SEVASTOPOL PADEL
Včeraj zjutraj je maršal Stalin naznanil, da je rdeča armada po 24.dnevnem obleganju zavzela Sevastopol, kjer je padlo na tiaoce Nemcev, ali pa so utonili v Črnem morju, ko so se skušali rešiti na Rumunsko. — Rusi SO pričeli ofenzivo na Krimu 8. aprila in v vseh operacijah je bilo ubitih ali ujetih okoli 100,000 Nemcev in nekaj Ru-lijuncfcv. Po nekaj dnevih premirja so Rusiji zopet pričeli z obleganjem Sevastopola v nedeljo in po dveh dneh srditih bojev je velika trd-	"
SEVASTOPOL je prišel pod ruski artilerijski ogenj 16. aprila, ko je rdeča armada zavzela Ljubimovko, tri milje od mesta. — Naglo zavzetje Sevastopola je v velikem nasprotju z nemškim zavzetjem 3. julija 1942, ko so ga oblegali 250 dni in so pri tem izgubiy. 300,000 mož.
njava padla.
S padcem Ne\a*to|»ola so |n»>t«* dve )ii(W*iit rderi armadi oUrnili proti severu in nato na K on i lin »ko in ftxtt-ta skupno z drugimi rdečimi ariiiHilami jm»-t i-kn I i Neme** na Balkan in pro-ti Karpatom. ('riuitnor»b ntor --ka mornarica pa j<> dobila veliko pristanišče /a svojo o|teni-fiji- proti Romunski, lMmi mioj dalje proti u|)»ln(
Zuifujc ure iN»j«-v 7.a Seva^to |m»I no aeroplatii in tor|M*lovkc napadale o*i»ko ladje, ki *.<» MkiRhiil«* < h I pi*l j ji t i vojaštvo ita R'mnj»»«ko. Potopljenih je l*iU» viV- ladij in m<il njimi «|va velika transportna parnika.
V !>vojptn iliu'Viu'in povelju
Jugoslov. komitej v Londonu bo Obleganje zapad. Evrope se bliža!P°stal zastopstvo Titove vlade
Pod mrzlično hitrimi in obupnimi nemškimi povelji se približuje obleganje zapadne Evrope, feldmaršal Erwin Rommel pa s svojo zgovornostjo povzdiguje s lo nemških armad, ki bodo po njegovem zagotovilu zmožne postaviti se v bran vpadu in bodo zaveznike premagale. — V Berlinu so včeraj prišle tri proti-vpadne odredbe.
............ pravi,
•fu'/.ihi Holamlsko ji* nemška vojaška | Milici j a razglasila za zaprto ozemlje; prebivalstvom je prepovedano voziti m* s čol-ni |m» f>o|Aa\-4jeuHi ikra j ill in vse |Mino«'-iiu (kirolir<h 1-1 vo <»!» zapvidnem bregu Jutlandije je |iri'|Nivc<hHM),
Druga poročilu, ki >o prišla v London, pravijo, da je naj-Udj suha |Minila<{ zadnjih petnajstih Irt osušila in utrdila
Sta in naznanil, da je sedaj Krim |»oi>oli>omn oi'i^vn tiari j škili vpadniknv. V proslavo velik«* zmage j«* nka/al L'i salv i/ .TJ4 topov.
Stalin je v svojem dnevnem |Hivelju |*o««4hio polivnlno omenil ."»<» poveljnikov, ki so m odlikovali na Krimu, M<*d temi je tudi |m»m<!»iio omenjen inar-ša*k Aleksander M. ViKilev«kit šef ruskega generalnega štaba, ki inieluje načrte /ji vojne o-| s* racije.
Stalinovo dnevno |m»vc!je l»ito naslovljeno na Vasilcvske-kii in generala Feodorj« I, Tol-Imrlii na.	četrta ukrajin-
ska armada ji* razbila tri vrsto, j uthb iz jekla in ecmeiita ter', /.i«'ne ograj«* in minska |*djn.
Nera/jnmljivo je, zakaj ji« Stalin iz KVojn{(n dnevnega velju izpustil generala Andreja I. J ore men lui, ki je vodil svojo armado imI jmčetka ofenzivi* na K ritmi. Njegova armada ji* «loN|**la pred Seva* t o-pol 11». aprila, ko ji* zajvzela ZKiNlovittoiko Ha lak lavo.
Iz tega so splošno sodi, da ji- l>il general Jercmcitko s uvo-jo armado ž* |»oslau v Besa rabijo, kjer Aio vodil |Mik>t«i» o-fenzivo proti Nemčiji.
Hiiski a«*ro|>lani *o bombardirali železnice in vlake v Ta p i v Kstonski, lioudmiki baltskega vojnega brodovja pu ho napadli finsko pristanišče Kotko in potopili štiri ladje, med katerimi ji* bil tudi ve Irk transjiortui partiPk.
ZVEZKA ZASEGA WARD KOMPANIJE KONČANA
Sinoči je OR) unija prt Montgomery Ward Co. v Clii-cagii pri volitvah dosegla pra-vi<-o kolektivnega pogajanja z družini in m tem je	pre-
klicala zasego druarfn*, ki jo je odredila '_H». aprila.
Zvezna vlada je zasegla drir/4»o zaradi vprašanja, ali CK) unija predstavlja glavno zastopstvo za pogajanja, ali ne. Sedaj pa je unija z 2340 glatovi proti l."i63 zmagala in ima sedaj pravieo do kolektivnih pogajanj z družim.
Trgov»ki tajnik Jesse Jone« je taJcoj izda* odredbo. j»o kateri vlada prepuWa opravo podjetju Ward dndbi. Jone« je v »ivo j i odredbi rekel, da je vlada prevzela upravo podjetja do Aasa volitev in ker %o sedaj volitve končane, vladno nadzorstvo preneha.
in
zapadrto Kvnijio za zavezniški vpad. Nevtralno prostolii*«* na-|M»veduji-jo za priluKlnje ti i tiilfli' lejMi vreme <m1 Holandske in B<'*g>je do Španije. V Švici je letošnja |K>mlad lbrez dežja.
Južno Holamlsko, kjer je tudi prestolica Haag. je mogoee o*l»i*lcnti le s |K»>(4mim (tovolje-nji*tn. <"KI l^t. maja Iki *Mo veljalo za otoke vnanje pro vine** kol ji* Ze<4aiMl.
Dansko easopisji* jMiroea, da so Neiin-i zgradili nove utrc0»e od Skerna v zapadni Jiitlamli-ji do Skanderiiorgn in SiFke-forga v vzIiimIiii J nt hi tuli ji. Ta tri mesta mi glavna nemška o |Mitiš<"a, ki <o silno nfrjieia.
Tudi na Norveškem gradijo Nemei utrdite. Nemški poveljnik ua Norveškem general Ni-
vanjo in pravi, tla so ntrdls' ravno tako nezavzi*tne kot Ol» atlantskem zid ti.
Medtem pa laso Angleži kol Nemci dajejo nasvete Francozom. Angleški radio jim naro-ea, da naj pazijo na svoji* ni-!d.o aparate, j»o katerih <bodo doliili važ-na |K>ročila <i vpadu, svoje rojake pa v imenu Nemci-v opozarja I'll i lipe Hen riot, da I m m I o komunisti dvignili državljansko vojno, iieuriot je eelo oHijavil senzacjoitalno vest, da je i-na roška divizija že v CiHiraltarju i» ji* pripravljena, da se vi le leži vpada.
1'orocila z avstrijsko-švicar-ske meje naznanjajo, da skozi jugovzhodno Avstrijo prevažajo ueinške eeti.
Nemško vrhovno poveljstvo je določilo razne pokrajine v Hrvatski, Srenji, na Madžar--ki-m in Rnmnnskeiu za prepovedane zone do 15. maja. V rcjšnjPh easili so liile take zoni določene, pre«liio so liili- nt*in-ške garnizije v njih povedane in gestajiovei so zapira'i in sreljali sumljive ljudi.
In tako eiš<"'e.rije se je pred dnevi pričelo okoli Beograda, kajli poselmo sodišče je izreklo IS smrtnih <«1*sihL1> zaradi
Posili-naciji ustavljajo Hitlerjevo vojsko
Poročevalec AP časniške družbe, Henry C. Cassidy, ki se mudi na ruski fronti v Ukrajini, javlja, da je nedavno obiskal taborišče nemških vojnih jetnikov, med kater'mi je veliko število Nemcev, Rumuncev, Slovakov, Poljakov in Francozov.
Ko je <los|>el časnikar v
t<>
ta<l>oriščc iz Odese, stali so ti jetniki v dolgih vrstah, ločeni po svojih naroihio-tih. Kden za dnigiin, in sicer tudi po svojih narodnostih, pripovedovali so jetniki časniškim inninVvaU'em o svojem brezupnem položaju in svoje doživljaje potoni, ko >;o nti-kli iz nemške vojski* in prihežali k Rusom v SloIsMlki.
Kot vojaški irliežnLki, ti vojaki morda ni-so tipični naejji, toda ker to vojaštvo sislaj pred stavlja večino takir/vane nem-šike vojske, si za moremo ]>ri*<l-stavljati, kako vojsko ima sedaj Nemčija z:i svojo končno (rfhrnniftio 441nlnjaveEvrope.
Jetnike. 570 po številu, imeli so Runi na«*tthijeT!o v dvonadstropnem javnem kopališču in sicer j>o njih<*vili naroil-
London, 5. maja (ONA) — Danes se je tukaj izvedelo, da bo Jugoslovanski komite v Londonu najbrže postal prvi pravi zastopnik v inozemstvu Titove pro-Vzijonalne vlade v Jugoslaviji. — Mislijo, da so se člani komiteja in člani Titove vojaške misije pod vodstvom generala Velebita, ki so prišli pred par dnevi v London, domenili med seboj 2aradi takšnega polit-čnega zastopstva.
kolaus von Falkcnhorst je ni- 4*protinarodiiega delovanja", vnOkar končal nadzorno pot o kot pravi poročilo tx ZagrdM.
Hclortisi v Franeiji se borijo proti Nemcem
I>uhU>iu 2, maja. (ONA) — Tristo beloruskih iz-goaiieev v Fratn^ji, ki jih je (iiiieral Al nt it** j VJassoff zapeljal v njegove čes<* jc» uprlo zakar no sedaj interiii-rantii v jiržnofraneu^kein ta*M>rišču.
Ta slučaj, ki ga je porot-a i
od »katerih jili je mnogo prešlo v čete francos-kili partizanov.
Oni sedaj nmatrajo Stalina Kri velikega voditelja ruskkh nn-nulov.
nostih, leer ako hi tega ne sto-jriii, hi Rimiunei, Poljaki in Slovaki, [K4»ili svoje nemške "tovariše" kar na mestu. — Na.i-preje so -poročevalci izpraševa-li nelcoliiko Nemcev, kateri vsi so bili majhni in slnhotm ljudje. Največji miil njimi je bil pod na red n i k, Hans (loedwl. star 1?7 let, ki je dejal, da je bil v vojski zdravnik drugega reda. Dejal, ila je v Odesi imel zasebno stanovanje, ko je doznal, da prihajajo Rusi. Vsled ti-ira se je *kril, in ko so Rusi prisili v mesto, se je predal Rusom. In potem je pri|»ovedoval: — "Moj oči* ji* komunist, in jaz se tudi ne strinjam z nazori na-crznui, vslejl česar želim za vedno ostati v Rusiji ikot zdrav-iliik."
Neki pritlikovec, imenom Hermann Petz, star let. je povfMlal. da so ga n;izi.ji zaprli za <hrt>o sedem mesecev, ker iii bil "pravega** političnega mnenja. Po i>restani kazni, je bil pridejan delavski četi, kjer se mu je posrečiti o uteči.
NeintH*, Kari Koli, je 1>il o-blečen v civilni oflbleki. Ta je povedbl, «lii Ihil lota 104.*J o<lpuščen iz vojske vsled malarije. Potem je pot ta I pevec v Odesi. Dejal, da želi za vedno ostati v Rusiji, češ, da je doher tenor, in da Ibi rad postnJ oper-
novodošli Francoz iz Francije, je 'značilen kar se tiče spremem-Im* ruskih e«iigra«tov živečih v Franciji v odnosu do fašizma. Belorusj so sedaj z vsem srcem za sovjete, in sodelujejo z fran-'•oskim podtalnim gibanjem, tako por<m"a Francoz.
< 'eprav so se jim Nemei pri-li/ovali, in jim ponujali velikodušne |K>nnudl»e, se je večina Rusov temu upirata, in Nemcem so ni posrečilo, da hi jih pridobili na njihovo stran.
•General Vlassoff je delal me-seee na tem, da bi rek ruti ral BHoruse v svoje proti-sovjet-ske čete s pičlimi uspehi. Le tristo njih je prego\*oril, pa še tisti so so mu oprli ko so se mu pridružili. (Po zadnjih |K>-ročilib se nahaja generaJ Vlas-woff v fkoncentraciji-Jcem ta1>o-riii''u v Rigi, ker ni mogel pri-d<A>iti članov za svojo proti-sovjetwke čete, in ker s o je izrazil za sovjete.)
Rusi igrajo sedaj važno vlogo v francoskem podtalnem gibanju, poroča ta Franeoz. — Oni imajo sedaj važna mesta in so se udeležili v nefcaterih drznih »podvigih. Ena njihovih največjih uspehov je v tem, da so uspešno u«postavili stike z •ovjetskimi vojnimi ujetniki,
Suhaški la/njivri
Ta-koj dva dni po za v rat nem japonskem naduhi na Pearl Ifarfl>or, Hawaii, pojavile so so v naši javnosti vesti, da je bilo vsemu temu vzrok spanje naših vojakov in mornarjev, češ, da so spali, ker so — imeli navadnega mačka po zabavali prejšnje softiotc. Tako so namreč zatrjevali profesijonelni suha-či, — ki so s temi nesmiselnimi zatrjevanji skušali javnosti dokazati, da je zopetna prohi-bieija neobhodno potrebna za vse našo prebivialstvo.
Sedaj pa prihaja admiral Thomas V, Hart, ki je vso zadevo uradoma preiskal, in izjavlja, da se mora ta zadeva absolutno zanikati, kajti mod moštvom naše mornarice in vojaštvom, ki je bilo in je še nastanjeno v teritoriju Hawaii, ni nikake&a pijančevanja. Potom njegovih preiskav se je tudi dokaza do, da je bila disciplina vsega moštva usod o pol nega dne 6. decembra 1941 uprav izbo ma.
nt pevee.
Ifumnnei so veliiki Ijinlje. Vsi so izjavili, da so jih Nemei pre-varili. in da se ne hodo nikdar več iKM-ili v prid Nem<-ev.
Poljaki so bili oblečeni v delavskih unii'ortnali. Knoglasno so izjavili, da je njih edina želja pridružiti se Poljski vojski pod poveljstvom generala Zig-muuda Berlinga v Sovjetski Rusiji, da tako po[»lačajo Ni^iu-eem milo za drago.
Slovaški jetniki so povedali, da so morali služiti pri neki motorni pehotni diviziji nemške vojske. Na svoje kape so že prisili rudečo zvezde in rumeni križ srpa in kladiva. To kape so jim dali partizani, katerim so se pridružili potem, ko so utekli iz nemške vojske. Knoglasno so izjavili, da so hočejo Itoriti proti Nemcem.
I jet i Franeozjo so bili vsi rodom iz A lzaeije-Lorene, kjer so služili v francoski vojski, ko so prišli Nemci v Francijo, nakar so jih enostavno uvrstili v nemško vojsko i n jih potem poslali v lw>j proti Rusiji. Povedali so tudi, da je Ihil njihov edini namen uteči in se ]*> možnosti pridružiti vojski generala di* GaulJo.
< lani komiteja, ki podpirajo narodno osvobodilno gibanje v .Jugoslaviji, so clo sedanjega časa razlagali k britanskemu javnemu mnenju cilje osvobodilnega gibnnja. Na čehi komiteja so profesor Boris Furlan, Rudolf Ricaiiic in Dr. Sveti-slnv Petrovič, ki so dobro znani Jugoslovani, in ki sodelujejo z Združenim oilborom .Jug«»slovanskih Amerikancev, ki mu je na čelu Louis Adamič.
Maršal Tito, ki se je preje posvetoval s člani komiteja o raznih problemih, je preti kratkim naprosil Bičaniea naj sr ha vi z vprašanjem -Jugoslovanskega narod, bogastva v inozemstvu. Komiti bo sedaj po-oblaščen, da so bavfz različnimi drugimi problemi, ki bi nastali mod Titom in britansko vlado.
Na tisokvni kouferenei je general Velebit navedel tri važne točke. Povedal je voljo Titove vlade, da so kralj Peter ne sme vrniti nazaj v deželo, in da ne 1h> poganj z njim ali njegovo vlado, če to ne Im> narodova volja po vojni. S to izjavo, ki prihaja od moža, ki je ravnokar dospel *iz Titovega glavnega stana, so je pokončalo vsako upanje za rekonstrukeijo jugoslovanske vlade v izgnanstvu, da bi se premostil prepad mod Petrom in Titom.
Z drugo izjavo, ki jo je dal general Veh-bit, je bila razbita
legenda, da ni v osvolmdilnom gUtanjn nič. Srlx>v. Dejal je. dn je približno polovica Titove armado srbska. Spočetka je Titova armada imela do !>."»> S H »o v, {L ta odstotek je bil zmanjšan, ko so se pridružil«' osvobodilnemu gibanju velike množiee Slovencev in Hrvatov po propadu Italije, iz krajev, ki so bili zasedeni po Italjanili.
Kot tretjo točko, je genera Velebit odkril, da je Proti-faši-stični svet narodnega osvobodilnega gibanja, pod dr. Ivanom Ribarjem, odobril zahteve Slovencev in Hrvatov, da morajo vsi kraji v katerih bivajo Slovenci in Hrvati, ki so bili pod tujo nadvlado, posebno Tfaljariako, biti Vkljnčeeni v fedoralno Jugoslavijo.
PETER IN NOVA VLADA
London, 0. maja. (ONA) — Jugoslovanski krogi tukaj poročajo, da namerava kralj Peter vzpostaviti kraljevi sv«-t. kateremu l»o on sam ^predsedoval.
Svet, ki bo očividno mulo-mesti«li Kairsko vlado, s pred-sednikom Puričem na čelu, 1h» oft>stajal iz vodij raznih Jugoslovanskih |K>litičnih strank. -Nj«»gov cilini Tianien bo pomor svdboilni Jugoslaviji.
Se še ne vo, če so vodje vseh strank pripravljeni sodelovati v tem svetu.
Najglobokejši rudniki na svetu
Naj globoke j si rudnik na svetu je aati rudnik Sao Joao del Bey ▼ Zedinjenih državah Brazilskih.
Najglobokejši
med vsemi nuiiliiiki na svetu, je -zlati rudnik Sao Joao del Rev v Zedinjenih državah Brazilskih. Ta rudnik je pričel obratovati -že deta 18.'$4 in leta 1924 so rudarji prišli 672C čevljev gldlioko po<l zem-sko površino. — Ta rudnkk, ki je ponos države Minas fleraes in tudi vseli Zed. držav Brazilskih, pa nikakor ne sega taJko globoko pod morsko gladino, kakor železna rudnika Calumet in HecLa v naši državi Michi-
gan, ki sta le po 6000 čevljev globoka, katera globina pa v primeru z morskim površjem sega 4600 čevljev pod površje svetovnega morja.
Imenovani zlati rudnik v brazilski državi Minas Geraes je namreč visoko v (gorovju od atlantskega pogorja, tako da je njegova prava podmorska glo-ibočina izdatno manjša nego o-na imenovanih dveh železnih rudnikov v Michiganu,
Lr-točosno se tudi preiskujejo njihove šege in navade, kakor tudi vere in njihovo J>ogo-sJužje. Pri tem sejo tekom zadnjih let dognalo, da so ostali Američani zvesti svojim prvotnim običajem in veram, kij nI) temu i hi mnogi začasno postanejo pripadniki raznih krščanskih vero izpo veil an j,—za čas no, kajti k tem veram pripadajo običajno le toliko časa, dokler jim to nosi gmotne dobičke.
Miss Donsmore od imenovanega urada je pred par leti odpotovala na tako preiskovalno in proučevalno pot. Odšla .je v Grand Portage, vas Chippewa-Američanov (Indijancev), ob olbrežju jezera Superior, blizo canadske meje. [Znanstveniki omenjenega urada so to vas oihiskaiK že leta 1905, in se vde-ležili raznih verskih ceremonij. Tem povodom so tudi zalbilje-ž»li razne verske pesmi Chippe-wajev. Miss Densmore je odpotovala v Grand Portage, da prisostvuje tipičnim plesom pravih Američanov in je osta-
la med njimi tri tedne. Tem povodom je zabilježila razne pesmi, ki so znane pod imenom <4watounowin", katere so kasne ji* preveli v angleščino. Prisostvovala je tudi njLhovi božji shržlhi, ki so je vršita v velikem šotoru, sredi katerega je klical duhoven svoje svetnike na pomoč nekemu obolelemu svojemu rojaku. Pri tem se je šotor ali "tipi" močno majal, kakor, da bi vladal«' zunaj nevihta, dasi ravno je bilo ozračje povsem mirno. £>otor se je še dolgo časa po ceremoniji majal, dasiravno v bližini ni biio nikogar.
Po zatrdita domačinov je njib duhoven klical dobre duhove, — kateri so soveda prišli, ker inače <bi se "tipi** ne majal. Duhoven je potem dejal, da, ako med boijo službo duhovi govore glasno, bolnik prav gotovo okreva, ako so p-a njih glasovi slabotni, pomenja to, da no bo ostal dolifco pri življenju.

IS^tt^l GLAS /NARODA
V——*_l.Mliifl jj	Omm Umtlm Er*tmker Mtt IMi ii P«*	t Nmm	W. mmSm A* «f Cm «ff lum tri. m..
s< sn št v. ^ Ln. — letnik Ln.	nkw vobic, Wednesday, may uh4 — skeda io m\j \ iw	~
»	m—gam	r>------------------------------------ ■	-	_1.1 '	*	_
FINSKA
Finska, oziroma Snoma, je sedma največja država v Evropi, dasi ravno njeno prebivalstvo šteje komaj tri in pol milijona I j udi. Kakor znano vzdržuje Nemčija tamkaj ItM) tisis" vojakov, kateri tvorijo neprestano nevarnost za rusko severno pristanišče Murmansk, kakor tudi za 9(M> milj dolgo železniško zvezo med Leningradom in omenjenim prista* n iščem.
Finska tudi proizvaja pet odstotkov \*sega niklja na svetu, oziroma 18,(HK) ton »n leto. Tamkaj imajo tudi nekoliko hakrenrli rudnikov in mnogo vsakovrstnega Jesa. Vse to se sedaj izvaža izključno v Nemčijo. Vsled toga je naloga zaveznikov Finsko osamiti in preprečiti njen izvo»z.
Pravi Američani ("TmlijanrP) so še vedno zvesti svojim običajem in veram
tTrad Ameriške KtnoV^ije v Wafrdiingitorm pošilja vsako leto nuzne ziuii*«tveBii>MV4 med domačine raznih rodov v Zed. državah, niti na ta način preiskuje raziie jezike, ki jih domačini še \Vdno govore med seboj.
"GLAS NABODA"—MEH YOK&
WEDNESDAY, MAY 1Q, 1944
USTANOVLJEN L. IMS
IZ PARTIZANSKEGA TISKA
(Nadaljevanje.)
Jugoslovanska
fronto .
Partizani zmagoviti
v	Črnigori
l*o radio je ghivni stan m«r-sai'a Tita sporočil, da so partizani zavzeli He runi- v i'rni gori in si«'«»r [m» zelo vročeni llw»jii.
Višje proti severu je part i-j zaibaki oddelek vdrl v Brodarc-vo, je po/iral dve sovražni postojanki, pribil mul KM) nemških vojakov in porušil most čez Lini, predno se je umaknil.
Maršal Tito naznanja, da so njegovi oddelki prizadeli težke izgribe nemškemu oddelku severno od Za^rel>n, so presekali cesto med Plevljem in Prije-l>oljem ter razstrelili dva mosta na žel(«znk*i med Trstom in Reko.
. Kot j>oročn 'berlinski radio, I so partizani oihkolili državnega . pod tajnik a hrvatske lutkarske I vlade T urino in njegove tovariše v nekem 'kraju v severni Dalmaciji, toda s<4 jim je slednjič posrečilo prehiti se skozi partizanski <dbroč. Nekaj njegovih tovarišev je Ihil o ranjenih. Turinga pa je ušel nepoškodovan, j
Nov parnik v počast Zed. državam Brazilskim
V Hi«4nnondu, Cat., so ravnokar spustili v vodo nov par-nilk, kateri je Ihil izdelan v Kaiserjevi ladjedelnici 44Per-1 mfanente" v tam-ošnji luki. No-1
vi	parnik jc dobi! ime 44Mello Franco" in sicer v počast Af-rana Mello Franca, ki je ihil svojedobno brazilski minister
j inost ranih zadev. Njegov sin, Ca i o de Mello Franco, ki se je vdt<ležiI te slavnosti je tem povodom v svojem govoru izrazil zaliva ln os t Zed. držav Brazilskih vladi in ljndsvu naše republike. Novemu pa miku je I kiumovala njegova soproga, Yo-| landa de Mello Franco.
' Ukraden whisky
Iz Buffalo, N. Y„ se poroča, da sta tamkaj minule sobote i dva roparja ustavila na cesti I vozniška, ki je peljal poln trnek •žganja. Voznika, imenom Patsy Marconi, sta roparja prisilila, da je peljal dragoceno pijačo z njima v deset milj odda-lyeno mestece, Tonawanda. na kar je moral voziti prazen truck nazaj v Buffalo. Xa vozu, katerega sta roparja spraznila, je bilo lfif) zabojev žganja.
Podučevanje ruskega jezika
i v Middlebury, Vt.
i
j Iz Middlefourvja v Vermont se javlja, da bodo v tamošnjem 'kolegiju pričeli z podukom ruščine in sicer v poletnem teča-| ju. Ta tečaj (bode pridejan rednemu jezikoslovnemu teča-j ju. Poleg tega se bodo tudi vr-( šila redtia predavanja o ruski ,literaturi in splošni civilizaciji v raznih delih te največje dežele na svetu.
Jfe bi se organizirala narod- za na vlada, je bilo treba ustano-jk<
viti najprej centralno politič-Jvl no obče strankarsko enoto, v bc katero bi *e po eni strani ste- vc kale in «v njej izražale vse na- vi rodne težnje in ki bi, z druge uj shrani, povozak vse narodup1 bi osvobodilne odbore in priredi-Ig« !a njihovo delo. Ta osrednja'Jv politična enota je AVMU.'ci
t 4
Njegovo osnovanje meseca no-vtemJbra 1942 je pomenilo ®uče- H® tek šiitšega organiziranja na ,Jt rodne vlade v domovini.
t	• . šc
fI ekoia leta. odkar je bil u- '
ftanovljeu AVNOJ. od novem-'™ bra 1942 do novembra 1943 so'tr *-e razmere v-osvobodilni bor-'^ bi. kakor tudi politični položaj .f| v domovini, znatno spremenili.
Veliki uspehi narodno ostvobo |ni dilne vojake so izzvali ogromen ki razmah ljudskega upora v vseli v naših krajih, tako da je moglo — biti osvobojenega dve tretji- vi ni ozemlja Jugoslavije. V tem in času je že | n i pravi jen aparata demokrat. narodne vlade omo-gočil, da so prišle do izraza g težnje ogromfne večine naroda k-Jugoslavije in da so se na pod- ni lauri teh teženj določili glavni * cilji narodno osvobodilne bor- 44 bp. Z »zvedbo svobodnih vo-li- r« tev na osvobojenem teritoriin č< in osnovanjem mnogoštevilnih m narodno osvobodilnih odborov v< v okupiranih krajih, je mogo- čj če. da -narodi preko pokrajin- g< skih antifašističnili rvdborov in j h vladnih odborov svobodno iz-lb; razijo svoje zahteve.	ir
Kakšen je rezultat? Pmkaza- ,f lo se je. da so narodi odločeni, da se liorijo za tako državno 44 enoto, v kateri bi bili vsi na- k rodi Jugoslavije enakopravni, hi
i Po splošni narodovi volji se '' '-'tara Jugo^laviia s s«voio veli kostfbsko neliudsko kliko. ki r< poles druirih svoiih PTfbov < nosi «-edaj pečat izdai'dstvn. ne sme več obnoviti. Narod' n od»klaniaio vsako hesremonnn in v«nV cistern' nn«ll?a. ZMo nb^oiaio in ne prWnaio vlado P ki v besnet vu Predstavila sta- ^ ro osoiTn^eno Tusroslaviio.
r<
'Pnko ie poleg prvega in o-tnovnecra cilja, očistiti domo- ^ vino od fašistič.neira okupator- n ia. "Narodno osvobodilno <ri- n banje bi moralo po volji naroda novdariti še en cili: pripravit: () in utemeljiti tako državno enoto, ki bo odgovarjala narod- .. nim težniom. V tem primeril J1 •cf\'oriti politične orirane. ki bi ^ dobili nalogo, da postavilo te-mietie državni enoti, kakršno «i želi narod, a to je — demo- Zl VratfAa. federativna Juiro^la- 1*
vim.	i P
.
Ta politični prfioes, ki se je p razvijal v objemu narodno o- u svobodilne borbe tekom tride- j2 setih mesecev, in dovedel -sled- r, njič do osnovanja narodne via-de, nam jasno kaže, da Nacio-'v nalni komite ni začasna revolu-1^ cionalna vlada v ?=maslu, kakor ^ sni« to razložili prej. Pa nnj( bo, kakorkoli, ixriti moramo do
RAZGLEDNIH
-GLAS NARODA"
—---sssa .......■ ■
Umi tgjtniw »nnmiw	9 ti	itflwni
IH11I1" te kMMd ntrr daj	tWturdtM. Mtt^Uy«
Md Holiday a.
taMNa tarti ft.	IdvwtlaeaMat on ir»«"-t
1A (JU) uro tbua lot za u>bd£idnii l>u2avb ln Kanado:
_9t<r—l U FOL LJBTA jUtt; U ČOTRT UTA	_
'HM— Mm<i'	rwJd 4mm It—■ maki, nmfr*} in pnaalkoT.
'Idil NABOOAtli WBBT lUk RTUCT. NEW V OKit 11. N. V
PRIJATELJSKE POGODBE
J>ne 7. aprila PM4, ko >«» «"-M>niAki |H»r<M*«*val<'i pri <luev-iii konfereiu-i v FMi II i si vpnišali ]>re«|ve4luikM lioi«^eveka, »'emu uar^M vlada	pofKilnonna |»ri|M»znati francoskega o<l-
bor* za naroiiu«! os\^Mxlitev, jili ]»• |»re«lse4laik euostavno \ |»i a-»al;
"Kaiko ruzUi^ate saiiKsIolinilMi * In kilo %'e,	ž« li
i.an»*l v Franciji. 1 ** jt* li islina, da K rain*« »z je izvan Francije re»nMHo za* t o| ki jo iuimmI v Franciji''"
\j*^ovu izjava in ua^uui o t^ko/Aani 0>vrib<Miilui Fronti \ Alžiru, kateri umtdjuje |feiier»! «I«- (faul&e, bila l»i vs«-ka-i <»r )m/j vplivna, ako bi na>a vlada d«we!a ne pripoznala tiJouvano vlado" "barona" von Maunerbcitua na Finskem, in vlado FruiM*i)>fla Franca na Španskem, ter polu fašistieue vlmle takozvune republilte I'olj-xe in	*4vlade" .higo>la-
v i j**. Meilteiu, ko v \Va>hiuj<tomi izjavljajo, da jim ni znano eena	nartnl v okviru |»u Nemčiji zaso<toie Francije, —
«<po»»tnjcjo in pripo&ujtvftjo vlado krvnika in Hitlerjevega so-drih^a "tiarona" v on Haniieriieitiia, in so morda tudi mnenja, da si naro«l na S|ian»kem želi nadaljevanje fašistiene vlade Francisea Franca. In kobkt>r pridejo v |M»štev nawMli Poljske in malih fašintienili Autka i>»ki li drža vie ol» Baltiku, s<* nam dozdeva, da taiuo^nja ljiulstvu ne žele prav nič drugega, nego, da v nadalje ustanejo vlasielini svojili iz Nemčije prite|H*nili l.aroiu.v, kateri >»o jim |»r««l vojno milostno dovolili, «la smejo i/važati gnjati v IZetlinjeiie države.
Morda *e bo koacem konca izka/utlo, <la je ^eiieial de ' aulle tipičen francoski HouHmui, tiwla njegova predvojna «le jauja so bila. v<h1iio protifašistična, Ln |kj tem dejstvu ira je 1r*4>a tudi sedaj soditi.
• • •
Edvard Bent«, predsednik češko slovaške re]>u*bli'k<% je v Washingtonu dokaj manj "persoiui grata", kakor člani raznih ubegliii netili-fašUtičnrti vlad, ki se<laj vedrijo v l^omlouu. In ako bi bito ljudstvo Zcdinjcnih držav tako solidno z;i -svojim ]»mkHln9Bom, kakor je prebivalstvo <Vško slo venske za pred--ednikom Benefietn, potem bi bila zopet na izvolitev našega seda njega priMlsednWca v prihodnjem novembru zagotov^Mia. V nedeljo, dne 9. t. m., je <*«Hko-sh»vt»n«ki ministrski predsednik, Jan Sramek brzojavno sporočil Josipu Stalinu, da je v e prebivalstvo njegove dežele zahvalno za njegov (Stalinov) Čin za osvnUnlitev češiko-slovenske republike, češ: ".laz in naša vlada, kalkor tudi v*e unit ljudstvo, č<»stitamo Vam ter vm hi |»o-veljnikom in vojakom VaiU' vo>ke |^>vo<lom Vaših sijajnih Kinag.*'
• • •
lu sedaj primerjajmo zabvainost češko-slovenske vlade iu Ijmlstva z člani ullM'glih takozvauib pro-fašističnih "vlad" v l^wulouu, katerih niti ena ne zastopa prebivalstvu v okupiranih dejudah. Vaalta ptanliiui "liU-gla vlada", se boji Rusije, kaji: ako narodi v ulrupiramli državah izvolijo po vojni take vlade, ki bodo resnično zastopale d<tfhr<jbit vsega prebivalstva, ne da bi pri tem kradle žulje prebivalstva, {M»tem jim 4m» za vedno odklcukalo preiivojno vara nje ljudstva.
V konservativnem Lomloiui se Ixije, da »m» prišlo do lhstaje in začatme nestanovitnosti v oku|Hra«)ili državah, kar bi bilo seveda dokaj slafoo za ubegle 44 vlade", v slu&iju <la se resničjio vrnejo v «voja "kraljevska" mesta, kajti v tem »lučaju bi zavezniki morali poslati tj« vojaštvo, da rova sedanje liberie parasite. — Vsega tega pa Moskvi m* bo treba storiti v Če&o-idovenski repiAiliki, kjer je narod v resnici slovanski in sicer r® le iz etnologičaega, temveč tudi iz vtiake^a politično-naro-dnega stalna.
Pripronti naro<li v Franciji, Italiji, na Španskem, lJolj-^kemt v Jugoslaviji in ostalem Balkanu, kakor tudi v Nemčija, »o istega mižljennja, kakor i arod v ('eško-sloven^ki republiki —toda razlikujejo se med s^ioj le p^ kakovosti svojib ulieglih "vladarjev", katerim bo menda v kratkem za vedno odzvonilo.
rnimstrneija 7.0 nadome^lila z fašisti, — in tiali uradnike, katere smo lili odslovili vsled nji tmvih fašističnih nazorov in prepričanja, je nova vlada zo )>et nastavila na njihova prejšnja mesta."
Zgoraj navedeno mesečno poročilo seveda ne prihaja iz urada italijanskih liberalnih •stramk, 'ki so vedno kritikovale Bndoarlijev režim, niti od ta-kozvnnili levičarskih strank v naši republiki. l'ač je pa bilo 1o poročihi sestavljeno in objavljeno po našem vojaškem zastopniku, katerega je vlada i^!»rala vsled njegovih sposobnosti pravega tolmačenja ta-inošujih razmer in njegove ne-|n i>l ranosti.
m • •
In vsled tega, bivo bi dobro in dokaj zanimivo Hoznati. kaj •neki mislijo ljudje pri našem državnem oddelku z ozirom na sedanji položaj v Italiji. Kajti Ikiš pri onem oddelku ise je svo-jedoflnio sklenilo, da je Ba<h>-glio naš na jiboiljši prijatelj. So I i v Wasbingtonu še vedno te-ga mnenja !
«lHII UllUIIIHItWIIHtWIUIWHIMllHIIHIIWIIIillHIIIIIIIIllllllllltl IIIIIIIIIIHI IIHIIHli.
KOVA IZDAJA •
\ n \ D s
SVETOV MI ATLAS
V njem najdete zemljevide ▼t«gm aveta, ki to tako po-trabnl, da mmte slediti dar aainjim poročilom.
7mIjtndj «o v barvah. CUm* 00 centov MmmtkU pvi: 44Q LASU MABODA", 116 West 18th Mew To* II. M. Y«
U 0 it t. II \| I. \ s.
I ^ ^

Vpail v za.padno Evropo je bil .pred nekaj tedni zadržan za kakih 20 sekund, ker je nek a-meriwki vojak, ki je dodeljen vojaški policiji v Angliji, vstavil avtomobil, v katerem se je vozi zavezniški vrbovni poveljnik general Dvvight 1>. Kisen-hovver.
Ameriški vojak, ki ji* vstavil Ki>seidiovverjev avfonmbil zaradi prehitre vožnje, je Andrew J. Lynch, star 20 let in sin Mrs Anne Lynch iz AVyandaneh. L. T. Lynch je ibil rojen na vzlio-dni 24. ulici v New Vorku, toda njegova mati <se je pozneje preselila na Long Island.
Lynch je pripovedoval, da je s svojim motornim kolesom stal ob strani ceste, ko je pri-vozil mimo velik avtomobil, katerega je vozila vojakinja. Ker je vozila prebit ro, je Lyneb zasedel motorno kolo in začel zasledovati avtomobil. Pravi, da je avtomobil vozil nad 6o milj na uro, pa era ni mogej s
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
mm
y
Prepričajte se!
SONART REKORDI
NOVE SLOVENSKE PLOŠČE
Jerry W. Kopriviek in njegov orkester
M696—Wedding Polka
(£>>• bom m motila; TI p» J eat. pa ti dana marola) Wedding Walts Slovenski Waits
Pojo ftupnlck sastr« MB»e—Jeep Polka
(Mat* potico pe«*Jo) llarln« — polka
S7S—TeresJnkm — polka Na planineah—ralfiak
Lepe Melodije
Duqimne University Tamburira Orkester
Mr,71—Na Msrijance. polka Kje m moje roik-e Marinka pegia—polka Za touritvnl oenlk In cmm ploM a*
JOHN MABSX0H. Inc.
M W. <M »T.. N|W YORK
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Valim Otrokom
KRANJSKO.SLOVENSKA KATOLIŠKA JfBk J E D N 0 T A
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA v AMERIKI. Posluje že 51. leto
Članstvo 39,150	Premoženje $5,500,000.00
80LVENTN0ST K. S. K. JEDNOTE ZNAfiA ] 28.43%
Ce Md dobra sebi In svajte dragim, sararoj m prt WiJb»Mtl. 9+ Ateni in nadaolventnl »odporni organlxadjl, UUNJ8KO SLOVBN-8KI KATOLlfiKI JKDNOTI, kjer se labke nnrakl M rasne pstksdbe, operacije, prati baletni in
K. S. K. JEDNOTA sprejela asatte In ienska ad 1«. do M. latet stroke pa takoj pa rojstvu In da 10. leta pod svoje okrilja.
K. S. K. JBONOTA lsdaja nsjasdsrasjis vrsto certirtkau oe-
L8.K. JEDNOTA Jo prava mati vdov In sirot. 6e »o nM Hm ali Članica to otagofee In bogato katolliko psdpsroa organlsadjo. potrudi so In pristopi takaj.
In pojasnila o savarovalnlnl In sn vso drago podfo^noail os sbraite na aradniko In nrndnles krajovnlb draWsv |L a K. >1*1111, S4I pa nnr
GLAVNI URAD
301-353 No. Chicago Street,
9m
Jollei, minoit
■	zaikljucka, da je Nacionalni
■	koniito popolnoma zakonita1 vlada, legalni prtil.-iavnik svo-|
r bodno izraženo -volje ogromne.
-	večine vseh narodov Jugosla-
-	vije. Sploh	danes nihče
' njegove zakonitoali ne iz-pod-1
>	bija, imemli fašistično propa-'
-	gando in nokoliko hegunoev v
11 Kairu To pomeni, <Ui se Na-j 'cionalni komite ne imenuje 'vlada zaradi po-1 manjkanja legitimnosti. Zakaj pa se ne imenuje tako?	j
Od drugega zborovanja na-' >ega AVNOda. smo v dobi na-| "l?tajanja nove narodne vlade.' i Ta doba bo trajala, dokler bo , trajala narodno osvobodilna' T.borba. Po zaključku te borbe' 1, in po končni zmagi naroda nad .zunanjiiu in not»ianjiin, sovraž-1 -|iiikoin. 1k> nastopila nova doba,' i ko bodo narodi .Jugoslavije, že i v organizirani državni enoti
>	— stopili v novo, svobodno ži-'
-	vi jen je. Ker so naloge, ki jih' i ima Nacionalni komite mišljene1 t samo za čas naslajanja države,
-	zakonodajni in izvršni or-i gan AjVMiJa ni nadel vzdev-\ ka "'vlada.'' temveč Nacional-
-	ni 'k on: i te osvolnijenja Ju gosi a i vije. iS tem, da se imenuje
-	"začasna narodna vlada*' ni
-	rečeno da je začasen in da ga i čez nekoliko časa ali po kakš-
•	nem posebnem- dogodku, n*- bo v več. Nacionalni komite je Mzsi
-	časna vlada" zato, ker so nje-
-	gove naloge mišljene za nedo-n j ločeno dobo časa, toda po gi--llranju, na katerega se naslanja
in po ciljih, za katere se 1>ori. je trajna vlada.
Kanadi tega je tivba naslov r» 44začasna vlada'* »razumeti ta-| . ko, dii pomeni dve značilni !. la.-inosti Nacionalnega komiteja v dobi nastajanja države:
p
1- j^ vojna vlada, organ na-i rodno osvobodilne borl>e.
v 2. njegove sedanje funkcije so '; časovno omejene, za Čas trajanja narodno osvobodilne borbe.
r»
n Torej vlada je začasna samo » po ovojih funkcijah danes, ka-. kor tudi po imenu, ki ji je bilo dano, toda kot zakonita na-rodna Vlada ne more imeti začasnega značaja- Če bi hoteli to izraziti na najpreprostejši način, bi rekli, da je Nacionalni ikomite trajna narodna vla-™ da, ki s'o ji jx/verjene časovno
: omejene naloge.
i-
V političnem življenju obsto-a ji logični aazvoj in kontinuite-
•	ta. To kontinuiteto opažamo , tudi v času nate narodno osvo-n bodilne borbe. Prešli smo fcko-u zi več stopinj te borbe in smo
prišli v dobo, ki nas približuje
postavljenemu cilju.. Kakor je
AVNGJ iz ene dobe do druge
p prešel iz obče strankarske eno-
t« v vrhovno zakonodajno in
izvnšno, tako bo v tej dobi pre-
rastel Nacionalni komite v traj
"l no in najmočnejšo vlado. V
vlado, ki bo z nmršalom Titom
na čelu ,odločno in do konca r	i
. branila interese naroda..
Ji
o	Vladis-laiv Bibnikar.
ITALIJA
Med nami, v Zetlinjenili dr- i zavali, menda ni človeka, in j mud natsim vojaištvom, ki >e i mora ibojevati in tudi umirali 1 v Italiji, menda I udi ni žive j tiušc, ki se je razveselila vsled j poročila, da je Italija, kalfio i je na-še vojaštvo navidezno o-svolliodilo fašizmaf — prijadrala zopet nazaj v fašizt-m in si- i ct*r po zaslugi maršala liado : glio. Tozadevna (jonočila so prLsda naravnost iz Xapolja in isi<*er nekalko sluyjlxMio. — namreč v poročilu o mesečni seji Zavezniške Kontrolne Komi>i M'.
foročnik-polkovnik, (}. M. Miit'affrey, je namreč javil o men jen j komisiji, <ht razmere v Italiji postale dokaj sla'li š<', odkar je zavezniška vojaška uprava, izročila uprav jo italijanski administraciji, katero on nazivija 44 nesposobno " in v <lnbii faši-tično. Istodoilnio je tudi naznanil, da j<« fašistična organizacija mlatline, zopet nastopna v javimsfi in siecr i»od
novim imenom, ter pristavil: ''Mnogo uradnikov, katere smo mi nastavili, j»- italijanska ad-
sv<»jim »kolesom prehiteti, ker so cesto na levi strani popravljali. Slednjič se mu je vendarle posrečilo prehiteti avtomobil in ga vstaviti
i
! "Stopim '/. motornega kolesa." pripoveduje Lynch, "in stopim k avtomobilu. Tedaj pa zagledam zvezde. iSalutiram, general na zadnjem sedežu pa. vpraša :
< "Ali veš, kdo sem, moj sin -'' t " Xc, go^iod," mu odgovo-' rim.
| "Jaz sem general Eisonliow-• er, moj sin in se mi mudi."
Rekel sem: "Mi je žal, general,'* sem mil salutira 1 in ge-
k
nerail se je odpeljal.
I Lyiwliu spočetka ni ni kdo , verjel, ko je pripovedoval, da ,j.ie vstavil generala Kisenhow-ijerja, t<wla istotnik J. P. John-I son, v če gar stotnijo spada . Lynch, je zadevo preiskal in > je Lvnchu poslal povelje: "Ne : vstavljaj več generalov!"
PROSTAK VSTAVIL GENERALA
•OUi NABODA KlCW TORS
WEDNESDAY, MAY 10. 11)44
VSTANOVLJEN L. IMS
|!l! Kanadski Vestnik | j
Poročila is raznih naselbin, fcjer bivajo in delajo Slovenci	f j
PROSLAVA PRIJATELJSTVA MED KANADO IN ZDRUŽ DRŽAVAMI
Kakor -n k t ilfloiiia a< |m»io-/uli, j«* velika organizacija Ki-Vftliik kluU.v preteklega U-tlna proslavljala "tfih'ii prijatelj->tva iiM-d Kanado in Zdtužeui-tui (lrimatHi."
Teta jh»\ iwioin jt iiietinartni-ni prestiliiik Kuwait i* kiuimv 1*. H Oir v (Misfboi |H»^lauii'i Iiattlovljeiii \ Min K i wan is kiti-bonr v Kanadi, in Združenih dr žavnh poudarjal, da obstoji 11 m 41 o I h* i na državama nepre--lani mir in i*kreno prijatelj-»ho že sto let; da >e vojaštvo * In h i!i*/«»| raniti ob lami Imri
proti skupnemu lutreinu sov; a ž 'ui4u iu jt» izrabil tudi iskreno nado .da l»ode to prijateljstvo ostalo iie-preim-njemi tudi /ji v >e i|oIm* povojnih let.
'Klull Kiwniii« ima v Kanadi iu Zdii&eiiili državah |MMlodseko\- oziroma krajevnih dmšl v /. 12K.<m<) elan i. Mjni-• ti ski pretlsednik Kanade Mn ekenzie Kinir, j«- v -voji | m »slanici član-ivu k njihovemu tie bivanju v prid n»jl>olj.^egn pri jalelj«»lv:i 11 »<-« t Kanado in Zdr. di/avami čestital.
NOVA LEŽIŠČA MEHKEGA PREMOGA V KANADI
Iz T«.i onto, Out., javljajo, tiu je p ov ineialna vlatla inienova-la |>osel»en odlior, negar naloga je, tla -tvarno -preišče l»ogata ležiM-a mehkega premoga, ali lignita v Onakavvaua okraju na daljnem -everu.
Tekom junija 1k» ta odbor <*d|jotoval na sever. Predsed ink tega odi Hira je prejšnji voli« ilor mesta <*ol»alt.
1'o^ta votla ja je tudi dovolila v >oi o I :»,0( H »V svrho uadalj-nili opi'taeij in preiskovanja v lem oktajit.
VOJNA PROTI JAPONSKI
EORDCVI DELAVCI SO SE VRNILI NA DELO
l/. Uttawe poročajo, da je deset dni trajajoča .-tavka 14' tisoč delavcev, uslužbenih prit Ford Motor Co. Ltd. v VVind-sorju, Ontario, končana, kajti med družini iu delavsko unijo j je prišlo do popoluoegu sporazu iiia.
J lel;»VM-i so se vi nil i na delti pretekli ponedeljek, tenia, ker ->e v tovarni dela po določenem času, trajalo l»o nekoliko dni. predno Ik»(1o v>i delavei redno zaposleni.
Gorenji zemljevid kaže št^ri poglavitne točke, s katerih b odo amer. in zavezniške čete pričele napadati Japonsko.
Zbirka indijanskih pesmi
I Ifail Ameriške Ktnolo^i je ima veliko zbirko reko n lov ra/.nili pe>mi in napevov naj-ra/novr>t nejših rodov pravili
Američanov, katerim po Kolu ml tov i zmoti napačno pravimo "lndijaiiei". Te zbirke »n v 1". S. National Muzeju v Washington!!. D. f.
NOVI KANADSKI PARNIK "KIRKLAND LAKE"
i
(rlasom iporoeil iz Quebec*, ■ ()»t., Iiodo tamkaj dne 1 A. maja splovili ima"i parnik z imenom "Ki'! k land Lake." iSlav- , no.-ti I »odo prisostvovala razna društva iz mesta Kirkland laike. Ta društva so nabrala med člani več sto dolarjev v tfvrho pogostitve moštva nove- -ga paru i ka. Xov i parnik ho 1 služil kot fregata in 1m» pri- , ključen kanadski mornarici
i
OBČINSKI VRTOVI V KANADI
t
Jvakor pri nas v Združenih državah, kjer imamo Victory Gardner" imajo tudi v Kanadi, zlasti pa v provinciji Ontario vrtove, ki služijo istemu namenu, katerim- pa pravijo 4 4 obči n >k i vitovi."
Za pravilno obdelovanje teh vrtov v Kanadi, skrbi tamoš-nja 4'vrtnarska družba'' kate-ra daje gospodinjam vsa potrebna navodila za konzerviranje sočivja in drugih pridelkov.
PRODANE CERKVE
Tz Cobalta, Ont., se poroča, da so v tamosuji naselbini ta-1 koavanih 'rudarjev srebra, ravnokar prodali dve leseni cerkvi ker potrebujejo tramov je in deske, iz katerih so pred kakimi 33 leti zgradili obe cerkvi.
Prva prodana cerkev je protestantska in druga finsko-Jn-teran-fka, katero slednjo so pa potrebovali tudi Anglikani \ Cobaltu za »voje cerkvene obrede in zabave. Z njimi zaeno, so to cerkev rabili tudi meto-disti, kateri so prirejali svoje Za have zaeno z ostalima verniki obeh zgoraj omenjenih veroizpovedi.
IZPUŠČENI KANADSKI FAŠISTI
(Iz Ontoria porodijo, da so tanjkaj izpustili znana sejni-šljenika fašizma, nekega Jos. Fana in John Lorimerja, ki *ta bila v sled njunega delovanja internirana. Ljudstvo je vsled tega ogorčend, kajti nesmiselno je misliti, da fašisti na ameriški celini, niso ravno tako nevarni, kakor oni v Nemčiji.
Note
KLAVIR
ali
PIANO HARMONIKO
(Cvetni Cm)
30 centov komad 3 xa$l.—
*	Breeias ot Uprta® Tlmm t* Bloa
*	P« J Mr rti Kolo
*	SmT«j MUkt Mala Orphan Walts
*	Defekt m vrtrn
<U. Matička, p*«Jjaj « bsrčfc*
Mladi kiiMUM
*	Qnao mm fttajerafca lujrru	.
*	Happy Polka
Ga aa tujem
*	Slovenian Dum Vsada Puika
*	fcidaaa marela Vaartt bra tel
*	Oblo V allay Hyirta Polka
*	ZvmM mmm nekaj Ka ptičica ta naia
*	Kadar bol q nadrat |»!
»"ZVEZEK 10 SLO-VEN8KIH PESMI u pjanohannonik o ta 11.
Po 26c komad
Moj« dekle je ie mlada Barbara polka
Knjicarnl SloTenic PabliBbimr Oo. tii v. im m
Varti II. N. T.
iiov>kili oe/el sveta. -Meti letu ko je -prišlo leta	na vsii-
kegu prebivalca Kanade |>o iJc. dnevnih vojnih stroškov, zna->a.io ti »t 1'itAki sedaj po $1,16 na dan. Kanadčan, ki ni poročen, in ki ima recimo $10,UtMJ letnih dohodkov t plača $.j,122 dohodninskega davka na leto, kajti Kanada izda za vojno vsaki teden |»o Umi milijonov dolar je v.
"CANOL PROJECT" DOOOTOVLJEN
Iz \Vliitelio;se, Yukon Territory se javlja, da je bil dne 30. aprilu takoavaui "Canol Pro-jeet" dogotovljen. Čistilnica, ali rafinerija petrolja v White horse, so tem povodom slavnostno izročili prometu. Slav-taosti, ki >e vrvila tem i»o-vodom s4» prisostvovali kanadski in aiiheriški vojaški iu vlad ni zastopniki.
Omenjena čistilnica petrolja. katere nauten je predvsem preskrbovati \ ^e l>ostaje aeropla-i (iv ob severni vojaški cesti in letalni progi, bo dobavljala poire I »no pot role j-k o gorivo potoni podzemnih cevi v>e do Fort Normana, ki je ,V»9 milj oddal ieno od Whitcliorse in je najsevernejše petrolejsko jKilje na vvetu.
Pri -lavi lost i je zastopal Zdr. države brigadier general L. D. Worsliam, poveljnik takozva-nega >everoza pad nega vojaške okrožja, ki je tudi nadzoroval vse gradnje* v zvezi z imenovanim projektom.
Kanadski delegaciji je nače-loval major general W. Foster posebni komisar obrambnih projektov kanadskega severo-zapada.
ŽENITNA PONUDBA
Sloven«** sr«*«lnje >tar«»ti
išče Slovenko, sam-ko a i vdo i vo, s redu j«* starosti, lahko je tudi z dvema otrokoma, če je v Kanadi, Katera bi hotela živeti na farmi v Kanadi, naj piše na: "XENIX '. <*. of (Jla-Naroda, ^2^^\ \\. l*th Street, New York 11, N. Y.
ških vojnih oblasti mnosro uglednih odlikovanj in pri-znanj. kar med nami ne sme biti pozabljeno. ..
Zdrcženi odbor južnoslovan-skih Amertkancev ? tem apoli-ra nn vse one starše, katerih sinovi, ali pa heere, bili odlikovani v ameriških vojnih si lali, ali pa so že padli v boju, da na« pismeno obveste o tem, ker ta odbor želi ohraniti in zbrati vse podatke o njihovih junaških zas-lugah. kar bo v trajen spomin našim padlim in odlikovanim sinovom in hčeram.
Vsr izčrpno podatke pošljite na naslov: The Fnited Committee of South Slavit1 Amori-
NAŠI ZASTOPNIKI
SWASTIKA" V KANADI
V provinciji Ontario, okraj Temiskaming in sicer blizu mesta Kirkland Lake, imajo tudi mestece z imenom "Swas-tica." Pravijo, da bodo to ime preinačili, ker jih prepogosto spominja na nemške barbare.
NOČE POVEDATI KAKO c- JE KLEL.
Medtem ,ko vsakdo ve, kako >e godi človeku, iki se polagoma tako zredi,, da k z veliko njuko zapne ovratnik svoje košut je, nihče noče javnosti naznaniti, kake kletvice rabi pri tem mučnem delu. Naravno oz. preteklo nedeljo &e je to pripetilo nekemu prijatelju, ki je po dolgem naporu vendarle STečno pripel in zapel svoj ovratnik. Ko je bilo to mukatrpno delo končano, je pa na vso moč kih nil in gumb je odletel iz ovratnika košu 1 je naravnost pod postelj. Potem je* zlezel pod postelj. kjer je bilo mnogo prahu, na kar je zopet tkihnil, vsled »"•esar se mu je še košulja razparala Svojim tovarišem je j potem zaupno pripovedoval, da pretekle nedelje ni šel k maši, ker je predolgo klel., }
California.
San Fraiielmii. .1 liciili I.:insliin* Colorado:
Pnriiln, lVK-r Oilis	|
WalsHiilmrg. VI. J. K;ijnk* Indiana:
iDtllanaiMilU. Fr. Marki« h Illinoi>:
«'liit-a$ro. .idsfpii iwr-ir* Chicago, J. Fabian iCbieaso. Ci«e-ro in Illiuoisi ioliet, Jennie Banibi<-h
Salle. J. S[»eli<h Mascv.utiib. Vlartiu I>ol»n<' Nortb Cbicajto In Waukegan. Matb Waršek Mirbiean: Detroit. L. Plaukar*
Danes služi v vojnih silah Združenih držav na desetti>*o-če sinov in hčera južnoslovan-skih staršev in nahajajo se na oddaljenih frontah Vzhoda in Zapada, kjer se bore proti sovražnikom naše demokratske «leže»Ie. Naši hrab'i sinovi bra ni jo s svojo krvjo našo domovi no Ameriko, žrtvujoč svoja mlada življenja za zmago nad tiranijo nacizma in fašizma in za vzpostavljenje svobode in pravice med ljudstvi in narodi.
Afnogl naši vojaki, ki služijo pod slavno zastavo prog in zvezd in ki so sinovi in hčere naših južnoslovanskili -faršev so pokazali hrabrost In odličnost ter so prejeli od ameri-
cans, 1010 Park Avenue, New York, 28, N. Y.
V podatkih navedite ime in priimek odlikovanega ali pad-leira vojaka ter imena roditeljev, vrsto odlikovanja, vojaški čin, lcraj rojstva, starost vojaka, kje je padel in v slučaju oblikovanih pa navedite zasluge, radi katerih jebil — ali ltiln — odlikovan, kakor tuli zadnji naslov vojaka.
Jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki, — slovenska sekciia 1840 W. 22nd Place, Chicago, potrebuje podporo vsakega rojaka, da lahko izvrši svoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini.
KNJIGARNA
Slovenic Publishing Company
216 West i8th Street	New York City
Razprodaja KNJIG
po 50 centov komad,
Cbisboliu, J. Lukantrli Elj\ Jon. J. Peshel
John Teran, Ely, Minn.
E velet h. Louis (ioute Gilbert, Loul« Vessel Montana:
Roundup, M. U. Pan lan Nebraska:
Omaha, P. Broderl<*k New York: Gowanda, Karl Strnlaba* Little FaUs, Frank Maale* Worcester,* Peter Kode* Ohio:
Barberton, Frank Troba* Cleveland, Anton Bobek, Charles
Ka rlingerJacob Reanlk Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Balant, Jobn Kumfie Toungstown, Anton Kikelj Oregon:
Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, Jobn Jevnlkar Conemaugh, J. Brezove«-*
Coverdale in okolica. Joa. Patornel
Export, Louis Supančlč*
Farrell, Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin*, Frauk
Blodnikar Greensburg. Frank Novak Homer City, Joseph Kertn Imperial, Vence Palclfb Johnstown, John Polants* Krayn, Ant TauielJ Luzerne, Frank Baliocb Midway, John 2ust* Pittsburgh in okolica, Philip Proga r Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Scbifrer* West Newton. Joseph Jovsa
Milwaukee. Weat Aills. Prank Skok* Sheboygan. Anton Kolar
Rock Springs, Louis Tauchar* Diamond viUe. Joe RoUch (•Zastopniki, ki imajo poleg lme-aa *, so upravičeni obiskati tudi druga naselbine t njih okraju, kjer je kaj
uUKh rojakov naseljenih.)
Vsak ii^ipnft Iste potrdila sa svo U, katera |a »rajal.
IZDALA SPLOŠNA KNJIŽNICA
I
Domače živali
Spisal Damir Fclgel
Kreutzerjeva sonata
Spisal N. Tolstoj
Andre] Ternovc
Spisal Ivan Albreht
6
Preganjanje indijanskih misijonarjev
Spisal Josip Splliman
8
Pravljice
Zapisa! H. Majar
10
Dedek je pravil
Spisal Julij SlapKak
12
Frank Baron Trenk
Po raznih virih napisal Cijaro Pand urlč
19
Študent naj bo
Spisal Fr. R. Fin/prar
22
Balade in romance
Spisal A. Aškerc
35
Praški Judek
Spillmannova povest vel Josip Vole
Pro-
IGRE
28
Magda
(Igral — Alojzij Remec
23
Zbrani spisi za mladino
Spisal Engelbert Gangl
24
Andersonove pripovedke za mladino
Priredila Utva
29
Peterčkove poslednje sanje
(Igra) — Pavel Golin
30
Potopljeni zvon
(Igrai — Gerhart Haaptmann
14
Pravljice in pripovedke za mladino
Spisal Silvester KoSutnik
31
Revizor
(Igra) — Nikolaj VasilJevH*
32
Spodobni ljudje
(Igral — L. Lipovec
15
Suneški invalid
Spisal SHv^stfr Ko&itnlk
13
Pariški zlatar
Poslovenil Silvester K.
18
Mladim srcem
Dragi zvezek. Zbirka za slovensko mladino. Spisal Ksuver MeSko
Podprite napadi — Kupujte bonde Vojnega posojila.
17
Vojnimir ali poganstvo in krst
Spisal Josip Ogrlnec
25
Duhovni boj
(Izdala druiba it. Moborja) L. Skuiioli
28
Denar
Dr. Kari TCngll* — Poslovenil Dr. Albin Ogris
33
Črne maske
(Igra) — L. Andrejev
34
Antingone
(Igra) Poslovenil C. Golar
Edini vojni bond, za katerega vam bo žal, je oni, ki ga niste kupili 1
36	. i
Sveti Just
(Igral — Spisal dr. F. Petronio
38
Tončkove sanje na Miklavžev večer
(Igrai — T. ErbeZnikln P. Roje
't^ar*Ker je zaloga teh knjig zelo omejena, Je pri nnroFiln prlporottjlvo 'fcS^niti več shirk, da nam bo na ta naMn mogoče vsakega zadovoljiti.
4iUut*ioue Murray, sa^top- p
n i k k.mailskt'ga ugla?.f valiu-git L uratfa. ki >e«iaj s>e mudi v na- k m*ui u**! u, je včeraj |»ovo<loui «J si^tanka z za>topnlki amperi-- '> hkih t.^lasevjjluih t vi tik izja- ti vil. tla bode kanad-ka trjfovi- i uu in tovorniht\o po vojni še «i bolj napredovalo, kakor mtpre-ji tlu.ie tekoJu M-danje svetovne F ^ vojn«*. Mr. Murray je bil prej! t avnatelj kanadske radio kor-ii ■pt* racije.
Meti drugim je i.K>vedalf da', ie Kanada v strategieueiiL po-^letlu v tako izbtirneiii položaju «la btule imela 'V bodoče od zrn*koplovl»e kar najivečje ko- l listi, kajti njena zemljepisna u le^a jt- taka, tla je potoni, ki j v«»tli preko nevernega tečaja, v a vakeui |»ogledu najbližja vsem l k i ;i »e!it na severni polutl naie u ' zt-mljt. V-a glavna zrakoplov-'% na |M»ia v Kvropo in A^ijo že v -etiaj viwlijo preko Kanade. Li Naadalje je tudi izjavil, da u x.(ui-a \ retlnont v kanadskih to-j vatual* i/.tlelam-^a blaga, že se- k tla i ni;rotimo vuoto 4 in pol bi-'s li 'tutov tlolarjev na leto, v 'ka- i It i v «»t i na v Kanadi izdelane t \ * ' j nt • Mit rebAči ne niso vštete. i I'. <ljetnUtvo iz Z<lruženih t tli /av je dosedaj nalo/šlo v ] Kanatli za 4 bilijona dolarjev c \ < r kakor v katerikoli drneri n druiri dejw»li na svetu — in to i •• le prieetek. Kanatla je se tla j na tretjem n*e-tu vst>h tr- <|
NAPREDEK TOVARNIfiTVA IN TRGOVINE V KANADI
VSEM JUGOSLOVANSKIM STARŠEM!
i
"ul KS N.iKubA"-NIW 90KB
WEDNESDAY, MAT 10, 1044
PROKLETfl
Spisa) EMILE RICHEBOURG
Iz francoščine prestavil J. L.
VSTANOVLJEN L. 1893
Iz urada Slovenskega ameriškega a narodnega sveta
3935 W 2Gth St. Chicago 23 111-
(31;
Mellier in liouveiiat sta bila sama. Kouvenat reče: "Ko sem lišiil ženo, voščečo uliogemu otroku smrt, jedva se ni -e premagoval, da je nisem udaril!" Mellier pravi žalostno:
"Ona vidi reči, kakršne v resni f i >o, ito j« vse!" **!•« kaj hode=* zdaj .-toril, Jacques?" •*Xo, saj zdaj si ti tukaj gospodar. ti ukazuješ! Odloči, delaj! Jaz hodem odobraval, kaj ti storiš!'*
**Ti mi torej puhtiš v tej reči popolnoma proste roke?" "Ihi!"
"Ali -meni delati v tvojem, i menu?" '
"Kakor hočeš!**
"Kar določim, ali potrdiš?"
"Že vnaprej! Ilelai Kakor ve.', da je prav. Ali hočeš da ti dam dovoljenje pisne no?'*
"Kakor da ne h- verjel tvoji besedi! Sicer se gre zdaj 7 *! t o, da najdemo otoku dojnieo. Šele pozneje; bode nam skrbeti za otrokovo prihodnjost."
Pierre Rouvenat se j? napotil nemudoma v Civrv. t V h mrtve žena naide -tiri ali pet žena. Na mizi bli-.ii po-t« lje je stala prižgana svetilnica in vrč blagoslovljene vode. ki je v njej tjčala pnšpanova veja.
Ro.ivenat v>topi\ši ,-i sname klobuk z glave. Počasi stopi k mrtva-ki postelj, prime pušpaiiovo vejo , poškropi tajnico /. blagoslovljeno v»do ter .zašepeče: "Genevieve, ti droga žena, naj se ti uto'.:.ži duša, predno -e popolnoma loč: od zemlje! Prisegam ti, d.; nikdar ne zapustim tvoj^va o;*.-hr», zmerom ga hod in čira! ter ljubil, kakor da hi bil moj!" Pot^m se obrne de ž*»n«k in 'vpni-a: "Kje je otrok.'" Km žena odgovori: "Me ga it!smo mogle tukaj obdržati. »bi z sem ga medlem ne-Ia k go-ju-j CMaudei Pern v, ki se ni odstavila svojega najmlajšega otroka.."
"l»obro," reče Rouvtnat- "Ljudem v Civrvju ni več dalje >krl»eti za otroka. tio^pod .lacqiws Mellier vzame otro ki. /r svojo dete."
"Xn. saj vnio -i že mislile, da pride tako! flo-pod Mellier je bil zmerom dober C. iievievi in tudi Jean Renaudu; on gotovo ne bode jiošiljnl -»ojega otroka v sirotnisnico. Iti vr-».ii 1"ira še dobra gospodi.-na s seuillonske pristave, ki je ob-juh'la, da hoče biti otroku liotra!"
"\*i vrs'er zopet .prid. m," reče Rouvenat. "Mo- namen je, da ostanem čez noč tu, pri mrtvi s tistima, ki hočejo z m »noj ir.clit i z:i nio."'
Odstranil se je od dm/be ter se napotil naiavnosr k žt panu, ki je ž njim govoril nad eno uro. Potem je psi-kal "o gospod Pern v, ki jo je n:wl z otrokom v naročju.
Rouvenat ede jMileg Ant ter opazuje malo bitje z rosnim
.-hVsi.iii.
"Prav nežno, je, pra. slabotno,** pravi Pernv. "Kako o/.ke so njene nožice in kako majhni rožnati pr>tki! In I p« nodre t či, ki jih ima! T . so oči njene mateie! In ona bode blondinka, kakor mati. Drugega si želi, kakor ;1 t bi ži vela Ona pije tako po/e'jivo! — Oospod Rouvenat, ali že vest/, k." i bodo počeli ž n>o?M
"Ne, če bi vi hoteli obdržati malo--"
"Ali bi mi io izroči1« v rejo? Žare.«-?" "Ne, za v dej, samo /n kakih petnajst mesecev"
"O potem jo o bdi zim, gospod Rouvenat. potem jo obdržim! K a-ti mi ima kakor mala rastlina; lioste že videli M-j mož ni bogat in imava 'že sama troje oMok nič ne de — zdaj jil. bodo r-otvero. Ja? som ul>ogo Genevievo imela ta-io tj.de Zaradi irbog(> mi t ve matere hočem otroka oMržati znstonj! — Tn pog4 jte le. gospod Rouvenat, kako me pogleduj,. - nvoJi m i veselimi o mi. Kakor da razume, o čem se pogora niva!"
"Kar se tiče tega. da bi otroka redili zastonj, to ne bode prav g^podu Mellieru," ojmmiwu Rouvenat. "Vi boste doj-niea mali deklici: to je, i •» ona naj vam ne bo v težavo; vi bo-te dobivali vsak me*e_- tirideset frankov za svoi trmi."
"Štirideset frarikov!** zavpije ž«na izuenadenn- "Pa aj io > trikrat toliko kolikor potrebujem."
"Mogoče; ali gospod Mellier je tako odloČil." "Potoni mi otrok doti. >e v hišo blagostanje!"
"S čimer ImMc lažje lodili tudi svoje ti i otroK,- " roČe liouvenat, potegne dva zlata iz žepa ter ju stisne ženi v roko r.k i: "To je za <prvi mesec!"
V tftu trenoku pride mož Pernvn domov. Žena mm naznani, kar se je nrip-odilo
"\loj Bog, reče priyrosto! "Saj bi bila lahko obdržala otroka rastonj!"
Toda krmiti g« \endar moramo, gospo«! Romenat." * S veda jutri ga damo krstit, po pogrebu materinem." . "kako se bode deklica imenovala?"
"Jj« - še ne vem. Hočem o tem pomoliti!" To hokši. KafHist i Rouvenat hišo Pernvjevo ter je čel da bi uredil v-e potrebno za jxigreb Genevieve. Prečul je s-'oro \se noč * ženami pri iiirtvi.
<Yb deveti uri zjutraj so Ctonev ievo dali v krsto, ob enaj-h ih dopo dne so jo pokopali. Popoldne so nesli njenega otroka h krstu v cerkev.
Pierre Rouvenat jo h,l l*>tor .botra pa *na onih žena ki so
.••Jvale ronoči :,ri rajnici. Otroka *o krmili na ime Blanche.
liouvenat )e obdaril l*>tro, ter- rezdelil nekaj funtov sla-
^cic mel vask.- otrobe. Potem se povrne v hi£o Jean Re-
naiiooTo. zapre vse oknice. zatvfiri vrata, vtakne ključ v žep
4 rfomov ter pove gospodu Meltieru, kaj je naredil. Tri ta mu reče, da je storil v*e prav.
.	Blanch« je ostala do svojega drugega lpita pri doj-
nic. Potem ^ r>rl?ia ^ pristav0. Tam je dof.Ua odgoji Itt JO ^ tla šel Rcmvenat v Lureu.	,
(Nadaljevanj« prihodnjih.)
nim, ki tako debelo lažejo pod zvezdnato zastavo, od katere odseva boginja Svobode, pa bi jih podučil, da se cerkve zjdu, jo pod zvezdnato zastavo in ustaivo, ki je bila zamišljena davno ix*prej jjo očetih ,v ka-te»r Lh je vila du.^a svobodo pred 150 leti, katerim moramo biti mi danes* hvaležni, da >tojimt> po«l njeno senco.
Ja! Na to je mož pozabil. Tistih intrigarjev, ki razbijiijo p«> Ameriki Jugoslavijo, ne vidi. Morebiti mu visi tudi na steni koledar za leto 1944, ki so ga izdali župniki za svojo podpor no organizacijo, ki so tiskani za ameriške državljane in 'kot dobri državljani ne bi smeli p<» zabit: na ameriške praznike, kajti ti s<» del nmetUUe ustave, spominski dnevi, najvažnejši v zgodovini. Tn tudi te naši s\ e čeniki prezirajo. Gledam, kdaj bode praznik Sjwiuiin-ki dan •JO. maja, I>an neodvisnosti, 4. \ julija, in drugi državni prazniki, pa jih ni v koledarju. Tn ali 1 niso podporne organizacije taniee ameriško ustave?
(Nadaljevanje prihodnjič.)
NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJVtiiE URADNE CENE!
NE SPREJMEM RACIOWRANM ŽIVIL AKO NE OOOAM ZNAMK!
m vključene kIhM«
slovenske pesmi: SLOVENSKA URA" "AMERIŠKA
V PESMARICI
1. Podoknlca — molki *hor m bari.
ton lamoupcTora *. Pozdrav — mnikl zhor S. I-ahko no« — moAkl zbor 4. Otoški zvon — mefcanl zbor b. Pomladnuka — meAanl sbor, •
bariton aamoapevoni t. L.lra I. — za »olo *p«ve. molki
In metanl sbor T. Lira II. — za m«*anl zbor ». Al tan taki odmevi — za moAld In tenakl zbor. s bariton aa-moapevom 9. Kantata Iz paaima 13« — m o tki sbor
lt. SoCl _ sa »amoipere, mešani cber tn apremljavaaiam glaaovlr« 11- P«alm 29 — aa aamoapeTe. ma-ianl sbor In apramljavanj« •laaovtra aH orfal
GENA SAMO
50 centoT
KOMAD
T« m koncertne pend ts moAkr In OMftane zbore, katere je «|lu> bU In r Bamozmloibi Izdal MATEJ L. H0LMAR. orcanist in pezovodja pri if. Vidu, nerabni. Ohio, 1923.
Nsroflte to sblrko prt:
knjigarni slovbnic publ.
COMPANY
216 West 18th Street New York llt N. Y.
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČIČ
Knjiga j«' svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 <U»1-iiili poglavjih opisanih "l.M» rodov slovenskeara naroda od davnih poiVtkov v starem slovanstvn d«» tlaaaš n jetra dne.
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL.
COMPANY
216 W. ISth Street New York 11
ClTATELJEM je znano, kako se je vse portrait lo tn ravnotako tudi tiskovni papir in druge tiskar ike potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno dopoflllj&nje lista, lahko gredo upravništvu ns roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vna prej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVTI.I SVOJO NAROČNINO ŠE DANES in ne čakajte na opomin, ker s stem prihranite upravništvu nepotrebne stroške?
TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA
THE INCREDIBLE
TITO
• Man of the Hour
V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja
Howard Fast-a
Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej.
o
Najbolj razburljiva povest v 27 letih!"
Stane 25c v uradu — 30c po pošti.
Ker Je zaloga teh knjižic zelo omejena, Je priporočljivo, da pošljite naročilo prej ko mitgotV. K naroMlu priložite v <l<»brem r.avltku gotovino or. znamke (Združenih riržuvL — Naročite lahko pri:
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
tU Wort 18th Street	New York 11. N. Y.
Vprašalne pole
Pred dventa. tednoma smo poslali iz »SANSovega urada vsem tajnikoiiL podružnic vpra-ialno polo in pojasnilno piMoo, v katerem smo zaprosili tajnika za kooperacijo pri izpolnitvi odgovorov na 'vpinšanja in eiiu hitrejšo dostavitev <v naš urad. Temu smo -poslali te pole fiSlužile liodo uradu pri izdelavi načrta za reprezentaeijo ali zaistopstvo na bodoči konvenciji SANSa. Podi-u/.nice >e zelo razlikujejo |>o v*-liko>tit < po prispevikih, po številu aktiv nih članov ali včlanjenih pri-'i spevajočili društev, po načinu' poslovanja in delovanja, vsled tejra vse niso upravičene do < enakic^a zastopstva. Sestaviti . je treba neko določno merilo, i ki ho služilo za podlago števila : delegatov. Točni in pravilni ; podatki, ki jih homo dobili v ji odgovorih na vpiašalni poli, ■ nam bodo mnogo pripomogli, 1 rla se ^e-tavi enakopraven, pra * vičen in pravilen načrt. Apeli- « ramo zlasti na one nodnvžnice, 1 ki s4» i,i-o \*rnile izpolnjenih pol, da to storijo čim preje. ]
Vprašanje stroškov.
Koliko delegatov bo štela . prva konvencija SANfiSa, je od , visno i,d načrta, ki ga bo sest a- , vil glavni urad in katerega ima 1 odobriti celokupni izvušui odbor. Ltanineva pa se in miož-nost je, da Ik> navzočih do 150 delegatov. Če bi se vsem t eni SAXJSoviiu otlliornikom plačali vozni stroški in dnevnice iz SANSove blagajne, bi slednja pač ne bila porabljena za ipoli-tičuo gi*banje v prid našega naroda \ stari domovini, zakar so naši zaivedni rojaki prispe- ; vali vesita denar. Kadi tega je i exekutiva na svoji seji 12. a pri < la zaključila, da bodo delegati upravičeni le do rednih dmev- , nic, no pa do voznih stroškov. Zn 'vozne stroške bodo moiale poskrbeti podružnice same. Je' torej va/žno in potrebno, <la po- ' družnice tako pod vzamejo po- < trebne korake in zbirajo sred- j >tva izključno v nanven kon-venčnih >troškov.
i
Z0JSA
Izvršni o<lsek Združenega j »dl>or.i južnoslovanskih Ameri-j] kancev, označen zadnje čase J 25GJS-V, je in bel izretlno sejo v New Vorku aprila. V glav- . nem se je 'U^ševala zadeva od- . I k> rove ga predsednika Louisa Adamiča, kateremu je zdrav- j nik zapovedal .prenehati z vsako aktivnostjo za dva ali tri mesece, ali pa naj trpi posle- , dice. V>led opasnega |>oložaja! je Adamič sklenil začasno od-': lož: t i pretežavno pozicijo delovnega predsednika. Odbor je 7. obžalovanjem sprejel njegovo izjavo. Zav.edal se je velikega dela, ki ga je Adamič; kot predsednik izvršil v prid osvobodilnega gibanja rv Jugoslaviji ter da bo njegova dina-nrčna aktivnost, dasi le za čas < no, zelo pogrešana. Zavedal pa se je tudi potrebe dobrega od-počitka in prvovrstne zdravni- ' ike oskrbe, katero Adamič nuj no (potrebuje. M!estto začasnega delovnega predsednika .V < zavzel Zlatko Balokovie.
tfs'AXR sta na tej ?eji zastopa-p la drngi podpredsednik Janko i Rogelj in izvršni tajnik Mirko i fvuhel, ki je nadomeščal pred- j tednika Kristana.	<
Domišljija
Gospodje, ki so s tako slastjo nasedli Hitlerjevi razdvojevalili propagandi 4*v korist naroda" in ki sedaj pomagajo širiti po Ameriki via New York (biez podpisa ali obratnega naslova) tudi ostro pioiestira-jo proti "predrznosti g. Kuh-Ija, <l;i je v SA'XSovem imenu razglasil slovensko ljudsko dranko za ix t<i kolono nemške ira Drang nacli Ostena —"
ud no, da niso predrznosti o-•itali tudi Josipu Vidmarju, riredsedniku Slovenske osvebe lilne fronte, ko je dejal 27. .1->rila
''Jasno pa vam mora biti. la nikakor in pod nobenim po-rojen\ ni niacala (Osvobodilna Vonta) in ni smela sprejeti v »voje vrste sira rok, ki so se \ iago^ovanski preteklosti o-ra-notil" in omadeže^*aIe s prodajanjem slovenskih narodnih in-eresov vladajoči beograjski •arŠiji, ali ki -o celo svoji čar-siji in svojim interesom na iju-iri podpirali ]>eto kolono*na nn
zemlii ali «-"lo sami bili peta <olona. za naše okupatorje. Vi i dve sramotno zaznamovani skupini nespremeljivib je O-vobodilna fronta utemeljeno ^tela 'vodstvi obeh dotedai volilnih političnih stiank. ki sta j:li iz Osvobodilne fronte v naprej ir. nepreklicno izključeni. I i ljudje? in njihovi hlapci in raslcpljenci danes niso z nami. marveč proti nam. Kdo so ti ljudje 1 Prejeli so denar, podporo in orožje od okupatorja. :o .se pravi od smrtnih sovražnikov našega naroda. Plačali izdajalci -o!"
Do okupacije >ta bili vodilu'. ;tranki v Sloveniji CI-S in JXiS »aterin glasilo k- bil ljubljanski "Slovenec". V svoji številki od 6. novembra 1940 pa '-itaino v "Slovencu" tole:
"Fašizem je prišel kot proti revolucija z vsemi tistimi po-iajvit ki so specifična stvar lta-ijanskega temiperamenta. Ka-lar pre>ojaniio fašizem, je tre-, m prav to imeti pred očmi. — Vfussolini se je pokaxal kot člo-, ek izrednih državljanskih spo ;obnosti, prepričevalne z^ovor-iosti, in kot politik n^verjet-io dobrega instinkta za ono, <ar je vsak o k i at duhovnega in [lolitičnega (viselo v zraku. — Ka^izem je stopil v 19. leto svojega obstoja. Lstvaril je velike in dobre stvari, ustvaril je njiogo koristnega ter zaslužil priznanje vsakega objektivnega mot rilca. Naj bi ob svojem višku ustvaril tudi mimo n zadovoljno Italijo, ki bo na '.notraj in na zunaj vsem pravična!"
(Pet mesecev kasneje so itali-1 janski fašisti'kazali vrline svojega političnega prepričanja v Ljubljani, ko jo Siovenčev u-ednik že pobegnil, da v tujini kuie načrte za povratek vo<li-teljev stranke, čije glasilo j*e lajalo priznanje fašizmu.
Razume se, da je SANSov izvršni tajnik kriv pisanja v 'ISlovenc^^, pred tremi leti in r>ol! Sic!
Propaganda proti SAX3Su in >s-vobodilnem(u gibanju priha ia od Ijjndi ki neprenehoma pri 1 Lgajo *1 nepristranost'' češ. larod doma s: naj sam uredi svoje zadeve. All si i jo pa dru-rače* Zadeve doma bomo ure-lili mi — ipo starem načinu!
Prišli siilo v Aai>eriko iz vseh delov sveta, najrazličnejših ve-ro izpovedi j. Prišli smo sem iz edinega namena, da najdemo tukaj boljše življenje. Pa pri-«11 io za nami tuili svečeniki iz vseh delov- sveta in vsak je pri nesel s seboj svojega nualika,: cezidali >so si svetišča pod ameriško ustavo in zastavo in potem .-o se začeli raztezati, — kakor jež, .ki je .pribežal k lisici — vsaka hoče biti prva. Ameriška zastava pa naj se jim hodi klanjat. Japonski trojici Sivi, Branu in Višnju. mogoče mongolskemu Llanm Martinu Lutru, ali pa rimskemu papežu.
Bratje, tako ne gre: Ameriška zastava j<' prva. Ta naj visi na Vsakem altar ju, na vsaki prireditvi, pa naj si bode cerkveno čaščenje, ali pa na.-rodne prireditve. Ta naj visi kot -imbol (Boginja oho«le) I p: od državljani. Vse druge pa naj ostanejo na vratih!
Za sedaj pa se poslovimo začasno Oil ameriške zastave in poglejmo, kaj mislijo nekateri1 o pisanju, kakšna naj ln>de Ju' go-lav ; ju: Tako .piše nekdo iz Kveleth, M inn.:
l>a si preganjam dolg čas, vzamem sem in tja tudi drug list v roke in tako čitam. kako poveličujejo Tita, junaka današnje dobe. Pa zopet se bere drugje, kakšna naj bi bila Jugoslavija po vojni. Ta stranka monarhije in ona zopet republika. To so naša ugibanja in urejevanja Jugoslavije v Ameriki, Vprašanje pa je tudi, ali bi narod sprejel ttake predloge in bi uredil državo, kakor si jo mi zamišljamo.
Kralj Peter je ubežni kralj, to je res. Donia naj bi bil in čuval državo .Jugoslavijo kot je »pokojni Aleksander pred smrtjo naročil. Pa so jo nekateri drugi voditelji države takoj po invaziji popihali na v-p kraje in sedaji zidajo novo Jugoslavijo izven njenih meja. Ali ne bi bilo bolje, ko bi vsi ti voditelji ostali doma in tam u-rejevali novo državo, ne pa v Angli j; in Ameriki.
fAfmerišiki državljani si vsaka •tiri leta svojo dtžavo uredimo za prihodnje štiri leta Ktakor si posteljemo, tako ležimo. Če nam je prav ali ne, to živo dušo izven naših napak nič ne briga. Kako bi izgledalo, ako bi izgledalo, ako bi sedaj pred. volitvami dobili navodila iz Ju gosi a'v; je, koga nvoranm voliti prihodnjo jesen in kako našo državo urediti za prihodnja 4 leta ?'
" r
KAKŠNA NAJ BO JUGOSLAVIJA? Piše Matija Corel, Brooklyn. N. Y. -
(Nadaljevanje.)
Ali narod v domovini ne čuti prav tako? Ali naj zidamo Ju ; goslavijo Še tatko lepo, narod > doniia si jo bo uredil po svojem okusu. Xam pa, ki stojimo v ; senci zvezdnate zastave, naj bo Amerika pnva in zadnja iu te-: ga bi se moral zavedati vsak dober ameriški državljan, j In kaj mislite o tem možu, ki daje tako lope nasvete? Pri miru naj bi bili in dolgčas preganjali kakor to sam dela. Za-' 'kaj si glave belima za Jugoslavijo, ko pa medtem na Ame-•liko pozabljamo! Jugoslavijo >i bodo itak tam sami unedili brez naših nasvetov.	.
I I>ober j,- ta nasvet, samo ni1 popoln. Jugoslavijo si bodo1 tan t saimi uredili brez naših jčečkarij, in smešno bi bilo mi-(sliti, da naj bi bila prav taka, kot si jo mi tukaj zamišljamo. Lahko je mogoče, da se» med j jiazpiavo izvali kak dober pred log, ki s.' !><► strinjal z omlotno državo :lahko pa bodo ^li vsi predlogi .ki jih pišemo — v koš. In pozabiti ne smemo, da lahko .da bi bila slaba, ako |bi spije 1 i vse naše predloge iu šušmarji bi bili tisti voditelji in mojstri, ako bi čakali na ria-še nasvete ali ako bi prišli s<*m i vprašat, da naj jih mi poduči-,mo, kako s; itij uredijo svojo i last no državo.
J TVTi razmotrivamo o Jngo^la-jviji zato, ker je to naša rojstna Idomovina. Zato nas žene ra<lo-vednost v razprav o, ker želimo, da bi se tam pojavila lepa. najmodernejša Jugoslavija. Tn pišemo zato. ker stojijo v ozadju •vragovi, ki rušijo plemenita dela. Ako bi stvar razvijala normalno, je lahko mogoče, da bi se ta ča~ in pi-anje prilira-, nilo.
Ampak, kaj koga briga, ako dniiri pišejo, pa pri tem nje |jrn n:č ne nadleguje io nt t i pro-\sijo ne. Tn ali ne bi bilo boli ♦ pametno, ako bi dal ta mož. ki tako v isoko čisla ameriško zastavo. nekaj nasvetnrv tudi o-