URN_NBN_SI_doc-YHPITH5N

163 Jubileji Ivan Vidav Ivan Vidav – 100 12 Sredi januarja 2018 je minilo sto let od roj- stva človeka, ki je v drugi polovici 20. stoletja pomembno vplival na razvoj matematične vede na Slovenskem. Akademik profesor dr. Ivan Vidav je kot vodilni slovenski matematik svojega časa postavil trdne temelje in visoke standarde razisko- vanju in poučevanju tega področja, predvsem pa je bil kot univerzitetni profesor, učitelj in mentor mnogim povojnim generacijam študentov mate- matike, naravoslovja in tehnike znan tudi širšemu krogu slovenskih izobražencev. Rodil se je 17. januarja 1918 na Opčinah pri Trstu, vendar se je njegova družina že leta 1920 preselila v Jugoslavijo, se naselila v okolici Mari- bora in se preživljala s kmetijstvom. Kljub revščini in zlasti kljub težkim socialnim razmeram v času velike krize je končal klasično gimnazijo v Maribo- ru ter doštudiral matematiko na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Komaj triindvajsetleten je aprila 1941 diplomiral in maja istega leta tudi doktoriral pri profesorju Josipu Plemlju. V disertaciji je Vidav, takrat še študent 4. letnika, rešil težak problem iz teorije linearnih diferencialnih enačb. Plemelj je tako v njem odkril velik matematični talent in tudi svojega kasnejšega naslednika. Čas druge svetovne vojne je bila za mladega doktorja težka osebna preizkušnja, saj je med njo izgubil očeta in dva brata, pa tudi sam je okusil trpljenje taborišča in prisil- nega dela. Po končani vojni je na univerzi nastopil akademsko kariero docenta, izrednega in rednega profesorja. Od leta 1960 do upokojitve leta 1986 je bil za- poslen na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, tam raziskoval matematiko in učil različne matematične predmete. Po upokojitvi je nekaj let še honorarno predaval podiplomskim študentom, nato pa imel občasna predavanja za učitelje v okviru Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije. Zadnjih deset let svojega življenja je preživel v domu starejših občanov na Taboru v Ljubljani. Umrl je 6. oktobra 2015. Vidavovo znanstveno delovanje ima več vrhuncev. Prvega je dosegel že zelo zgodaj v svoji akademski karieri z doktorsko disertacijo leta 1941, kar smo že omenili. O svojih nadaljnjih raziskavah v teoriji linearnih diferencialnih enačb je poročal na mednarodnem kongresu matematikov na Harvardu leta 1950 in s tem opozoril znanstveni svet nase. S klasično matematiko, zlasti s teorijo 12 Besedilo je bilo, dopolnjeno z odlomki iz dveh drugih člankov, uporabljeno v oddaji Hevreka, ki je bila predvajana na Radiu Trst A v ponedeljek, 5. februarja 2018, ob 18. uri s ponovitvijo v torek, 6. februarja 2018 ob 10.10, in je bila v celoti posvečena 100. obletnici rojstva Ivana Vidava.