Štev.   12.
JI j ubijalski;;
upioioioitic loioigm
:=> /i»«anraEjRE*-MF.»:Mi fcrr'jrX'XT-x«-»x«T*i«**x*i*-*T«T.»^»»aLrx«-xiii«:*«'Ji ¦*»«•*«•**-»»
Leposloven in znanstver\ list:
V Ljubljani, dne  i. grudna  1895.
Leto XV.
^aj
Smrt kneza Olega.
Po narodni ruski pravljici zložil Angelar Zdenčan.
aj li danes,  Kijev  pouositi, Veličastno k nebu glavo dvigaš? Zmage venec lavorov te kiti, R6du ruskemu ponos užigaš!
Duh tvoj  silni  pa se  bo  preselil Mirno v božji   nav,  v deželo senec, Kjer z bogovi večno se veselil, Blaženstva ga krasil bode venec«
Zmagovit na konju jezdi belem Oleg močni  po kijevski cesti. »Oleg naj živi!«  po mestu celem Kliče zmagovalcu  narod zvesti.
Votlo de* besede te goreče
In kot  čar izgine prorok urno.
Rod bi kneza rad otel nesreče,
K njemu vre ko val za valom burno.
In nasproti knezu Igor Modri, Siv vedeževalec, težko speje; Vsipljejo se mu  po   ramah kodri, Olegu s proroškim glasom deje:
Dični knez pa jim  smehljaje pravi »Kaj  pomeni  vaše to  vrvenje? Vedežu se v sivi blodi glavi, Moje ni v nevarnosti življenje.
»Kneza naj žive bogovi večni, Naj  varujejo ga vsake sile! Kliče radostno ti narod srečni. Ki ne zna prihodnjosti nemile.
Mnogo let že konj mi beli služi, Nosil vedno me je v slavno zmago; Radost in bolest ga z mano druži. Rešil cesto mi življenje drago.«   —
Jaz pa,  ki  usodi gledam lice, Slušaj, knez,  kar bodem ti govoril; Ni mogoče kriti  mi  resnice: Konj, ki jezdiš ga, te bode vmoril.
Noč je temna  v grobni mir   objela Olegovo mesto,  Kijev sveti, Toda narodu skrbi  ni vzela, Da bo moral dragi knez umreti.
Predno tretjič bode zarja dneva V sveti zemlji ruski zasvetila, Rod ne bo več pel ti slavospeva Dušo bo mu toga zagrnila.
Komaj drugi dan je zor zasinil, Olegu  služabnik je naznanil, Da mu zvesti belec je poginil: Ostro s tem srce je knežje ranil.
46
1H
^: Koroške pesmi.
Verne sluge zdaj mi  knez   pozove, Jadno jame jim besedovati: ;>Donesite  vsaj  kosti  njegove, Zdaj  mi pač ne more  škodovati !«
Ko strežniki želji ugodili, Pa  položil  nogo  na kosti je; Glej,  obraz se žalni  mu omili : »Prorok,  še mi zor življenja sije!«
Toda groza!  Komaj  knez to  vzklikne, Vzpne se kača kvišku,   vrat svoj steza Iz okostja, jezno v njega sikne  .   .  . Narod ruski je izgubil kneza.
Op. Nav je bil po  veri starih Slovenov kraj  zveličanih duhov.
Koroške pesmi.
"V
dolu  med  gorami Sumila dere Drava, Solnce žarno lice V njej  si ogledava.
VII.
Podr.ivlje.
Tožeb mari jadnih Nečeš poslušati, Da  pravice rodu Tujec lakom krati?
Raz obrežje  cvetno V bistro zrem  vodovje, Zrem,  kako peneče Vzpenja se valovje.
V lepše mari  kraje Dalje ti mudi se, Koder pesem tožna Redkokdaj glasi se?
»To povedi, Drava, Brez miru šumeča, V  dolu med gorami Jadrno  drveča!
Kjer ponosen  narod, Narod srečen biva, Po svobodi zlati Solz mi ne preliva?
Kaj tako podiš rni Vale srebropene, Kaj  srdita butaš V skalnate  mi stene?
To povej mi,  Drava, Jezno se peneča, Jadrno po strugi Skalnati  hiteča !«
Dere mimo mene Voda brez odmora, Na vprašanje   moje Nima odgovora.