52
iii.
R   o   s   a
Kedar lepega dnč po solnčnem zahodu ali pa zgodaj zjutraj pridemo na vert ali na polje, berž se nam obleka ovlaži (zmoči), a po listji in cvetlicah vidimo kapljice čiste vode, ki se svetijo kot biser.
Vsaj pač vsak izined vas vč, da je to rosa.
Akoravno vsi poznate roso,   vendar ne ve vs-ak, kako se rosa naredi.
Zato dobro poslušajte, kaj vam bodem povedal.
Ako je v sobi zelo vroče, ali pa, ako mati v sobi perejo in perilo suse gotovo ste žeopazili, da se para oken poprijemlje, in se na oknih vodene kapljice naredč. Ako bi bil zunaj gorkejsi zrak nego je v sobi, potem bi teh kapljic ne bilo na oknih. Okna so zjutraj tuditakratvlažna (mokra), akoje bilo po dnevi vroče in po nočihladno; tavlagazokenmahomazgine, kakor bitro se solnoe prikaže. Ako prineseino iz gorke sobe na merzel kraj sklenico, napolnjeno z vinom ali z vodo, naredi se na sklenici para, a iz pare se narede vodeue kapljice, katere ste gotovo že vsi videli. Huknite v zerkalo, precej boste ua njein opazili vo-dene kapljice, ako je nanireč zerkalo merzlejše od vaše sape.
Vidite torej, da se tudi v sobah in na sklenicah lehko naredi rosa, kakor pod jasnim nebom, ker se tudi na suhem steklu nabirajo kapljice, ravno tako, kakor zunaj na suhej travi. Opazili ste tudi že gotovo, da rnorajo okna, skle-nice ia zerkala na tistej strani, po katerej se kapljice uarejajo, biti nierzlejša od zraka, ker bi se drugače ove kapljice nikakor ne mogle narediti.
Pervi vzrok rose je tedaj: da vse stvari, na katere pada rosa, bodi-si listje ali cvetje, les ali kamenje, inorajo biti merz-lejše od zraka, ki je obdaja.
Ako tedaj to veste, lehko bi me znali vprašati: zakaj se trava, cvetje in druge stvari tako hitro ohladijo, kedar solnce zaide ?
Ta sfcvar je tako-le:
Ako se bi mi ustopili blizu ognjišča, na katerein je dosti žerjavice, čutili bi vročino po svojem telesu; ova vročina bila bi za nekaj časa tako velika, da bi se morali od ognjišča podati.
Znati pa morate, da mi ore vročine saino toliko čutimo, za kolikor je pri ognjišči večja vročina nego na našein telesu. Ako se bi namreč dogoditi moglo, da bi bilo naše telo bolj vroče od žerjavice na ognjišči, potem bi žerjavica ne izžarivala svoje vročine na naše telo, ampak z našega telesa bi šla vročina na ognjišče. V takem slučaji bi tedaj mi ne dobivali vročine od ognjišča, ampak ognjišče od nas.
Da boste to stvar še laglje razumeli, vzemite si razgreto opeko in jej pri-meknite roko; ko vam se bode roka dobro ogrela, denite jo blizu ledii, pa boste videli, da je stvar čisto drugačna; roka bo namreč občutila mraz in kar je še bolj čudno, led se bo začel tajati
— 53 -
Lp.d ae brez gorkote ne more tajati. Tedaj mora biti roka gorkejša od ledii in v tem slučaji prehaja gorkota iz roke v led.
Na ta način se lehko pvepričamo, da gorkota iz ene reči prehaja v drugo, akoravno seje ne dotika, in če tudi daleč od nje stoji; da reč, katera ima več gorkote v sebi, tistej reči, katera je ima menj, gorkoto oddaje, in d'a zopet una od nje gorkoto tako dolgo prejfimlje, dokler niste obe enako gorki.
To stvar si morate dobvo zapomniti.
Zdaj pa tndi znati morate, da je visoko gori v zraku večji mraz nego blizu naše zemlje, ali pa na zemlji. Vsaj gotovo vsi veste, da se led na viso-kih govah vse leto ne iztaja. Da je ves v višavih mnogo merzlejše nego na našej zemlji, prepričali so se že tudi ljndje, ki so se v balonih k višku peljali.
Soluce ne ogreva le naše zeralje, ampak vse stvari, ki so na njej. Vsaka re<5, kateraje tedaj blizu zenilje, je gorkejša od tistih reči, kisonad nami. In ker te reči niso pregrajene ena od druge, prehaja gorkota iz gorkib predmetov na zemlji  v višave.
Dokler solnce sije, ne morejo se ohladiti stvari na našej zemlji; ako bi tudi gorkota iz teh stvari izžarela, bi je solnce kmalu zopet vnovič razgrelo. Ko pa solnce že zaide, ne more potem več teh reči na našej zeralji ogrevati, gorkota jim izžari, postanejo hladne.
Lehko tedaj umejete, zakaj se vosa ne naredi po dnevi ampak vselej le na večftr. Kavno zarad tega tudi nij rose, ako je vrerae oblačno, kajti takrat solnee ne ogreva tako močno naše zpmlje, a oblaki so pregraja rned našo zemljo in hladno zvačno višavo.
Ako bi n. pr. med kos ledii in gorko roko postavili kako desko, bi se led ne mogel topiti, pa tudi roka bi ne mogla od \oM merzla postajati.
Rosa se tedaj na travi, cvetlicah in drugih stvavčh ne more poprej nare-diti, dokler se te stvari ne ohladč.
M, kako se pa iz pare naredž vodene kapljice? To je drngo vpvaSanje, na katero vam ho&m koj prav natanko odgovoriti.
Nalijte malo vode v skledo, in postavite jo na solnce. Vode bo cedalje menj v skledi, ter naposled popolnoma izgine.
Kam je prešla voda, kam je izginila?
Posušila se je pravijo ljudje navadno. Ali mi pravimo drugače: Voda se je vzdignila v zrak, t. j. izpremenila se je v hlap (je izblapela), in hlap ae je vzdignil k višku.
Mokre srajce, robce itd. obešamo na zrak, in čez nekaj časa je perilo suho.    Kako je to ?   Karn je izginila mokrota, ki je bila v mokrej obleki ?
Izpremenila se je v hlap, iu hlap se je vzdignil vvišave,a obleka je postala suba.
Voda ali vodene kapljice  se pa  le pri gorkoti niorejo  izpremeniti v hlap.
Čim večja je gorkota, tiua več in tiin hitrejše se naredi hlap, tioi hitrejše se tudi mokre reči po9uš6. Ako postavimo vodo k ognji, se iz nje toliko pare naredf, da jo lehko vidimo.
To nara tedaj dokazuje, da voda aepreuehoma izhlapuje, včasih. počasi, včasih pa hitro.
— 54 —
Ker tedaj para prehaja v zrak, mora tedaj biti mnogo pare v zraku. Kedar je mnogo pare v zraku, takrat je zrak vlažen, kedar je je pa malo, pra-vimo, da je suho vreme,
To vam je tedaj drugi vzrok, kako se naredi rosa. Ako bi zrak ne iinel nevidljive pare, bi se tudi rosne kapljice ne mogle narediti.
Ako je para redka ali gosta, vselej se zopet izpremeni v vodo, kakor hitro se ohladi. Ako je kuhinja, v katerej se kaj kuha, blizu sobe, pride para iz kuhinje v sobo, in od tod pride zopet skozi okna in vrata v zrak. Ako so stene v sobi gorke, postanejo rlažne, ako so pa stene in okna hladnejša od pare, naredč se na njih celtf vodene kapljice.
Eavno taka je na prostem polji, na travnikih njivah in vertih. Zrak, v katerem je vselej nekoliko pare, se dotikuje trave in cvetlic.                             ,:u
Če se potem po zaliodu solnca, kakor vam sera poprej povedal, vse stvari na zemlji ohlade, tudi para, ki je okolu 2ijib, izgosti se, in se izpremenf v vo-deue kapljice, katerim pravimo ,rosal.
Vidite torej, da rosa Jiij nič drngega nego voda, in sicer taka voda kakor je n. pr. dež, le s t«m razločkom, da ova voda ne pada iz višave, kakor dež, ampak naredi se iz zraka, kateri se raznih stvari na našej  zetnlji dotikuje.
Ako ste vse to dobro razumeli, lebko mi potem na sledeča vprašanja od-govorite: Zakaj se v seuci ali hladu rosa poprej naredi nego na solncu? — Zakaj rosa vso noč na travi stoji in zakaj v jutro počasi izginuje? — Zakaj je rose največ po leti? — Zakaj nij rose, kedar je vreine oblačno? — Zakaj je rose na takih stvareh več, katere gorkoto hitro izgubevajo, kakor n. pr. na travi, železu itd. nego na takih, katere gorkoto počasi izgubč, kakor n. pr. na pesku itd.?   Prevdarite malo ova vprašanja, in rešite mi je!                             j.
Kosa je velik dar božji, ki o gorkih in suhih duevih nadomestuje dež. Po vročib krajih, kjer inalo kedaj dežuje, moralo bi se vse posušiti in konec vzeti, ako bi ne bilo božje rosice.
Rosa je tedaj po takih krajih dež za rastline.
Še nekaj, kar vam bi bil, Ijubi okoci, skorej pozabil povedati.
Vlaga, katero večkrat vidimo na listju dreves in katerej po nekaterih krajib ljudje pravijo ,medlika', nij rosa. Ta vlaga ue pride iz zraka kakor rosa, ampak nikne iz dreves. Take vlage tedaj nikoli ne boste na kamenji in deskab opazili. Tako vlago bučelice prav rade serkajo, ter iz nje blag<5 za med nabirajo.
Lj. T