Mii^ovni pogoji za Nesnško Avstpijo. Daa 20. jul^a je pariška mfrovna koiaiferenca ¦fsroMa Mewški ATstrijI konČBoyelj&yae mirovB© pogojt, ki so ?mIo trdi. HirovBa aogodba % Kenaško Arsteijo tibaeg«, ˇ glayaem viasleAsjo dolodbe: Nem!ka Avstrija mora plačati vojno odskodnino.K&ko vsoto ia v kakih rokih bo Nemška Avstrija plačevala v tridesetih letih kot vojao odškodnino, l>o določila konaisija za obnovo. Ta koB^isija bo dognala najprej vsoto, ki jo mora Nemška Avstrija v letlh 1919-1921 plačati v zlatu, blago, vrednostnih papirjih in dragih vrednotah. Nemška Avstrija mora oddati vse tadje. Neaiška Avstrija mora odstopiti vse pomoi^ke ladje in nadomestiti vse povzročene izgube zayeznih in pridmžfnih držav na rečnih ladjah. Nadalje mora nadomestiti stroje in druge sestevne dele. , Jjgoslauiji in Rumiji rncra Nemška Avstrija od* dati veiiko steuifo živine in pohištva._„ Zaenkrat mora oddati Nemška Avstrija vrhutega 6000 molznijh krav, 2000 mlade goveje živine, 100 bikov, 3000 lelet, 2000 glav plemenske goyeje živine, 2000 plemenskih konj. 1000 ovac m 1000 pitanih prašičev. Vsa ta živina sa razdeli po določenem ključu med JugoslaTaj« ia RumuBijo. Končao mora Nemška Avstrija oddati tadi še nedoločeao količiuo popolBoma Isdelaaoga pohištva. Za petletao dobo mora Nemška Avstrija prisnati zavezBim in pridniž9Bim vladam (tndi Jagoslaviji) prayico glode izbiraflja ia uporaba lesa, želesa, ia magnezLin. Predvojne dolgove stare fivstriie morajo prevzeti vse nove države. Vee držaye, ki so se polastile bivšega aystrijskega ozemlja, osiroma ki so nastale iz raz«ula »vstro-ogra^e moaarhije aa ajecem ozemlju, bodo morale preyzeti primerea del *ystrijakega držayaega dolga ia predvojaega ča«a; pravt&ko tadi Nemška Ay@trija. Vse vojne dolgose mors pre^sti Slenška fivstrijo. Nove držaye, toda raaea NeiBške Aystrije, ae bodo imele rrikakih obvezaosti, ki bi izvirale u voJBih dolgov bivše monarhije. Vojna posojila se ožigosajo. Druge države, izvzemši Nemško Avstrijo, uimajo nikakih obveznosti aapram lastaikom vojnih posojil na oaih ozemljih, toda te države in ajih državljani, ki so lastaiki državBih posojil, tndi Bimajo Bičesar zahtevati od Nemške Avstrija. Za vojaa posojila v prejšnjem iuozemstvu je odgovoma le Nemška Avstrija. Vsaka država ohrani državno lastaiBO, ki se naisaja na njeaem ozemlja. Ka] bo s starimi bankovci? Vse aaiiovo Bastale države morajo tekom dveh mesecev na svojem ozetnlju nahajajoče se baspkovce žigosati in jih tekom 12 mesecev zamenjati za lasten denar. Bankovce, aaaajajoče se dne 15. junija 1919 v inozemstvu, prevzamata Nemška Avstrija, ib Ogrska same. Vsaka država obdrži na svojern ozemlju se nahajajoči drobiž. Kaj pa upokojenci? . Civilni in vojaški upokojeaci starega cesarstva, ki so si aa podlagi te pogodbe pridobili drugo državijanstvo ali s; ga še pridobe, nimajo glede avoje vpokojniae od Nemške Avstrije aičesar terjati. Nemška Avstrija bo irnela vezana roke gieds železnic in drugih prometnih sredstev. Glede vožnje po Doaavi, dragih rekah, glede železBic ia yseh enakih prometaih sredstav bo imela Nemška x\vstrija vezaae roke aapram zveznim državam. Drage države bodo Avstriji zapovedovale, kje mora zidati železaice ia kako voditi promet. ?Mid ŁehosS®?ašk8 z iogosJavijo. V pogodbi je zasig-uraua zveza (koridor) med Čehoslovaško io Jagoslavijo. Češki koridor med Bratislavo ia Reko se deli y dve črti. Prya poteka od Bratialavd čez Šoproaj preko nemškoavstrijskega ozemlja na Pragersko, droga papo samo ogrskem ozemlju proti Pragerskem. Ta zveza je za Jugoslavijo in za Čehosloyaško yevaŽBOsti, ker pri prevažaaju blaga ne bomo Bayezani ae Ba Nemce, ne Ba Madžare.