Inserali »h »prejemajo in veijA Pristopna vrsta:
3 kr., če »e tiska lkrat,
j)	»i )» 1» ^ »i
h t) n ji ^ •>
Pri večkratnem tiskanji trena primerno zmanjša.
Rokopisi
se ue vračajo t aefrankovMiu pisma ne ne sprejemajo
Naročnino prejema opravnistv administracija) in Hkspedic.iia na Starem tr^u h. it. 16
PolitiCn lisi za slovenski liroi
Po pošti	prejemun	vetja:
Za i:eiu ietu	. JO	gl, — hr.
ta poi iet.a	, r>	,. —
ta (etrt leta	.	n 50 „
v administraciji velja:
Z.a celo letu . . H gl. 4<>r!
ta pui leta	4 lf
ta . e:rt leta . .	„ i(
V l.'ubljani na linrn poAif veli*, RO ur. vr hA leto
Vredništvo
štev, 190
Izhaja pc trikrat na teden in mut-r v lorftk . ('«r.rtuk iti imhjuio.
iu Uregu nuna
Cehoslovan gre na dan.
Da so Čehi z brati svojimi po bližnjih deželah med vsemi slovanskimi rodovi na zapadli najbolj marljivi, bodisi v vedah in umet-nijah bodisi v obrtnijah in rokodelstvih, to je gotovo, in v tem naj bi bili vsem drugim na jugu in vzhodu v posnemanje. Najprej res to veliko zda, ker jih je lepa množina in je. ta v lepih deželah blizo skupaj sklenjena . 111 se poslednji čas čim dalje tim bolj zedinjuje.
„Mnogo li je Čehov, Moravanov in Slovakov, in kje prebivajo?'1 — Na to vprašanje odgovarja sloveči češki pisatelj A. V. Šem-bera ter v Musejniku po zadnjem popisovanji, ljudskem dokazuje, da j ti Čehov na Češkem 3,304.040, v dolnji Avstriji 12!).<100, v gornji Avstriji 3000, v Galiciji 982, na Ogerskem 7183, na Hrvaškem in Slavonskem 2088, in v vojni 55.000. Skupaj 3,501.759. Zunaj Avstrijske je Čehov v Ameriki 120 000, v pruski Šleziji 11119, v Braniborskem 110, v kraljestvu Poljskem 4400, na lluskem 8250. — Moravanov je na Moravi (brez Slovakov) 1.272.429, v Šleziji 112.061, v dolnji Avstriji G2.G30, v gornji 22.000; v pruski Šleziji 01.911. — Slovakov je na Ogerskem 2,125.399, na Morav.-kem 223.374 v dolnji Avstriji 15.753, v Bukoviui 2000, v Slavoniji 5292, v vojni 33.000. Skupaj je tedaj naroda českoslovanskega v deželah krone Češke 4,911.010, v drugih deželah avstrijskih 3.403.787, v Avstriji sploh 7,375.373, — zunaj Avstrije 205 790; vseh skupaj torej 7.581.187.
Časopisov čeških je izhajalo 1. 1870 v Evropi nekaj čez 100, iu v Ameriki kakih 10. — Vzlasti lepo iu čvrsto se je poprijel politični katoliški list „Čech". kteri v Cyrillo-
Metliodejski knjigotiskami v Pragi izhaja dnevnik že v devetem tečaju, iu v pozivu k novemu uaročevanju pravi na pr.: „Častiteinu občinstvu potrebo Cehovo dokazouiti, bilo bi toliko, kakor dokazovati potrebo tiska sploh. Dosti znani cerkveni zgodovinar R.tter je rekel, daje tisk o Če reformacije, oče francoske revolucije. Če je pa že dolgo tisk bil oglas „šeste velevlasti", t. j. javnega mnenja, postal je v dobi naši tega mnenja skoro po celem svetu samovladec in je res v nekem smislu svetovladec ali sveta vladar. Vsakoršno politično, socijalno in celo nabožensko (religiozno) življenje narodovo obrača se po tem svetovladcu. Noben državljanskega niti kazenskega zakona so ne izdii brez njegovega prejšnjega pohvaljenja; njegov čin so vse novejše postave o cerkvi. Ker je pa ta svetovladec sam ovladan ali v oblasti lažiliberalizma in njegovega modernega rojenca — nihilizma, pred kterim se tresejo troni in altarji, bode tudi tisk, ako ostane uadalje v rokah lažiliberalizma, matematično gotovo — oče so-c i j a 1 n e r e v o I u c i j e. V svesti te svetovladne moči tiska in nevarnosti iz njega cerkvi in narodom grozeče vstalo je po celem katobškem svetu med vernimi zavetniki božjih in človeških pravic doslej nepozuano prizadevanje, s sovražnikom tako močnim poskusiti se z orožjem tistim, s kterim on božji iu občinski red podkopava, to je s tiskom. Tudi sveti Oče sami, kot bdeči stražnik na Sionu , pri vsakteri priložnosti pozornost obračajo na ta način vojskovanja ter k njemu vzbujajo. Bogu bodi potožimo, da se pri nas važnost iu potrebnost katoliškega tiska nekaj premalo ceni, nekaj celo ne pripoznava, kar nas pa zaupa-
Nekoliko dni pri Horvatovicu.
(Obrazci iz bojnega tabora.) lil. Pandiralo.
(Dalje.)
„Preveril sem se, da nisem lačen le jaz, temuč da vsa družba večerje pričakuje z veliko nestrpljivostjo. Ker je miza bila majhna, zato smo se morali razpostaviti okrog nje tako, kakor je kteri mogel. Ta je sedel turški z nogama navskriž pod seboj, ta je z enim kolenom pokleknil, eno pa postavil prav pod usta, a doktor z odvetnikom vred je sedel za nas druge".
.,Sluga je bil najpopreje prinesel polivke v dveh loncih, iz kterih smo jo družabno jedli z lesenimi žlicami. Ilorvatovič je iz svojih jeznih Črevijev izvlekel žlico in dolg nož; po večerji pa je žlico iu nož očistil se slamo in zopet vtaknil v črevlje. Po polivki smo na mizo dobili opraženo in na kosce razrezano meso popoprano in osoljeno tako močno, da je nekoliko gostov vskliknilo: „„Gospodine Ilorvatovič, suhi dol goril Ukažite, da ga pogasimo!""
Polkovnik ukaže, in prikaže se lesena ču-
tara z vinom. Najpopreje se je napil Ilorvatovič, po njem pa so se napajali drugi po vrsti, kakor .-o sedeli. Vsak je potrkal na čutaro in nastavil jo na uho, dtv se je prepričal, ali je sosed še kaj pustil mu, ali ne, v njej. Odvetnik in doktor sta staknila obraz k obrazu, ker sta se bala, da bi drug drugemu ne izpila vsega. Konci večerje pa je strežaj prinesel meso, pečeno na ražnji".
, Razgovarjali smo se jako živo, iu mi-note nismo prenehali govoriti. Mnogo zanim-Ijivih dogodkov iz bojnega življenja so pripovedovali; ali polkovnik sam, ali tisočnik, pa Ruski kapitan".
,,Ko smo se bili nagovorili, legli smo spat. Vsak je spal tak, kakoršen je bil, oblečen in orožen, to je, da na slami, ktero smo bili i/ kota ra/.vlekli iu razstlali. Jaz sem si torbo del pod glavo in mislil, kako bi zaspal. Poleg mene sta se bila doktor in kapitan zarila v slamo in po nekolikih minutah sta uže hrščala. A jaz nisem mogel zaspati nikakor. Na enej strani me je tiščala gola zemlja, na enej pak je delal mi preglavico težek revolver, kterega j je vsak vsled bojnega ukaza moral pri sebi imeti i v nožnici na jermenu. Noč je bila neznanski
joče v pomoč božjo, v zvestobo iu podporo množili prijateljev ,,Čecha" kratko malo ne ostrašuje, vztrajevati v začetem delu. Bog in domovina je in ostane naše geslo."
Tako vabi „Čech" k letošnjemu uaročevanju (po pošti na leto 15 gld.) iu obeta, da hoče tudi v prihodnje kakor doslej odločno potegovati se za svetinje katoliške cerkve in slovanskega naroda zoper napadnike domače iu tuje; vzlasti povdarja, da hoče boriti se zoper laž nji vi liberalizem in zoper pan-kerta njegovega, to je. nihilizem, kteri ue zida, ampak le podira in narode, ktere dobi v spone svoje, tira v nravni in gmotni prepad. Potem obeta, kako hoče opisovati vse prikazni na cerkvenem in narodnem, posebej na znanstvenem in umetnijskem polji, kolikor se dotikajo cerkve ali naroda; pravi, da ima dopisnikov vernih mnogo; da v gospodarskem oziru dajal bode dobra izvestja; iu v leposlovnem podlistku skušal bode odvračevati strupeno krasopisje (V !) ptuje. — Oj, sem si mislil, ko bi »Slovenec" naš mogel obetati Slovencem kaj takega! — Na noge, zaspanci! na delo, dremotel v kolobar vzajemni, marljivi Slovenci vsi! tla rešimo, kar se še rešiti da. Liberalizem podira, in maje se to in uno, in ako hočemo delati in veljati kaj v prihodnje, treba je, da se pripravimo, da zidamo, in kedar dospe razvalina, da oživi na ujej uovina. —
V ta namen so Cehoslovan i jeli tudi prav ravnati, kajti jeli so ravnati z Bogom. Iz omenjenega poštevauja se vidi, koliko jih živi po Avstrijskem, na Dunaju itd. Odi. 1818 že, torej koj po dobi francoski, so jeli kole-dovati Cehi na Dunaju ali v Vidnu, kakor imenujejo Dunaj (Beč, Vindoboua, Wien) oni,
hladna. Zeblo me je v roci in noži, ali minil je dan iu zopet, pa sem st? privadil iu tega nenavadnega bojnega života".
„Zgndaj vjutvaj smo, ko je bilo že temolno, vsi bili po konci. Pred odhodom smo vsi popili vsak svojo merico rakije (slivovice) in povžili kos pečenega mesa. Ko uii je bil Ilorvatovič ponudil rakije, dejal sem, da je ne pijem, ali polkovnik se je nasmijal in opomnil mi je, naj se le naučim piti slivovico. Brzo sem pil raki jo tako, kakor jo je pil ves štab".
,,Po nekolikih miuotah je vse živo bilo okrog nas. Z vseli strani so ljudje prihajali k načelniku. Vsak trenotek je predirjal kak konjik m prinesel ali kakov telegram ali kako pismo, ali pa je odjezdil s čim takim. Brzojavna postaja, ustanovljena prav nalašč bojnim potrebam na vspeh, ta je bila v poprejšnjej Pan-diralskej mitnici. Opominjam, da Pandiralo ni vas, temuč da je tako ime mejnemu nase-lišču, mitnici in „hanu" pri vratih k mejnemu plotu".
„Ljubeznjivi čitatelj gotovo pričakuje, da mu kaj povem tudi o polkovniku Horvatovic u. Uže njegovo ime nam nekako priča, da ni iz
naj se za-nje vstanovi lastna služba božja Od 1. 1848 — 54 so bili nekaj dosegli. Potem je bila pa spet večina brez duhovskega oskr bovanja. Sedaj pa si „Družba sv. Metoda" prizadeva za to, in od svečana meseca bila je v cerkvi sv. Ar.e vsako nedeljo in vsaki za povedani piizni'.. češka pridiga in ob '/„11 dopoldne sv. ma^u, pri kteri se je češko pope-valo. Popoldne je bil blagoslov, in pred njim nekak češki krščanski nauk. Ali z ozirom na veliko veliko število Čeboslovanov, kar jih stanuje na Dunaju iu vseskozi tje prihaja, je to vse premalo; j> »skrbeti hoče torej omeujena družba sv. Metoda, da se tudi v drugih cerkvah po potrebi prične češka služba božja, da se napravijo zavetnice za otroke in občne učilnice ljudske, in ponavljalne za rokodelske učence in družnike ali pomočnike, in koristne češke knjigarne itd. K temu treba je, da pristopajo v družbo Slovani na Dunaju bivajoči ter jo podpirajo. Med vabitelji so na pr. predsednik dr. J. Švec prošt, namestnik predsednikov dr. Fr. Laurin, dvorski kaplan in vseučiliški profesor, dr. Beck, P. Bilka, prof. A. Še Hibe ra itd. — To je jako dobro znamenje in spričuje dokaj glasno, da Slovan gre na dan. Na Češkem se zidati ima lovski grad za cesarjeviča Rudolfa, in glede na vse to in uno na misel mi prihaja samo po sebi pevanje Vodnikovo:
Vindisa, Vindona	Prisvetli, dobrotni
Slovenski ste ble,	Po Itudolpu Vnuk 1
Na Neraeih Slovencu Ti vstaviš pravico, Je Vindec ime.	Besedo in vuk.
Tam vedno zidali
Hasburski so grad ; To prosto vozili
Do morja zaklad ..
Narave slovenske
Oživleni kal Bo cvetjem in sadjem Cesarstvo obdal . .
Samica ti dajam
Dost' pridnih otrok, Premnogih pa sestram Pridružena rok . . .
Is t i nič.
Brezbožna država v zgodovini.
(Konec.)
3. Od Boga odpadla država vničila je tudi vse blagostanje narodovo. Blagostanje narodovo je edini in glavni namen moderne države; pa revolucija pokazala je očividno, da še tega namena ne more do-
seči- država zidana na brezbožni podlagi; ona je zatrla ves duševni in telesni napredek in pahnila Francosko v revščino in v nesreče, kterih nasledke še zdaj čuti.
Da je bilo nemogoče vse materijelno blagostanje, razvidno je že iz onega , kar sem omenil zgoraj o nevarnosti posestva in še celo življenja. Kdor je kaj imel, vedno je moral biti v strahu, da bi ne bodlo njegovo imetje koga v oči in bi ga ne naznanil vladi, kteri je bilo vse sumljivo, kot sovražnika prekucije Poslanec Maury toži: ,,Kaj je postalo iz Francije? Žalosten predmet obžalovanja vseh narodov... . Vse posestvo je v nevarnosti, rop
je na dnevnem redu iu ne kaznujejo ga.....
Občno blagostanje je v nevarnosti.. .Res kmalo je bila Francija na kraju prepada; obrtnija in rokodelstvo ste zastali; določena največa cena za jedilne reči pregnaia je vse iz trga; tovarne so nehale delati. Ves redni zaslužek je jenjal, brez dela vlačili so se delavci; vojska je bila edini pripomoček, da se je mogel človek hraniti; razun tega so pa še konventovi poslanci izsrkovali zadnje imetje iz dežele po načelu Robespierrovem: ,,Vedi, da rodoljubi nikdar ne kradejo, kajti vse je njihovo!" Najhuje zadela je občna revščina kmetijstvo, kajti pridelke plačevali so z asignati, to je s papirnatimi denarji, kterih vrednost je bila v prodanem cerkvenem premoženji; tudi se niso smeli prodajati čez določeno ceno. Tako nihče ni hotel polja obdelovati; gozdovi bili so zapuščeni, kanali so razpadli, ceste so se zasule. Najvišo stopinjo doseglo je uboštvo za časa padca Robespier-rovega; nova direktorijalna vlada na^la je vse v nepopisljivo slabem stanu; v očitnih blagajnicah ni bilo ne vinarja; denar je bil kakor zginil; asignati so bili brez veljave; odtod neizrečena draginja, da je slabo kosilo za 8 oseb stalo 60 frankov (t. j. 24 gld.) tedanjih cenejih časih. Nazadnje moralo se je rabiti mesto denarja menjanje različnih reči, kakor orodja, srebernine, dražili kamnov ali slikarij.
In duševni napredek? Prekucije ni bila vzročila vednost, da-si je semtertje podajala orodje; kajti materializem ni vednost. Zato tudi prekucija ni ljubila vednosti; ona sovraži vse, kar se količkaj vzdiguje čez navadno vsakdanjost, zato je zatirala plemstvo
vere, plemstvo rodu, plemstvo denarja pa tudi plemstvo vednosti in umetnosti ji ni bilo sveto. Zato so odgovorili najslavnejemu kemiku tedanjih časov Lavoisier-u , ko je k smrti obsojen prosil 14 dui odloga, da bi končal neko znanstveno delo : ,,Republika ne rabi učenjakov ne kemikov." — Za starodavne spominke zidarstva in umetnosti sploh niso imeli čuta, do 50.000 cerkva in kapel, med njimi več krasnih spominkov umetnosti, posuli so v prah; tako tudi do 12.000 samostanov in 20.000 gradov ; deloma so jih pojiolnoma razdrli, deloma prenaredili v vojašnice, shrambe itd. — Tudi kacili 80000 bukvarnic bilo je vni-čenih in ž njimi marsikako važno delo, marsi-kteri redki spis. Isto tako počenjali so z rokopisi, kipi, podobami. Prava vandalična raz-divjanost je vnemala ljudstvo; vse, kar je količkaj spominjalo na poprejšnje čase, na omiko, na plemstvo duha, vse so besno raz-djali! — Zaprte so bile vse akademije, vseučilišča, srednje šole in kolegije, njihovo posestvo pa obrnjeno v druge namene. Tako je občui poduk zapadel neolikanosti in divjosti. Vpeljane so bile sicer nižje, tako zvane normalne učilnice, a le v namen, da se že v mlado srce vcepi jakobinsko mišljenje in iztrga iz njega vse blago in nravno. Mesto katekizma razlagale so se „človeške pravice" od 1. 1789, ki so obsedale prekucijske nazore o državi in dolžnostih državljanov. — To je kratek obraz blagostanja, kakor ga je vvedla prekucija; to je sreča, ktero daje in ktero le dajati more moderna materijalistična država. In to je vzor onih, kteri imajo vedno v ustih besede „omika, napredek, vednost, svitloba itd.;" tistih, ki vsacega druzega, ki se ne vjema ž njihovimi nazori, zovejo »mračnjaka, nazad-ujaka, sovražnika vednosti 1"
To je ob kratkem in povrhu francoska prekucija! Ona je zatrla vso pravico in svobodo ter stavila na njeno mesto moritev in rop in zatiranje vsega prava; ona je vničila nravnost in človečnost ter jo nadomestila z najostudnejo razuzdanostjo in nečloveško gro-zovitnostjo, ona pa je tudi spodkopala telesno in duševno blagostanje in mesto njega podarila razdjanje, barbarstvo in vandalizem. In vse to bila je naravna, čisto dosledna posledica idej, ktere so se kazale v prekuciji, idej materialističnih , kakor so jih širili Rousseau in en-
Srbske doml, temuč da je iz Horvaške. Na-rodil se je v nekedaujej granici v Gradiškan-skem polku, kder še zmirom živi njegov oča, ki je na svet prišel v Liki. V normalno učilnico je hodil v Gradišči, potlej pa je šel v Štajerski Gradec v višo vojaško učilnico, kder je nauk dovršil z vzornim vspehom. L. 1854 je dobil nadporočniško čest v Varaždinskem polku, v kterem je ostal osem let; se svojimi graničarji je bojeval tudi na Italijanskej vojski 1859. leta. Promeni, kteri so tedaj vstajali na vojaškej granici, niso mu bili po godu. Svojo meiiitev o njih je nekoliko potov razodel očito, zato so ga z Granice poslali v redne vojake. Ilorvatovič pa je raji svojej volji vga-jal, torej je 1. 1862 z Oreškovičem iu z drugimi vred odšel v Srbsko službo. Ko je bila vojska poknila, načeloval je kot podpolkovnik Knjaževškej brigadi. Po bitvi pri Babinej glavi jc dobil polkovniško čest. Njegova kes-nejša dejanja so vsem še v čvrstem spominu, prohod po Banjskej ožini, vdarec od Knjaževca na desno Turško krilo, kar je dokončalo in določilo sedemdnevno bitvo pri Aleksincu Srbom na prid, boj pri Šiljegovcu, pri Kavniku itd. Ali njegova največa želja, ktero je gojil.
ko je bil še kadet, da bi bil skoro general, ta želja se mu še ni izpolnila".
„Ko je bila vstala vojska, prišli so Srbje na tej strani dosta globoko v Turško. Njih prednje straže so stale ob vsem dolenjem bregu reke Nišave, najjužnejše pak na stoku Nišave in Teniške, le uro daleč od Pirota. Tudi sv. Nikolaja ožina, po kterej drži samo ena cesta iz Niša v Vidin po Turškem svetu, in ta je bila v njih lasti; tam jc bila Panajotova Bolgarska četa, dekler je niso nesrečne bitke pri Pandiralu in Knjaževcu primorale, da se je umaknila".
„Vse vasi pred Nišavo so Srbje imeli v svojej lasti, a Turki pri Pirotu so do cela obupali, da bi ta naselišča kedaj zopet dobili; trdili so, da je za reko uže „Sirb topuak" — Srbska zemlja. Tamošnje kmete, ki so o davnih časih zamanj ustajali in vpirali se Turškej vladi, iznenadili so docela ti Srbski vspehi, nenavadna radost jih je objemala, ker so tako naglo vzbudili se v naročji svobodne bratov-ske vlade, po kterej so tako goreče hrepeneli".
,,Ne bode preveč, če kaj povem o nekej starejšej vstaji v tej krajini. Razvnela se je bila še tiste dni, ko je v Srbskej gospodoval
knez Miloš Obrenovič. Sezala je prav do Pirota. Na trijeh straneh so se mesta oklenili uporni kmetje blezu pol ure daleč. Jeden oddelek je bil v vasi Gradešnici vsled samega veselja vpil tako, da je bil — kakor mrtev, ter je vničil ves črtež".
»Srbje so v tem bili na Pandiralu, čakali so, kaj pripridi ta vstaja. Knez Miloš sam je vstajnikom poslal nekega Tatar-Bogdana, ki še dan denes živi v Aleksincu, doma je iz Pirota. Le-ta še je hotel svoje brate obiskati v dragej »uniformi", kakoršno so sploh nosili Miloševi dvorniki. Na potu pa je brzo zvedel, da je uže konec vsega, za tega delj je rančem Turkom pomagal, da so pomirili upornike. Miloš je hotel svoje skrivne prizade zatajiti iu bojni sum prognati od sebe, zato je tudi Turkom pomagal, ko so kazen delali vstajnikom. Načelnike so obesili, Pirotske čorbad-žije (patricier) pa, ki so bili z uporniki, prignali so na Pandiralo, kder so vsakemu na srbsko-turškej meji dvajset in pet batin naložili na guzico; nektere pa so v prognanstvo odgnali v Malo Azijo.
(Dalje sledi.)
ciklopcdisti. In ideje, ki vodijo naše državnike, napolnujejo naše liberalce, ki se razširjajo po časnikarstvu in skrivnih družbah, ki so pa počele žc tudi segati v občno, javno življenje, so iste, in isti bo njihov nasledek!
„Odpad od Boga onesrečuje ljudstva," veli že sveto pismo starega veka. Iu ideje, ki se zdaj vrivajo v vse društveno in državno gibanje, značijo naravnost odpad od Boga, zato mora biti nesrečno ljudstvo, ktero se jim vda. To kaže nam vsa zgodovina ; ona nam očitno priča, kam zabrede človek, če se oddalji od pravega svojega vira in konea. Zato je le krščanstvo v stanu obvarovati človeštvo pred pretečim poginom; ono more vničiti in zatreti materializem in državo rešiti pogina, kteri je on podlaga; ono more pripeljati nas nazaj k Bogu, od kterega nas hoče ločiti liberalizem. Zato vedno veljajo besede kraljevega preroka:
,,In zdaj kralji, spoznajte; dajte se podučiti , ki sodite zemljo. Služite gospodu v strahu in vriskajte mu s trepetom. Sprejmite poduk, da se ne bo jezil gospod in ne bodete poginili odpadli od prave poti."
B o r i n.
Politični pregled.
V Ljubljani, 10. januarja.
Avstrijske dežele.
IltiliiitiliiiNki deželni zbor se snide 15. t. m., in bode, kakor pravijo, le dva do tri tedne zboroval. Ker deželni odborniki z dosedanjim deželnim glavarjem Ljubišo niso hoteli poslovati, bode gotovo kak drug poslanec imenovan za deželnega glavarja, toda težko iz narodne večine, ampak najbrže iz narodno-vstavovernt stranke barona Lasserja.
W Ijevovii se bode vstanovila četrta gimnazija s poljskim učnim jezikom, ktero so bili cesar dovolili že pred tremi leti, ktero je pa učni minister dosedaj zadrževal, ker je občini stavljal take pogodbe, da jih ni mogla sprejeti. Poljaki bi silno radi videli, da bi se dopolnilo tudi levovsko vseučilišče, kteremu primanjkuje medicinska fakulteta, in mestni odbor je sklenil, se v tej zadevi s prošnjo obrniti do ministerstva, pa bode težko kaj opravil. Bolje bi bil storil, če bi bil prošnjo poslal naravnost do cesarja.
T rs (rt se poroča, da se je demonstracije proti aiiiiMi jiti-Mitim ••»iiltiii vdeležilo jako veliko ljudstva, zlasti Grkov in Slovanov, ki so klicali: Morte ai barbari (smrt trinogom!) Madjarčeki so se rešili na ladijo, pa tudi tam še niso imeli miru, ker so mornarji drugih ladij piskali in sikali. Šunder so je čedalje bolj širil in brodarski vodja je moral z ladijo pred časom odriniti iz luke in za svetilnikom čakati na pošto in druge popotnike. Softe si pa niso iz tega nič storili in so drzno s turškimi kapami pokriti stali na površji, kar je ljudstvo menda še bolj razka-čilo. Kakor se govori, so v Trstu nameravali, da bi jim bili vzeli počastno Abdul-Kerimu namenjeno sabljo in jo vrgli v morje. Da bi se deputaciji na Krfu kaj enacega ne primerilo kakor v Trstu, telegraliralo se je ta-mošnjemu avstrijskemu konzulu, da je ne smejo pustiti na suho. Tem sijajnejši pa jih bodo gotovo sprejeli v Carigradu ter jih odškodovali za zoprnosti, ki jih bodo morali med potjo vžiti, zato bodo pa tudi težko prišli k spoznanju, da se madjarsko turkoljubje studi celemu svetu. (Dopis o tej reči objavimo pri hodnjič. Vr.)
Vnanje države.
Konferencija v Carigradu je
ravno tam, kjer je bila in konečna določba se
odklada od dne do dne. Turki trdijo svoj<^ starega od cele občine spoštovanega župana.
poslanci pa svojo. Unidan je ruski poročnik, general Ignatiev žugal zapustiti turško stolnico, če se vlada ne vda, zdaj žuga s tem angleški pooblaščenec, lord Salisbury, ki je že najel neko avstrijsko barko, da nemudoma odrine, če bode treba, in vrh vsega tega se poroča, da se je tudi avstrijskemu in italijanskemu poslancu ukazalo Carigradu dati slovo, če bi konferencija ostala brez vspeha. Po vsem tem je tedaj rusko turška vojska skoraj neizogibna. Misli se, da boste pritisnile tudi Grška in Rumunska. Srbija in Črnagora ste sicer vezani po premirji do konca svečana, a 1. marca lahko priskočite obe, če ne boste že prej primorane zgrabiti za orožje. Druge vlade se za sedaj menda ne bodo vtikale, zlasti priča obnašanje angleškega poslanca, da se Anglija za [Turčijo ne misli spuščati v boj. Zato je proti ruska liga nemogoča in če bode Bismark Rusijo varoval proti Avstriji, kakor poročajo nemški listi, bode naša država morala ostati vsaj nevtralna, kolikor si tudi Madjari prizadevajo spraviti jo v boj zoper severnega soseda.
Viirčijrt zbira svoje vojake ob Donavi, kjer stoji že okoli 200.000 mož. Te dni je tje prišlo 85.000 mož, med kterimi je tudi vojna Muktar-paše, ki je v 27 dneh iz Hercegovine prišla v Ruščuk. Muktar paša je postal guverner na Kreti, kamor se te dni odpelje, njegov naslednik v Hercegovini je Su-leiman paša, višji poveljnik v Ruščuku pa je Fazli paša. V Srbiji so se na povelje knezovo zadnje dni vstavile vse priprave za vojsko, prostovoljna ruska legija se je razpustila, četa Garibaldincev, ki je v Belgradu ljudem jako presedala, se je spravila k Drini, skrb za her-cegoviuske begunce v Srbiji pa je prevzel petrogradski slovanski odbor.
■tuši so tudi svojo vojno na jugu pomnožili za 110.O00 mož, in mislijo, da bode ob Donavi, če se prične vojska, zadostovalo 300.000 mož.
Izvirni dopisi.
11, Nele, 7. jan. (Č. g. Jam ni k. —
Srenj ske vol it ve.) Z današnim dnevom, ko to pišem, smo zgubili iz svoje srede ča-stitega gospoda Antona Jamnika, ki so pri nas skozi 4 leta in 4 mesce kot duhovni pomočnik bivali. Pridobili so si srca vsih farmanov, ker so se vestno zavedali dolžnosti svojega stanu.
upati smemo, da bode ta posel brzo, pravilno in na korist občine za majhno plačo opravljal. Le tako bodemo nekoliko odškodovani za zgubo
Ik Ifclsrnila, 31. decembra. (Kne-ginja. Ruski dobrovoljci. Tatje. Dragi na.) Knjeginja Ntalija je nekoliko bo-lehna in zarad tega ne sprejema spoštovane gospode.
Ruski dobrodelni odbor želi poizvediti stanje srbskih vsled vojske stradajočih siromakov ter je naprosil dr. Erismana, da popo-tuje okrog in da pozveduje, kde bode potrebna carsko-ruska pomoč. Odbor če potrebnim siromakom poslati obleke, kakor srajce, suknje, opanke pa tudi živeža in denarjev. Odbor spoznavši veliko ceno siromaške kuhinje, koja stoji pod zavetjem grofice Joaninove, odločil je dati za zdaj 250 ces. dukatov, da bi se okrepčala in poživila množica, ki je stradala v srbsko-turški vojski.
Odbor poslal je tudi metropolitu 12000 dinarov, to je 1000 dukatov s prošnjo, da se ti novci pošljejo v kraje srbsko, kjer ljudje zarad vojske trpe pomanjkanje, ter da se vsa-kej potrebni hiši da po eden dinar za božič, ovaj veliki kristjanski god. Kancelija ruskega dobrodelnega odbora je vsaki dan od desetih do ene ure popoldne odprta, iu vsi, ki iščejo pomoči, morejo se v tem času v tej kanceliji naznaniti.
Poverjeniki petrogradskega in moskovit-skega odbora naznanjajo, da se ruskim dobro-voljcem, ki služijo v Srbiji, izdaje plača, kar jim je pripada do 1. decembra (13. dec.); tudi potne stroške v Rusijo hoče odbor do konca premirja, to je do 20. dec. (1. Januarja) plačevati iz odborovih denarjev, potem pa se vsi posli izroče vojni upravi.
Včerajšno noč so tukajšni lopovi pokradli v štacuni nekega trgovca, ki tudi s zlatom trguje, zlatnine za 100 dukatov vrednosti, denarja pa, kolikor ga je bilo, se še dotaknili niso, dasi bi ga bili lahko vzeli vsega, ker ni bil pod ključem. Tatov dozdaj še niso dobili. Tukajšno ljudstvo se zlo boji pred tatovi, ter zarad tega mnogo patrol vsako noč po ulicah hodi in mestjani še sami opravljajo pa-trolno službo po noči; oboroženi so s puškami in bodali, ponočni policijski čuvaji pa imajo, kakor žandarji revolverje. Pri vsem tem pa se je žc zgodilo, de je bilo kje pokradeno. Mestjani se nad ponočnimi čuvaji silno jeze in jim očitajo, da so z lopovi dogovorjeni.
Kakor razne nesreče po tužni Srbiji razsajajo , ravno tako tudi dragina ne prizanaša
Največ po njihovem prizadevanji je naša farna! ubogemu ljudstvu; vsaka reč se je podražila
cerkev dobila 4 nove zvonove, zmed kterih veliki tehta 42 centov, in je toraj naj težji zvon v Loški dekaniji. Da niso b'li skopi, se vidi iz tega, da so za zvonove mnogo svojih novcev žrtvovali. Oni so nam vstauovili katoliško politično bralno društvo. Naročeni so bili na mnogo slovenskih časnikov, ktere so nam brezplačno prepuščali, ostali nam bodo tedaj vsim farmanom v blagem spominu. Ta zguba je tim občutJjiviša, ker za našo težko in raztegnjeno duliovnijo še ni določen drug kaplan, kterega bi pa težko pogrešali.
Malo pred novim letom se je vršila pri nas tudi volitev za srenjski odbor, ker se je prejšni župan vrli narodnjak županstvu odpovedal. Odborniki so bili izvoljeni večidel stari (prejšni,) le za župana so med seboj enoglasno izvolili Franceta Šliberja, tukajšnega posestnika in trgovca. Nadejati se smemo, da smo po njem dobili nevstrašljivega boritelja za bla-! gor občine. On je tudi izveden v pisanji in
in ljudstvo je v skrbi, kaj da bode še le po zneje, ker pridelkov na polju v jesen ni bilo. Kar so seljaci posejali, je bilo sicer zrastlo, a zarad vojske žita niso mogli požeti in tako stoji še zdaj pod snegom; za naprej pa rii nič nasejanega, vinogradi so vničeui in polomljeni, ob meji so hiše požgane, drevje vničeno. Tako pripovedujejo ljudje, ki prihajajo od meje iu to plaši ljudi pred silno dragiuo, ki gotovo ne bode izostala. Zemunske ženske vsaki dan prineso mnogo mnogo kuretnine in druzega jedila na tukajšni trg in vse dobro prodajo! Mnogo ljudi je tukaj brez posla; radi bi delali za samo hrano in za prenočišč, pa ne dobe nobenega dela.
Po gostilnicah ali kavarnah se vidijo le največ vojaki in sicer ruski, ker drugi nimajo novcev, ter tožijo, da ne dobe, kar jim je bilo obljubljenega. Ko Rusi odidejo, bode zopet dolgočasno in še manj zaslužka, zlasti za rokodelce, ki so jim izdelovali obleko. Veliko
ie pa tukaj tudi takih Rusov, ki solda v žepu nimajo, pa se v gradu razveseljujejo in so prav dobre volje; hodim jih večkrat gledat, ker so jako zanimivi, pa tudi zelo raztrgani.
Ruski oficirji skoraj vsi znajo nemški in francoski, pa tuili nekteri drugi ruski vojniki znajo za silo nekoliko nemški, pa takih je le malo.
Domače novice.
V Ljubljani, 10. januarija.
(Mestni odbor) ima v petek 12. t. m. ob 5. uri popoldne svojo mesečno sejo.
(Slovenska Matica) je razposlala knjige za 1. 1870 t. j. Dr. Lovro Toman ("življenje in pesmi), Letopis pa zemljovidi: Francija, Britanija in Skandinavija, in ker z državljanskim letom sklepa svoje račune, vabi k občnemu zboru na 24. dan januarja 1877, o kterem po pravilih izstopijo zadnjič 1. 1872 voljeni odborniki, ki so ljubljanski, dr. Poklukar Josip, Souvan France, dr. Stcrbenec Jurij, in Tomšič Ivan; vnanji Herman Mihael, Košar France, Savnik Dragotin, dr. Tonkli Josip iu Winkler Andrej, — kteri se pa — se ve zopet lahko volijo. Vabilo in kaj več o tem povemo prihodnjič.
(Delničarjem banke „Slovenije") likvidacijski odbor to-le naznanja: Mnogokrat smo že delničarje likvidujoče banke ,,Slovenije" pozivali, da naj po sklepu občnega zbora dne 28. septembra p. 1. po 30 gld. na vsako delnico doplačajo, toda ta poziv imel je do zdaj le malo vspeha, in vsled tega se razinotanje kupčije ni moglo tako vršiti, kakor bi bilo želeti in se tudi v prihodnje vršilo ne bode, dokler ne bo likvidacijskemu odboru mogoče tirjatvam upnikov do banke zadostiti. Čem dalje pa delničarji ne bodo doplačali, tem dalje ne bo mogel likvidacijski odbor svoje naloge dokončati in tem večji stroški se bodo delničarjem narastli.
Likvidacijski odbor je tedaj prisiljen proti vsem tistim delničarjem, kteri šo niso doplačali, sodnijsko postopati, kar s tem dostavkoin objavimo, da naj se vsakteri podviza, brž ko brž na svoje delnice doplačati, ker le na ta način bi se neprijetnosti sploh, posebno pa sodnijskih stroškov obvaroval.
(Hirajoči mestni blagajnici) nasvetujeta se (iva nova vira: a) Naj se davek gotov, nemajhen naloži vsem onem štacunarjem, kteri brez potrebe odpirajo svoje štacune in prodajajo ob nedeljah in praznikih, kajti premnoga večina tega ne stori, da bode vladala enakopravnost, in da se od skupljenega denarja plačuje davek; in h) vsem onem, kteri ob stolnici ali pred mostom t. j. pred frančiškansko cerkvijo postavajo dopoldne ali popoldne med službo božjo ol) nedeljah in praznikih, da oni, kteri mimo hoditi morajo, skoro mimo ne morejo, in se torej po gotovem davku, mestu kaj koristnem, ustavijo opravičene pritožbe!
(Jezičnih) ,X!V. leto t. j. ot.ee Marko P oh lin pa V a 1 e n 11 n V od n i k, spisal prof. gimn. Jos. Mam, 1870. v 8" str. 35 -+- 47 dobiva se ga nekaj zvezkov pri domačih bukvarjih, ponatisnjenih po Učiteljskem Tovarišu posebej po navadi. Dokler spregovorimo ktero o njem, naj ponatisnemo izvirni predgovor njegov, ki pojasnuje nekako vse delo, in se glasi tako-le:
V	Arabjc pnšavi 8e tiček rodi,
V	od Ij ud ni goščavi Sam za-ac živi itd.
Kakor v Arabije puščavi — bilo je prejšnje stoletja v slovenskem slovstvu, in — kakor v odljudni goščavi — bilo je v preteklem
še za P- Marka Po h lin a, dokler se ni prikazal Valentin Vodnik. Bil pa je Vodnik učenec Pohlinov. Vendar — svost si, da reki svetega pisma: Učenec ni čez učenika; učencu je zadosti, da je kakor njegov učenik popolnoma pa bode vsak, če je kakor njegov učenik itd. — veljajo v gotovem smislu le o Uče-niku, kteri jc prišel od Boga (Jan. 3, 2); napredoval je vedno v učenosti iu hodil verno za zvezdicami prave vede in umetnijo ter postal nam otec dobre proze in lepe poezije slovenske. Prekosil je jako jako nekdanjega učenika svojega. Dovršivši svoje delo je pa tudi potolažen vzkliknil o svojih naslednikih:
Incesse novi: voteres migrateco-1 o n e s.
Vam, dragi učenci! je rasti, meni pa gi-uiti, umikati se in — umakniti, in res, prirasli so novi, mladi Slovenci, jeli obdelovati domače slovstveno polje, in radostni obhajamo sedaj god oživljene Slovenije. Ku zarod poganja prerojen ves nov. In kaj bi vesel ne bil stari učenik tacih mladih učencev! Zgled sem vam dal; posnemajte in dovršujte ga. Pravijo sicer, da sedanji svet je brez značaja. To pa ni rčs. Ima značaj ima, toda — slab značaj. To je terst, ki ga veter maja simo tamo. Ta-kov ni bil Vodnik. Kar je opeval v prvih pesmicah, to je dokazoval v zadnjih spisih svojih. — Znana je bila že nemila njegova osoda, kar jamejo nekoji — dijaci ne — divjaci nagajati mu učeniku. Vodnik — užaljen — preneha v nauku, pogleda milo po šoli, in kedar omolkne vse, resno spregovori:
F o r t u n a n o n m u t a t g e n u s.
„Kar sem, to sem; Sloveuec sem, Slovenec ostanem; Slovenec v sreči, Slovenec, v nesreči". — Iu prav to je, česar sedanji vetrasti svet ne. ume iu uineti ne more; o čemur pa želim za Vodnikom slovenski učenik, da bi umevali in v dejanji dopolnovali vsi moji pravi učenci slovenski, kterim posvečen bodi vzlasti XIV. moj v bridkem letu spisovani Jezičnik. V bridkem stanu je vbadal in vpiral se Vodnik netruden vse dni iu pridobil si tako, da ga proslavljamo po smrti: torej poje Prešern, da —• kakor slovečega imena tič Fenis: Tak povit »e trudi,
Samoten živi, Se v slavi, ki zgrudi Ga smert, prerodi.
Razne reči.
—	S e m a ti z e m 1 a v a n t i n s k e š k o-fije prišel je nedavno na svitlo. Škofija ima 453.937 duš, 189 fara, 31 lokalij, 201 kapla-nijo, kterih je 32 praznih. Vseh duhovnikov je 500, in sicer 392 dušnih pastirjev, 55 po-čivavnikov, ostali pa so v drugih službah. Bogoslovcev imajo v IV. letu 5, v III. letu 11, v II. letu 5, v 1. letu 10, (1 eksteruist) tedaj skupaj 31. Razun navadnih predmetov pre-davaja se na bogoslovju tudi še druge za duhovnike jako koristne in potrebne reči. Kanonik Orožen razlaga duhovsko vradno pisavo in zgodovino cerkvenih umetnij, g. Kovačič retoriko, g. Skuhala logiko, g. Ogradi liturgiko, g. Manih koralno petje. Prav prilično se nam zdi, da se razun alfabetičnega imenika nahaja tudi imenik duhovnikov po letih, kedaj so bili v mašnikc posvečeni. Jako praktična je tudi vradna pratika, to je natančen zapisnik, ktere vloge do knezoškolijskega ordinarijata ali do drugih vradov se imajo mesec za mescem od-djati, kakor tudi kratek poduk, kako naj se razne vloge vrede.
—	Razpisane so: Služba okrajnega glavarja na Kranjskem; si. kancelista pri no-
vomeški kresijski sodniji; si. notarijev v Novem mestu, Lašičah, Kranjski gori, Račjem, Metliki, Bistrici, Ložu, Senožečah, Idriji, Vipavi in Tržiču. Prošnje se oddajajo do konca meseca.
—	Strašna nesreča se jc zgodila na neki železnici v severni Ameriki. 29. decembra p. 1. ob 8. uri zvečer se je namreč železni most pri postaji Ashtabula (v deželi Ohio) vdrl pod nagličem, ki se je pripeljal iz Ncw-Yorka, in vozovi so telebnili v 75 čevljev globoki prepad. Od 179 ljudi, ki so se peljali z nagličem, jih je neki le 7 ostalo nepoškodovanih, okoli 100 jih je bdo mrtvih, drugi pa so bili več ali manj potrti; ker so se vozovi od mašine vneli, so nekteri zgoreli, nekteri so vtonili, nekteri pa so zmrznili, ker je bil ravno tedaj silno hud mraz in je neprenehoma medlo in hudo vreme tako strašno razsajalo, da je bilo skoraj nemogoče nesrečnikom prihiteli na pomoč. Pravi vzrok, da se je 150 čevljev dolgi viseči železni most vdrl, se ne ve, ker so most nedavno preiskovali in našli, da je trden in dober.
—	Razstava raznih obutal se bode od 13. do 21. maja osnovala v Pragi, vendar se je zamorejo vdeležiti tudi vnanji obrtniki.
—	,,Krajna imena v Tržaškej okolici" glasi se brošurica, ki je ponatisnjena iz »Edinosti' ravnokar prišla na svitlo in bode gotovo jako dobro došla vsem, ki hočejo deželo Slovensko natančneje poznati.
—	G. Andrej Volkar, iz Kamnika, dovršil gimnazijo ljubljansko z zrelotno pre-skušnjo 1. 1872, je kot dež. glav. konc. prak-tikant pri okrajnem poglavarstvu v Karlinu, na Karlo-Ferdinandovem vseučilišču v Pragi v pondeljek 8. t. m. javno povišan bil za doktorja vseh prav.
—	Imenovanje. Anton Rosenkranz,do-sedaj kontrolor pri višjem solnem vradu v Piranu, postal je oskrbnik imenovanega vrada, in ravno tako Anton Stefanutti v Kopru. G. Janez Petrovič je imenovan za okrajnega pristava v Št. Lenartu na Stajarskem, pristav g. Anton Kapus pa je vsled lastne prošnje iz Marenberga premeščen v Slovenji Gradec.
—	Odlikovanje. Višji finančni nadzornik Janez Pihlcr, in brodnik Peter Robba na Primorskem, ki je večkrat ladijam v nevarnosti pogumno hitel na pomoč, odlikovana sta od cesarja s srebrnim križcem za zasluge.
llnirli s«»:
(i. jan. Matej Joras, posestnik, l>0 I., za vodenico. Katarina Skubic, gostinja, 7li I., v boln, vsled starosti. Karlu Mačku, nakladaču novorojeno dete ženskega spola. Edvard Igel, gled. d. o., 4'/;, 1., za davico. Gašper Lokardi, gostačev o., v boln. za neko bulo.
TelcKrnlie.nt' tlvnarue cene 10. januarija.
Papirna renta t>0.95 — Srobrna renta G6.20 — /lata renta 71.66. — lSflOletno državno posojilo 111 HankinM akcije 81 7— Kreditnelakclje JI;!!).— London 126.25 — Hrohro 114 26 — Ces. kr. Cekini 5'9H 20 frankov 10*01 '
Zahvala.
Podpisana sem danes od glavnega zastopnika Greshama v Ljubljani g. Valentina Zeschko-ta najnatančneje brez kakega odbitka prejela zdatuo po polici na smrt zavarovano svoto, za kar mu radostno izrekam javno zahvalo.	(1—1)
V Ljubljani 2. jauuarja 1877.
Palmira pl. Antolich,
e. k. stotnikova sopruga.