40 Volitve v Evropski parlament; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Glasba. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Glasni novi svet; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Torek, 27. maja 2014 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. Nad večjim delom Evrope je območje nizkega zračnega tlaka. Od jugozahoda doteka k nam vlažen in labilen zrak. 1020 1020 OSLO 8/20 0 ' HELSINKI STOCKHOLM^7?4 ^ 7/22 O 1010 KIJEV O 19/28 PARIZ 012/19 BRUSELJ 13/19 VARŠAVA 15/26 ŽENEVA 12/18 ° MILAN 17/20' DUNAJ 015/26 LJUBLJANA ° 10/21 ¿X BEOGRAD "MS C/V> O 18/28 V- ™.t SOFIJA "V SPLIT o 13/29 RI,M„„ skopje — 15/24 11/27 'Bjll ' 1010 11/27 \ v S»' , ATENE ) ;-2o/26°. Sonce vzide ob 5.21 in zatone ¡o ob 20.43 i Dolžina dneva 15.22 Luna vzide ob 5.18 in zatone ob 20.23 Spremenljivo oblačno bo s krajevnimi nevihtami. Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, na zahodu države tudi pretežno oblačno. Predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji se bodo pojavljale krajevne plohe in nevihte. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 12, na Primorskem okoli 14, najvišje dnevne od 20 do 24 stopinj C._ TOLMEC 012/18 C(Y TRBIŽ O 10/18 u VIDEMO 12/24 CELOVEC 011/22 KRANJSKA G. O 7/21 O TRŽIČ 10/22 S. GRADEC O 10/20 5¿>: ČEDADo 13/23 KRANJ O CELJE 12/22 O LJUBLJANA O 12/23 GORICA 15/24 O N. GORICA O 13/22 POSTOJNA N. MESTO POSTOJNA 12/22 O 010/19 .V KOČEVJE Po vsej deželi bo spremenljivo, ponekod bo deževalo. Ob obali in po nižinah bo sicer več sončnega vremena. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne se bodo pojavljale krajevne plohe. CELOVEC 010/24 KRANJSKA G. O 6/21 O TRŽIČ 10/23 S. GRADEC 010/22 CELJE 9/24 O KRANJO LJUBLJANA 012/24 N. GORICA 14/24 POSTOJNA O 9/22 N. MESTO 11/23 O KOČEVJE V ° ČRNOMELJ O 1956 - Predvsem v Julijskih Alpah je bilo nenavadno toplo za maj. V Lučah v Zgornjesavinjski dolini se je ogrelo do 29,4 °C, v Stari Fužini do 29,0 °C, v Ratečah do 27,4 °C in v Bovcu do 27,0 °C. Danes: ob 3.16 najnižje -64 cm, ob 9.43 najvišje 33 cm, ob 15.01 najnižje -15 cm, o ob 20.53 najvišje 46 cm. S Jutri: ob 3.47 najnižje -64 cm, ob 10.16 najvišje 35 cm, ob 15.37 najnižje -13 cm, ob 21.22 najvišje 43 cm. Morje je skoraj mirno, temperatura morja 20 stopinj C. ¡o 500 m ...........20 1000 m...........16 1500 m...........12 2000 m...........10 2500 m............4 2864 m............2 UV indeks ob jasnem vremenu po nižinah doseže 8, v gorah do 9. Umrl nekdaj najtežji mož na svetu (597kg) MONTERREY - Mehičan Manuel Uribe, ki so ga pred leti, ko je tehtal 597 kilogramov, razglasili za najtežjega človeka na svetu, je v ponedeljek umrl v starosti 48 let, so sporočili zdravstveni organi v mehiški zvezni državi Nuevo Leon. Uribe naj bi umrl zaradi težav s srcem in drugih bolezni, ki so bile povezane ne le z njegovo prekomerno težo, ampak tudi z izgubo kar 200 kilogramov v minulih letih, pojasnila univerzitetne bolnišnice v mestu Monterrey. Uradno vzrok smrti sicer še ni potrjen. Potem ko se je Uribe leta 2007 v Guinnessovo knjigo rekordov vpisal kot najtežji človek na svetu, je namreč začel z dieto in shujšal na samo 394 kilogramov. V začetku meseca so ga z njegovega doma v mestu San Nicolas de los Garza z žerjavom, saj ni mogel hoditi, prepeljali v bolnišnico zaradi težav s srcem. Rolling Stones z velikim uspehom nastopili na Norveškem OSLO - Legendarna britanska zasedba Rolling Stones je po dveh mesecih premora, ki so si ga glasbeniki vzeli zaradi smrti partnerice Micka Jaggerja L'Wren Scott, v ponedeljek ponovno stopila na oder v Oslu. Norveška prestolnica je bila prva evropska postaja na njihovi turneji. Za koncert je bilo 25.000 vstopnic razprodanih v samo 13 minutah. Za vstopnice so morali odšteti od 115 do 310 evrov. Oslu bo skupina nastopila še v Lizboni, Zurichu, Tel Aviu, na festivalu Pinkpop na Nizozemskem, v Berlinu, Parizu, na Dunaju, v Dusseldorfu, Rimu, Madridu ter na festivalu TW Classic v Belgiji. LJUBLJANA - Avtomobilsko onesnaženje Cilje zmanjšanja izpustov CO2 bo doseglo pet proizvjalcev LJUBLJANA - Cilje zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida (CO2) bo do leta 2021, če bodo napredovali z enakim tempom kot v zadnjih šestih letih, doseglo pet od osmih evropskih proizvajalcev avtomobilov, in sicer Volvo, Peugeot-Citroen, Renault, Daimler in Volkswagen, kaže poročilo nevladne organizacije European Federation for Transport and Environment (T&E). Kot so v povzetku poročila T&E zapisali v nevladni okoljski organizaciji Društvo za sonaraven razvoj Focus, bodo cilje, če bodo ohranili tempo, vzpostavljen po sprejemu ciljev CO2 leta 2008, predčasno izpolnili Volvo, japonska Toyota, Peugeot-Citroen, Renault, ameriški Ford in Daimler, pravočasno pa Volkswagen in japonski Nissan. Na drugi strani pa ciljev CO2, če ne bosta pospešila zniževanja svojih stopenj emisij, ne bosta izpolnila evropska proizvajalca Fiat in BMW. Prvi bi jih lahko dosegel šele leta 2022, drugi pa leta 2024. Prav tako bodo morali pospešiti razvoj nekateri azijski proizvajalci, in sicer Suzuki, Hyundai, Mazda in Honda, ki pa so najavili sodelovanje za izboljšanje učinkovitosti motorjev za 30 odstotkov do 2020. Kot so izpostavili v Focusu, so ugotovitve poročila v nasprotju z izjavami nemške avtomobilske industrije, ki trdi, da potrebujejo boljše znamke avtomobilov več časa za dosego cilja 95 g CO2/km. Podatki namreč kažejo, da je dosega ciljev bolj odvisna od strategije podjetja kot od vrste in velikosti avtomobila, ki ga proizvajajo. Lani so vsi evropski proizvajalci avtomobilov dosegli cilje za 2015, torej vsaj dve leti predčasno. Tudi ti dosežki se ne skladajo s trditvami proizva- jalcev v času pogajanj o ciljih, in sicer da cilj 130 g CO2/km ni dosegljiv. Leta 2013 je mesto najbolj energetsko učinkovitega proizvajalca Fiatu prevzel Renault. Volvo je medtem zmanjšal emisije voznega parka za osem odstotkov, kar je največje zabeleženo zmanjšanje v enem letu. Trenutno Evropski parlament zagovarja cilj za leto 2025 v razponu med 68 in 78 g CO2/km, ki pa ga mora Evropska komisija še analizirati. Komi-sarka za podnebje Connie Hedegaard je obljubila, da se bodo o tem posvetovali že v maju, a se do sedaj to ni zgodilo. Glede na to, da so proizvajalci na dobri poti za dosego ciljev za 2021, nujno potrebujejo cilje za naslednje obdobje, so opozorili v Focusu. Avtomobili so po njihovih navedbah odgovorni za 15 odstotkov izpustov CO2 v Evropi in so največji posamezni vir emisij v prometnem sektorju. Evropska zakonodaja na področju zmanjševanja CO2 zahteva od proizvajalcev avtomobilov, da omejijo emisije na 130 g CO2/km do leta 2015 in na 95 g CO2/km do leta 2021. Poročilo T&E spremlja letni napredek proizvajalcev vozil pri zmanjševanju porabe goriva in emisij CO2 novih avtomobilov. ZAGREB - Na dobrodelnem koncertu Predsednik Ivo Josipovic igral na osrednjem trgu ZAGREB - Na dobrodelnem koncertu Hrvaška pomaga žrtvam poplav v Slavoniji sta v ponedeljek na osrednjem zagrebškem trgu skupaj igrala tudi hrvaški predsednik Ivo Josipovic in priljubljeni hrvaški rocker Goran Bare. Josipovic se je na klaviaturah pridružil Ba-retovi skupini Majke, ko je pel eno svojih uspešnic »Put ka sreci«. Skupen nastop hrvaškega predsednika, ki ima klasično glasbeno izobrazbo in je skladatelj sodobnih klasičnih kompozicij, in hrvaške ro-kovske ikone Bareta, je bil največje presenečenje dobrodelnega koncerta, na katerem so sodelovali mnogi znani hrvaški glasbeni izvajalci na odrih v Zagrebu, Splitu in na Reki. Josipovic in Bare sta sodelovala tudi med Josipovicevo predsedniško kampanjo leta 2009, skladba »Put ka sreci« pa je bila spremljevalna pesem njegove kampanje. Takrat so jo skupaj posneli hrvaški glasbeniki, ki so podpirali Josipo-vica. Med ponedeljkovimi koncerti so za žrtve poplav zbrali približno 3,2 milijona kun (421.000 evrov), potem ko je dobrodelno telefonsko številko poklicalo več kot pol milijona ljudi, so objavili organizatorji. Napad z žago na članici japonske pop skupine TOKIO - Članici japonske dekliške pop skupine AKB48, ki velja za eno najbolj nenavadnih na svetu, sta doživeli napad z žago. Kot so sporočili iz menedž-menta skupine, sta bili 19-letna Rina Kavaei in 18-letna Anna Irijama napadeni na manjšem koncertu v mestu Ivate na severu Japonske. Po napadu so ju odpeljali v bolnišnico.Medtem ko so dekleta stiskala roke oboževalcem, je, kot pisanje lokalnih medijev povzema časnik Die Welt, nek moški nenadoma potegnil na plano 50 centimetrov dolgo žago in dve od njih napadel. Posledice so zlomljene kosti in ureznine po rokah in po glavi. Napadalca so obvladali varnostniki, pri čemer je bil eden od njih v prerivanju ranjen. Kot še pisanje časnikov povzema Die Welt, bosta dekleti v kratkem odpuščeni iz bolnišnice. Nadvse uspešno Japonsko dekliško pop skupino AKB48 sestavlja več kot 100 deklet. Skupina je v tesnem stiku s svojimi oboževalci. Ti določijo, katero dekle bo za leto dni prevzelo vodenje skupine. Posebnost je tudi, da se morajo članice držati zelo strogih pravil. Med drugim ne smejo imeti fantov, še piše Die Welt.