Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Uredništvo je v Mariboru, Ruška cesta, poštni predal 22, Rokopisi se ne vračalo. Nefrankirana pisma se ne e prejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo Sn soboto. Naročnina za Jugoslavijo znala mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in sociialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1,—. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev 91. Sobota, 8. novembra 1930. Leto v. Fašistični napad kneza Sfarhembersa na avstrijsko delavstvo. Predrzna ataka proti socialni demokraciji. Fašistični notranji minister knez Starhemberg, ki nastopa v volilni borbi hujskaško, da se njegovo nastopanje gabi celo meščanskim strankam, je odredil policijsko razorožitev republikanskega »Schutzbunda« in drugih borbenih socialističnih organizacij. Vršile so se po vseh organizacijah in delavskih domovih in lokalih preiskave ter je bilo nekaj orožja in municije v posameznih krajih zaplenjenega. V organizacijskih lokalih policija ni našla orožnega ma-terijala. Našli so na Dunaju 34 pušk in nekaj municije, v Dunajskem Novem mestu 2200 pušk in 2 strojnici, v St. Poltnu 10 pušk, v Gradcu 100 granat in nekaj pušk, v Steyru 42 pušk in 2 strojnici, ter nekaj malega še po drugih krajih, tako tudi v Innsbrucku 6 strojnic in nekaj municije-Knez Starhemberg je pa lahko prepričan, da je to jako malo in da bo delavstvo še imelo orožje, če bi skušal gospod knez s kakšnimi puči proti svobodni avstrijski republiki. Socialisti so namreč že nekaj dni prej vedeli za namero gospoda kneza. Povsem logično bi bilo, da bi bil gospod knez razorožil tudi svoj »Heimwehr«, ker mora minister biti pravičen in še bolj nastopati proti heimwehrovskim pučistom, ki hočejo onečastiti avstrijsko demokratično republiko in ustavo, na katero je gospod knez in minister prisegel. Socialni demokrati so že ponovno predlagali, da se izvede popolna razorožitev ter da bodo socialni demokrati sami oddali orožje, če se razoroži sovražnik republike »Heim-wehr«. To se ni zgodilo; pač pa je sedaj izvedel gospod knez akt nasilnosti proti ljudem, ki hočejo varovati ustavo in demokracijo države. Prepričani smo, da bo ta akt gospoda kneza napravil v zunanjem svetu najslabši utis; nezadovoljne morajo pobiti s pristranskim postopanjem, ki je absolutno v škodo varnosti v državi, tudi za vse demokratske meščanske stranke. Logično morajo zahtevati tudi razorožitev fašistov, če hočejo še veljati v zunanjem svetu za resne stranke. Avstrijski krščanski socialci in fašistični knez se naj zavedajo, da ima avstrijska republikanska demokracija močno oporo v socialni demokraciji. Starhemberg razorožuje Schutzbund. — Mobilizacija celokupne oborožene sile proti socialistom. Po odredbi ministra za notranje zadeve je bilo v torek, dne 4. novembra vse vojaštvo, policija ter orožništvo po celi Avstriji mobilizirano. Vsi socialno-demokratični delavski domovi, društveni lokali ter podjetja vseh vrst, in sicer na Dunaju kot tudi po vseh mestih v pokrajinah, so bila hkrati mobilizirana ter zasedena, na kar se je pričelo iskanje orožja. Orožja se je dosedaj na Dunaju ni našlo takorekoč nič, medtem ko se uradno poroča o najdbi različnega orožja v nekaterih pokrajinskih mestih. Vendar v tako majhnih količinah, da celo »Neue Freie Presse« označuje uspeh preiskave kot velik fiasko vladine akcije proti Pozdravljeni delavski pevci S O priliki ustanovitve delavsk Celje, dne 5. novembra 1930- Prihodnjo nedeljo, dne 9. t. m. se bodo sešli v Celju pevci iz vse Slovenije, organizirani v naši delavski, kulturni in telovadni zvezi »Svoboda«. Njihov namen je, ustanoviti si v »Svobodi« svojo pevsko zvezo. V ta namen se bodo sešli dopoldne ob 9. uri v sobi »Svobode« v celjski Delavski zbornici delegati vseh delavskih pevskih zborov, popoldne ob pol 4. uri pa bodo nastopili v dvorani Narodnega doma pevski zbori »Svobode« iz Maribora, Zubukovce, Hrastnika I, Hrastnika II in Celja vsak z nekaj pesmimi. Program koncerta je sila pester, na prvi pogled celo nekoliko prebujen. Poleg lepih, izrazito delavskih: Slava delu, Zbujenje duhov in Pregljeve Delavske pesmi, je zastopanih cela vrsta naših lepih narodnih pesmi. Od tujih posebno opozarjamo na rusko narodno: Dvanajst razbojnikov, ki jo izborno zapoje celjska »Svoboda«. Poleg te je zastopanih na programu tudi nekaj srbohrvat-skih. Kakor je videti, je program pestro in bogato sestavljen in bo vsakdo za malenkostno vstopnino bogato nagrajen. Načrt, da se v okrilju »Svobode« organizira pevska podzveza, že davno obstoja. Če se do sedaj stvar ni posrečila, bo vzrok najbrže v tem, da iriicijativa za to ni izšla od pevcev samih. Na vsak način je pa ožja organizacija pevcev tako moralno, kakor tudi praktično nujno potrebna. Če more delavski pokret Slovenije s čim briljirati, potem lahko s svojimi dobrimi pevci. Toda za vsak večji nastop pevcev, bodisi v Sloveniji ali celo izven nje, je potreben aparat, ki prireditev organizira. Tak HadZari debatirajo z legitimisti. V poslanski zbornici v Budimpešti so razpravljali dne 4. t. m. o govoricah glede bližnjega državnega udara Habsburžanov. Mudila sta se dva princa v zadnjem času v škofijskem uradu v Subotišču. To sta bila švedski prestolonaslednik Gustav Adolf in bavarski prestolonaslednik Ruprecht. Legitimisti trdijo, da govorice niso v zvezi z nameravanim pu-čem in da o puču ničesar ne vedo, pač pa bodo dne 20. novembra, ko bo Habsburžan Oton proglašen za polnoletnega, priredili manifestacijo in poslali Otonu vdanostno izjavo. O takih stvareh se prepirajo Madžari, potem seveda ni časa razpravljati o pravičnih zahtevah naroda. e pevske podzveze v Celju. aparat more biti le pevska podzveza. Mi smo doživeli že nekaj slučajev, ko so naši pevski zbori nastopili izven mej Slovenije: v Zagrebu, Beogradu, Gradcu in Beljaku in s ponosom lahko rečemo, da so povsod častno rešili svojo nalogo in visoko dvignili ugled našega skupnega delavskega pokreta. Vsak narod in vsak pokret mora imeti svojo reprezentanco. Angleži imajo dobre nogometaše, Francozi in Čehi dobre telovadce in mi pa ne moremo dobiti boljše reprezentance kakor so naši pevci. Naj organizatorji naše pevske podzveze pri svojem nedeljskem posvetovanju sestavijo svoj program v tem duhu, pa bo dobil naš skupni pokret svojega odličnega predstavnika, kateremu bo vedel v zahvalo nuditi vso potrebno oporo. Mogoče ni slučajno, da so si izvolili pevci baš Celje za kraj ustanovitve svoje ožje organizacije. Celje ima lepo pevsko tradicijo in prav mnogokrat so bili časi, ko so v Celju edino delavski pevci repre-zentirali delavski pokret. Celjski pevski zbor »Svobode« se je pod vodstvom mojstra Preglja bujno razvil, kajti šteje okoli 60 pevcev, ki trajno vežbajo in se jim je dobro posrečilo ustvariti iz zbora lepo harmonično enoto, s katero se v Celju ne more kosati nobeno drugo celjsko društvo. Namen ustanovitve pevske podzveze je tako lep in tako važen, da ga v imenu vsega pokreta, posebno pa še v imenu vseh celjskih delavskih organizacij, najtoplejše pozdravljamo. Pozdravljeni pevci in pevke iz naših delavskih vrst! Pilsudski je zaprl vse ukrajinske kandidate. Svobodna Poljska ima res svobodne volitve. Poročali smo že, da na Poljskem kar po vrsti zapirajo vse opozicional-ne politične voditelje. V Ukrajini so zaprti skoro vsi politični voditelji in kandidati ukrajinske volilne liste, tako da Ukrajinci sploh ne morejo poseči v volilno borbo. V Lucku je bilo dne 4. t. m. zopet aretiranih 20 oseb. Aretirance kratkomalo obdolže, da so pripravljali teroristične akcije. Tako so narodi osvobojeni — po svetovni vojni. Prej so jih zaprli po pet ali deset, sedaj jih zapirajo po sto in petsto. Angleško letalo je ponesrečilo v bližini Bologne sur mer. Tri osebe so mrtve, tri težko ranjene. socialistom, ki da je zelo draga z ozirom na naravnost mizeren uspeh. Vlada je poleg tega preiskave po orožju izvedla ne-le pristransko, temveč tudi nezakonito, ker po ustavi morajo dati dovoljenje za preiskave sodišča. Vlada pa je iste sicer prijavila, ni pa počakala sodnih odlokov. Preiskave socialističnih institucij so silna provokacija stranke, ki predstavlja 47 odst. vsega prebivalstva, a na Dunaju 75 odstotkov in se mora naravnost občudovati hladnokrvnost in disciplino, ki vlada v vrstah av- strijske socialne demokracije. Skrajno sumljivo je to početje klerikalno-heimvvehrovske vlade tik pred volitvami. Toda moč avstrijske socialne demokracije ne sloni na par zarjavelih manlihercah. To je jasen dokaz ravnokar izvršena splošna preiskava za orožjem, ki pomeni največjo blamažo za sedanje režimov-ce. Njena moč leži na mnogo hujšem orožju, katerega ne more noben Starhemberg konfiscirati, to je orožje ideje, ki bo naposled vendarle zmagala. kongres bolgarske socialistične stranke. Kongresa, se je udeležil tajnik socialistične internacionale, sodrug Fritz Adler. Kongres bolgarske socialne demokracije je pričel zborovati dne 19. m. m. v Sofiji. S tem kongresom sta bili združeni dve slavnosti. Prva je sedemdesetletnica ustanovitelja in vodje socialistične stranke v Bolgariji, Janka Sakazova. Kongres je izrekel svoje priznanje človeku in bo-ritelju, ki je še danes na čelu socialistične stranke in je vse življenje delal za interese delavskega razreda. Druga slavnost je otvoritev prvega delavskega doma v Sofiji, ki ga je ustanovila socialistična stranka. Napredovanje delavskega gibanja v Bolgariji je označeno v tej veliki pridobitvi in kongres bo imel priliko, da simbolizuje svečanost izročitve delavskega doma v korist bolgarskega delavskega razreda. V početku svojega delovanja je Sakazov polagal posebno važnost na to, da pridobi posameznike in manjše zadružnike, kar je mislil, oziraje se na primitivno gospodarsko strukturo Bolgarije, da je neobhodno potrebno za širjenje socialistične ideje. Bolgarski socialisti so oni, ki so v kratkem času organizirali delavske strokovne organizacije, ki so takoj pričele uspešne boje za povišanje delavskih plač ter so v vseh delavskih bojih stali istim na čelu. Moč stranke je oslabljena zaradi znanega razkola na »široke« in »ozke«, ki je nastal leta 1903. Med svetovno vojno so se odnošaji med obema strujama še poslabšali, tako, da so »ozki« po vojni končno prešli h komunistom. Sakazov je bil voditelj »širokih« in je kot tak v sobranju leta 1912 nastopil proti vojni, ter je na bolgarskem protivojnem kongresu istega leta zastopal bolgarsko socialistično stranko. Po vojni, leta 1918 ter potem, ko je kralj Ferdinand zapustil Bolgarijo, je Sakazov stopil v bolgarsko vlado, da bi očuval deželo pred zunanjimi in notranjimi nevarnostmi, ki so se pojavljale na vseh straneh. Sakazov je kot minister dela izdelal in predložil zakon o osemurnem delovnem dnevu. V zvezi s svojimi sodrugi je poizkušal ublažiti obupno bedo, v katero je po vojni zašel predvsem bolgarski delovni narod. Toda nasprotstva, ki so nastala v vladi med socialisti in zemljoradniki (kmeti), so preprečila nadaljnje delo, na kar so socialisti izstopili iz vlade. Potem so sledila najtežja leta v zgodovini Bolgarije, katerih posledice so nam vsem še jako živo v spominu. (Po »Rad, Nov.«, Beograd.) Angleška delavska vlada je dobila zaupnico pri glasovanju o prestolnem govoru. V adresni debati v angleški spod. zbornici so predlagali konservativci delavski vladi nezaupnico. Prestolni govor pa obsega tako važen delovni program angleške vlade, da je bil zaraditega predlog nezaupnice odklonjen. Za nezaupnico je glasovalo 250 poslancev, proti nezaupnici pa 281. To je že precejšnja večina. AH sl že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige. Koroški Slovenci naj pomagajo črni reakciji. Zakaj bodo volili koroški Slovenci krščanske socialce? Prvotno so poročali, da so koroški Slovenci napravili s krščanskimi socialci dogovor. »Slovenec« v članku z dne 4. novembra lepo molči o dogovoru in pravi, da je bil za odločitev koroških Slovencev merodajen škofovski pastirski list in pa dejstvo, da postajajo krščanski socialci bolj krščanski kakor so bili. Nasprotno pa trdi dopisnik dunajske »Neue Freie Presse« pozitivno, da koroški Slovenci s krščanskimi socialci niso napravili volilnega dogovora, nego je jel voditelj Slovencev, župnik Stare, agitirati za krščanske socialce sam ter namerava slovensko kandidaturo umakniti. Slovenci ne volijo radi krščanskih socialcev. Tudi vse meščanske stranke obsojajo ta skupni nastop pri volitvah, kar je razumljivo, ker Slovenci podpirajo najbolj reakcionarno in nemško nacionalistično stranko. Tudi socialna demokracija vidi v tem bratstvu klerikalizma in krščanskega socialstva le reakcionarno stremljenje in ojačevanje borbe, ki želi zadušiti delavsko gibanje in skrajno ogroža delavske socialne in politične pravice. Boj krščanskih socialcev zadnja leta proti delavskim organizacijam in celo proti koalicijskemu pravu delavstva v Avstriji to mnenje prav jasno potrjuje. Pomembno je tudi, ko trdi »Slovenec«, da se katoliška hierarhija nikdar ne veže s kakšno politično stranko in si v političnem boju obdrži trezno neodvisnost v presojanju moralnih vrednot, ki jih odkrivajo programi političnih skupin. Jako tehtna opravičba je to za politični klerikalizem. Pomislimo pa, da je danes po vsem svetu 12 do 15 milijonov neza- poslenih, da klerikalizem vodi borbo proti beli kugi in mu kot političnemu ne pride niti na misel, kako naj reši milijone delovnih slojev počasnega umiranja. Vidimo, da klerikalizem že po svoji naravi podpira sistem kapitalistične / družbe, da se druži samo z njim in da je delavskim organizacijam prijazen samo, dokler služijo njemu in kapitalističnim strankam. In vendar je tudi delavstvo del človeške družbe; del, ki se mu godi krivica v socialnem in političnem oziru. Ali niso tudi ta vprašanja, ki se tičejo večine človeštva, moralne Člani vlade pridejo tudi v Dravsko banovino. V nedeljo pride v Ljubljano predsednik vlade ter se bo mudil v banovini nekaj dni po raznih krajih. V Ljubljani bo v nedeljo slavnostna seja občinskega sveta v vseučiliščni dvorani ob 11. uri, zvečer ob 20. uri bo pa v veliki dvorani hotela Union banket predstavnikov oblasti in meščanstva. V pondeljek bo sprejemal predsednik vlade deputacije, popoldne ob 13. uri bo v srebrni dvorani hotela Union obed, h kateremu bodo povabljene nekatere odličnejše politične osebnosti. Popoldne obišče predsednik nekatere javne institucije in zavode v Ljubljani, na kar nadaljuje potovanje po banovini. Naš novi poslanik v Sofiji. Dne 3 t. rn. je nastopil v Sofiji v Bolgariji dr. Aleksander Vukčevič mesto jugoslovanskega poslanika. Kako žive naši staroupokojenci? Prijatelj našega lista, staroupokoje-nec, nam piše: Sem »staroupokoje-nec« z mesečno pokojnino in nezgodno rento v znesku Din 609.50, od katerih odpade: najemnina za prazno, starinsko, podstrešno, dva metra vi- vrednote. In, zakaj se klerikalizem vmešava v politične zadeve, sklepa politične dogovore, če upošteva pri dogovorih samo neke druge moralne vrednote. Kakšni so ti politični dogovori z zahrbtnostjo? Kdo naj zaupa takim dogovorom, ki so sklenjeni formalno, v bistvu pa moralno neodvisno! Ali ni to neiskrenost? Klerikalizem je nespremenljiv. Isto moralno neodvisnost, ki jo klerikalizem vodi pri volitvah v Avstriji, jo vodi v boju proti delavskim pravicam povsod. Ljubi namreč po-tentatstvo nad duhovno in gospodarsko dušo narodov. po svetu. soko sobico Din 200.— mesečno, davek Din 6.—, Savez Din 5.—, poštnina Din 2.51, skupaj Din 213.51.—. Torej mi ostane za prehrano Din 395.99 za mesec dni. Sem star 65 let, ! osamljen in zelo slabega zdravja. Ali je to človeku primerno življenje? Je pa še mnogo drugih, na pr. vdove in sirote, rentniki in miloščinarji, katerih dohodki so še nižji od mojih. Velika poneverba. Pri zagrebški občini je izvršil blagajnik Bogoslav Pehanek veliko poneverbo. Preiskava, ki je bila te dni zaključena, je ugotovila, da je blagajnik poneveril 2,199,146.48 Din. Ostalo uradništvo občine na poneverbah ni udeleženo in ni vedelo za manipulacije blagajnika. Socijalnodemokartični parlamentarci iz Nemčije na avstrijski volilni agitaciji. Zadnjič sta ntemu je bila heim-Avehrskia ibafcljada prejšnji dan prava revščina. Prad Rotovžem sta ob itej priliki govorila dr. Juliuis Deiuitscih in idr. Hermann Miiller iz Berlina. Politika v cerkvi. Kakšen pastirski list so poslali avstrijski škofje za volitve svojim vernikom, smo že poročali. Za zadnji teden pred volitvami so odredili po vseh župnih cerkvah cele Avstrije nekak misijon, vsa- kodnevne molitve za srečno zmagio kir-ščanslvo-sacijalni' liste. V tem smislu se imajo držati tudi pridige. Na cerkvenih vhodih so nalepljeni volilni lepaki za Sed-iplovo listo, letake pa kar v cerkvah delijo; pred cerkrvetriimi vrati so postavljeni nabiralniki za klerikalni volilni fond. Kdor bo volil socijaliste ali zanje agitiral, bo preklet in ne dobi odveze. Pia naj še reče 'kdo, da se kje vera ,zlorablja v politične namene. Med avstrijskim delavstvom vlada veliko razburjenje radi protizakonitih hišnih preiskav in le veliki discipliniranosti delavstva, ikii je 'sleidilo strankinemu pozivu, naj se me pusti izzvati 'in maj mimo prenese še to, se je zahvaliti, da ni prišlo idio krlvajvih razračunavanj. Pa tudi meščanstvo postaja vse bolij ogorčeno naid nesramnim početjem krščanskiosacijalnih hedmuvehrovcev. Major Pabst se vrne iz Italije v Avstrijo šele po volitvah. Nadeja se, da bodo njegovi nacionalisti izvoje-vali sijajen volilni uspeh. Tedaj bi seveda Pabst zmagoslavno prišel v republiko, ki ga je izgnala. Odgovor Rusov Franciji radi boja proti ruskemu »dumpingu«. Francija je energično nastopila proti sovjetskemu dumpingu. Sovjetska vlada je takoj prekinila vsa pogajanja s francoskimi tvrdkami o različnih dobavah za Rusijo ter sporočila francoskim gospodarskim krogom, da bo odslej drugje kupovala blago. Francoska vlada je povabila veleposlanika Dovgalevskega in mu sporočila, da smatra to kot napoved gospodarske vojne Franciji. Ruska vlada je pooblastila Ljubimova, da se glede spora pogaja s francosko vlado. Med tem je pa sovjetska vlada že odpovedala nabavo večjega števila avtomobilov ter jih naročila v Italiji pri firmi »Fiat«. — To je pričetek težke gospodarske vojne. Šola miru. V Parizu je bila v pondeljek, dne 3. novembra otvorjena nova šola miru, ki jo je ustanovila izdajateljica lista »L’Europe Nouvel-le« Alojzija Weiss. Šola miru bi naj bila visoka šola za zunanjo politiko; ista se bo naslanjala na delovanje Zveze narodov. Namen te šole je, potom predavanj vzgojiti mladino za mirna reševanja mednarodnih sporov. Nov načrt angleških liberalcev za pobijanje brezposelnosti. Vodja liberalcev Lloyd George je izdelal nov načrt za pobijanje brezposelnosti, ki dela Angležem velike skrbi. Po tem načrtu bi se naj sklicala konferenca delodajalcev, strokovničarjev, bank ter zastopnikov veletrgovine, na kateri bi se naj posvetovali o zmanjšanju produkcijskih stroškov za 10 Med. Univ. Dr. Josip Furlan, specialist-operater za ušesa, nos in grlo si dovoljuje naznaniti, da je otvoril v Mariboru, Vrazova ulica 2 svojo ordinacijo in ordinira od 10. do 12. in od 3. do 5. ure. JEDILNO ORODJE v srebru, alpaka-srebru, alpaka v največji izbiri! Samo prvovrstno blago! 6 žlic, vilic, nožev, kavinih žlic la alpaka s pismenim jamstvom, najmodernejše fay. samo Din 325** PRODAJA SE TUDI POSAMEZNE KOMADE 6 kavinih žličk z etuijem samo Din 65"- 1 otroško jedilno orodje, sestoječe iz noža, vilic, žlice in kavine žličice, samo . Din 97** URAR IN JUVELIR H. JLGERJEW SIN, MARIBOR GOSPOSKA ULICA 15 Prodaja tudi na obroke I Prodaja tudi na obroke I Doma in Ivan Vuk: Usoda malega Marka »Dovolj sem velik,« je zaključil svoje misli. »Treba se je postaviti in pokazati, da zmorem tudi jaz nekaj. Saj tisti dečki niso bili nič večji od mene. Od takrat sem pa že tudi precej zrasel.« Moški se je zdel samemu sebi. V prsih se mu je budil ponos. Stopil je k materi in se naslonil na njo. »Mati,« je rekel. »Mati... jaz grem.« »Kam?« je vprašala in se začudila. »V Beograd. Mati mu je pogledala v oči. Čudno so sijale njegove oči. Kakor da je videla že nekoč ta sijaj oči, se ji j jr zdelo ... davno je bilo, ko ga it v-idela. Dobro ve, kdaj je bilo. Ko je mvcii n'cn rno* *ant m ona ^'klc. Itd 4t' boga,« je pomislila, gledaje oJjmkiUj^Kdaj je otrok postal člo-vjfe0?%ekai tednih je Beda, naš napravila iz otroka clo-veka. Strnil1 očeh je pogasila okmšfcT blosk-,- ki me je grel, in pri-žftf# se l,rani od skrbi- UoMfirHlhi itlNfjnaknil pogleda od t i fi^od H* n:5cn, .ogiiiol »Zaslužiti hočem, da ne boste lačni,« je rekel in v njegovem glasit je bila odločnost. Mati se je zasmejala in zapla-kala. »Kako boš zaslužil, otrok, še tako majhen ?« »Še manjše sem videl, pa so zaslužili,« je odgovoril. »V Beogradu sem jih videl.« Mati je objela glavo svojega prvorojenca. Čutil je, kako je njeno lice vlažno in kako stiska ustnice, zadržujoč jok. Strašno se je zdelo materi vdovi, ko je odhajal njen prvorojeni. Ni mogla verjeti, da je ustregla njegovim besedam in prošnjam ter mu dovolila. »Kako mu bo, otroku, v tistem mestu.« ie govorila, ko je izginil izpred oči. »Obiščem ga,« je rekla Beda. »Ker je naš. ga obiščem. »O, da,« je vzdihnila mati. Nato pa rekla strogo: »Ostani, kjer si! Nanj nimaš pravice!« Beda se je nasmejala. »Do vseh, ki iščejo kruha, imam pravico.« »Brez srca si. Beda, in ne gane te niti otroška požrtvovalnost.« S suho gesto je kimala Beda. »Brez srca sem... Ni mi zraslo in zato sem brez njega ... * Marko je prispel v Beograd. O. kako lepo je to mesto in kako veliko. Gledal je in sc čudil. Ko je bil z očetom, ni videl vsega, kar vidi danes. Koliko gospodov hodi po ulici! In lepe gospe se sprehajajo in smejijo! Kakor da so angeli. Ko gredo mimo njega, mu zadeva nosnice vonj, kakor če njuha cvetlice. Ali niso morda te gospe cvetlice? »Kakor da sem v cerkvi, tako je to mesto vse v Inčih in lepe gospe so kakor svetniki. V oknih pa je kruha vse polno in mesa in jabolk. In oblek, kakšnih oblek? Zateglo in pojoče je odmevalo po ulici: »Večerno Vremeee ...« »Novosti...« »To so tisti dečki,« sc je zdajci spomnil. »Že služijo krtih. Pristopil je k dečku. »Ali bi lahko tudi jaz prodajal?« Deček ga je pogledal. »Ti ?« Marko je pokimal. »Ne sprejmejo,« ie odgovoril deček. Kako ne sprejmejo?... Tebe so pa sprejeli?« Deček ni vedel, kaj naj odgovori. Nato pa se je spomnil, da mora prodajati časopise. Zbežal ie dalje in kričal : »Večerno Vremeee...« Marko je gledal za njim. »Zakaj ne sprejmejo? Ni mi hotel povedati.« Ustavil je drugega dečka. »Kje se dobijo časopisi, da bi jih prodajal?« Deček je odgovoril: »Prodajal bi rad?« »Moram zaslužiti,« je odgovoril Marko. »Marna je lačna.« »Idi v upravništvo,« je rekel deček in mu je dal naslov. Marko je poiskal upravništvo. Dolgo ga je iskal. Boječe je vstopih Kaj bi pa rad, fant,« ga je vprašal upravnik. »Prodajal bi rad časopise. »Kdo te je poslal?« »Sam sem vas našel. Samo naslov mi je povedal deček, ki tudi prodaja.« . „ »Aha,« je rekel upravnik. »Čigav pa si?« ».Jovanovičev Marko sem,« »Odkod pa si?« (Dalje prihodnjič.) odst. Nadalje bi se naj vsi vladni izdatki za 10 odst. zmanjšali. Obdavčenje bi se naj preuredilo. Tudi eks-portni krediti bi se naj uredili po vzorcu kreditov za rusko trgovino. Priporoča se politika naseljevanja. 550.000 brezposelnih naj bi se zaposlilo pri gradbi cest in električnega omrežja ter zgradbi telefona in stanovanj. Gornji program bi se naj raztezal na dveletno dobo, za kar je potrebno 129 milijonov funtov šter-lingov. Gotovo je, da bo vlada pametne predloge upoštevala in da ne bo uganjala demagogije, kot se je to žal premnogokrat pri nas pokazalo, kadar so delavski zastopniki prihajali v raznih korporacijah s še tako resnimi predlogi, katere se je dosledno odbijalo ne za to, ker so bili slabi, ampak zato, ker jih je stavila opozicija. Devetletni šolski pouk v Angliji. Anglija je uvedla devetletni obvezni šolski pouk. Otroci bodo torej morali obiskati šolo do 15. leta starosti. Poleg boljše izobrazbe ima uvedba devetletnega šolskega pouka namen, preprečiti prezgodnje pošiljanje otrok v delavnice in s tem vsaj deloma zmanjšati nezaposlenost. * Zopet rudniška nezgoda v Ameriki, Blizu Athenes v državi Ohio je v Millfieldu eksplodiral premogovni prah ter odrezal izhod 150 rudarjem. V ruševinah se še nahaja okoli 20 rudarjev. Rešeni rudarji so bili močno zastrupljeni s plini in so jih šest morali oddati v bolnico. Z gorečo bakljo v oko. Ob priliki heiim-ivehrovskc balkljade je neikii heimrwehrovec mirnemu, ob strani stoječemu gledalcu, nekemu visokošolcu, porinil (gorečo bakljo v otko od jaze, ker ie občinstvo kričalo »Pfua« in »Abzug«. Nesrečneža! so prepeljali v bolnico, a bo izgubil oko. Ista iskiuipina h cim -\v e h rov c e v je v Mariahilfu napadla doin strokovnih organizacij, razbila napise im šiipe in je metala goreče ibalklije v stanovanja. Razdraženo občinstvo se jim je sredi cesite postavilo po -robu in bi heimrvveihroivci dobili poštenih batin, dia jim ni policija prišla na pomoč. Vzorni Heimwehrovec. V Watzelsdorfu v Spodnji Avstriji je poveljnik krajevne organizacije HeimwehroiV Johann Schnatter, velik pijanec, obenem ipai ipolbožni krščanski socijaJec, k i je sviojo kmetijo že čisto na psa spravil. V torek dopoldne je svojo ženo, ki se je nahajala v blagoslovljenem stajnju, vpričo svojih petero malih otrok z nožem 'devetkrat zaibodel v iprisa in trebuh. Umrla je v bolnici. Nekaj dunajske statistike. Na dan vseh mrtvih je dunajska cestna železnica prevozila samo v smeri centralnega pokopališča, in sicer tja in nazaj 300.000 oseb, pri čemur je zaslužila — torej samo v enem dnevu in na eni progi — 96.000 šilingov (768.000 Din). Vožnja stane brez ozira na daljavo Din 2.56. Dunaj ima vedno več luči. Od leta 1923 se je število električnih obločnic pomnožilo od 2000 na 24.000, ki razsvetljujejo ceste in ulice v skupni dolžini 700 km. Vsled razvoja električne cestne razsvetljave so demontirali 26.500 plinskih svetilk, kar pomeni 1500 vagonov letnega prihranka na inozemskem premogu. Umiranje otrok v Liibecku še ni prenehalo. Na podlagi uradnih poročil je dosedaj umrlo v Liibecku 72 otrok vsled znane nestrokov-njaške uporabe Calmettejevega cepiva proti jetiki. S tem pa še umiranje ni ponehalo. Stanje šestih Prava KOLINSKA CIKORIJA! otrok je brezupno. Calmettejev serum, ki so ga izdelali v laboratoriju v Liibecku, še vedno preiskujejo. Od uspeha preiskave je odvisno, ali bo uvedeno kazensko postopanje proti liibeškim zdravnikom ali ne. Najvišja železnica v Evropi, Pred kratkim se je v Ziirichu, v Švici, ustanovila delniška družba, ki namerava s pomočjo ameriških ter švicarskih kapitalistov zgraditi alpsko železnico do višine 4018 m na 4052 m visoki Pitz-Bemina. Imenovana gora se nahaja v švicarskem kantonu Graubiinden. Izhodišče te železnice bo 12 km oddaljeno od slovitega St. Moritza in bo proga speljana deloma preko ledenikov do končne postaje, ki se bo nahajala samo 34 m pod vrhom. Noblovo nagrado za medicino je prejel dunajski patolog dr. Karl Langsteiner za svoje uspehe na polju raziskavanja krvi. ❖ Starčki in starke, ki v Vaših starih dneh trpite največ vsled revmatizma, drgnite torej dnevno Vaše utrujene ude s preparatom »Alga«, počutili se boste prerojenega in svežega. Nove radijske vrelce so odkrili v čeških Krkonoših. Smrad razširjajoče bombe v kinu. V Opernkinu na Dunaju so predvajali film »Dva svetova«, ki predstavljata ljubezensko razmerje avstrijskega oficirja z židovsko deklico, kar nacijonalistom ni bilo pogodu. Hitlerjevi »naciji« so vprizorili kraval in so vrgli v kino več smrdljivih bomb. Policija jih je 23 aretirala, ki so vsi visokošolci. Sodba Bernhard Shawa o univerzah je menda res pravilna. Dvajset ljudi je v Ameriki, ki imajo nad 300 milijonov dinarjev letnih dohodkov. Milijone jih je, ki nimajo niti enega dinarja. Posnemajte! Za tiskovni sklad je daroval Tokan J. Din 10.—. Iskrena hvala. Ljubljana. Predavanje o načrtu novega obrtnega zakona z ozirom na privatne nameščence priredi v torek, dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v zeleni dvorani hotela Union v Ljubljani Zveza privatnih nameščencev za trgovsko sekcijo. Predaval bo o zanimivi temi tajnik Delavske zbornice Filip Urat-nik. Snov je za privatne nameščence jako važna. Dom tiskarskih delavcev v Ljubljani, Na desnem vogalu Miklošičeve ceste pred glavnim kolodvorom v Ljubljani so pričeli prejšnji mesec kopati temelje za dom tiskarske organizacije (Saveza grafičnih delavcev in delavk v Jugoslaviji). Stavba bo izvedena v moderni arhitekturi in visoka štiri nadstropja. Knjižnica Delavske zbornice je odprta odslej dopoldne od 10. do 12., zvečer pa od 17. do 20. ure, kar naj p. n. obiskovalci blagohotno upoštevajo. — Vodstvo knjižnice. Maribor. Če se grof podpiše v Jugoslaviji. Neki grof, ki živi v Mariboru, se je minule dni vozil z avtomobilom proti Celju. Ker je imel med to vožnjo nezgodo, je bil g. grof v Celju kaznovan. Ko se je grof podpisal na zapisnik, je pristavil svojemu imenu tudi pridevek »grofa«. Nekaj časa nato je dobil grof novi kazenski nalog po zakonu o imenih, ker se je pri navedenem zaslišanju v Celju podpisal z »grofom«, medtem ko v Jugoslaviji ne poznamo več takih naslovov in so isti nedopustni. Zoper to kazen pa se je mariborski grof pritožil z izgovorom, da on ni jugoslovanski državljan in da ga vsled tega predpisi našega zakona o imenih ne vežejo. Njegova država, Avstrija, pa še grofovske naslove priznava in ga sme radi tega kot ino-zemec rabiti tudi v Jugoslaviji. Kaznovani grof se je nadalje skliceval na druge jugoslovanske grofe in plemenitaše, ki so naši državljani, pa se vendar nemoteno v javnosti še vedno poslužujejo svojih plemenitih naslovov, ne da bi bili kaznovani. Dru- i ■ m Halo! Vi žene in dekleta dali ste se že RADION nagradne naloge za 50,000 dinarjev? ___ jovvj' Ako tega še niste storili, zahtevajte takoj od Vašega trgovca brezplačne karte za sodelovanje in točne pogoje! ga instanca še grofove pritožbe ni rešila. Mi se bomo za zadevo zanimali ter bomo svoječasno poročali o izidu zanimivega spora glede rabe grofovskega naslova v Jugoslaviji. Delavci, shranjujte izplačilne listke! Pri zadnjem sporu na nadurah prikrajšanega delavca tovarne Doctor in drug v Mariboru se je zopet izkazalo, kako potrebno je, da si delavci točno shranjujejo svoje izplačilne listke. Na podlagi teh listkov šele lahko delavec dokaže, če je delal nadure in potem izterja natančno dolžno vsoto 50 odstotnega dodatka za nadure. Tovarne sicer dobro vedo za število nadur, ker imajo iste zapisane v knjigah, delavec pa to težko dokaže, če nima izplačilnih listkov, ali lastnih zapiskov in zanesljive priče. Shranjujte si torej izplačilne listke, ki vam bodo vedno prav prišli. Zahtevek za nadure zastara šele v treh letih in se jih lahko torej še tekom treh let po odsluženih nadurah sodnim potom iztirja. Nov zdravnik-specijalist. V Mariboru se je naselil in prične dne 5. novembra ordinirati nov zdravnik — specijalist za ušesne, vratne in nosne bolezni, g. dr. Jos. Furlan, ki se je specijaliziral pri gg. vseučiliških profesorjih dr. Šerčerju v Zagrebu in dr. Zangeju v Gradcu, OPOZORILO. Zadruga »Delavski^ dom«, r. z, z o. z. v Mariboru obvešča svoje člane, da se vsako soboto izdajajo članske izkaznice med 18. in 19. uro v zadružni pisarni, Frankopanova ul. 1. Istotam se tudi sprejemajo obroki, oziroma vplačila deležev in novi pristopi k zadrugi. Delavke, delavci, nameščenci, pristopajte kot člani k zadrugi in opozorite na to tudi Vaše prijatelje. Zadružni delež znaša Din 125.— in Din 5.— pristopnina. Manufaktura, krzno, trenchcoati, Hubertus-plašči, usnjene suknje in pletenine. L. Ornik, Maribor, Koroška cesta 9. — Plačilne olajšave! Polnilna peresa dobite že za 18 dinarjev y papirnici Ljudske tiskarne. Oglejte si jih! Celje. Pevski koncert. Ob priliki ustanovitvs peivske pod/veze f Sv oho de) priredi podružnica Svobod« rv Celju v nedeljo, dne 9. novembra tl. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju oib pol 4. uri ipopoldne pevski koncert, pri katerem sodelujejo ipevski zbori »Svobode« Maribor, Hrastnik I, Hrastnik II, Zaibukovca in Celje. Apeliramo na v*e zavedne dela/v.ke in delavce, da se koncerta sigurno udeležijo ter agitirajo za veliko udeležbo na koncertu, dla s tem podprejo kulturno delovanje celjske »Svobode«. Spored je sledeči: Moški zbor Hrastnik I. V. Klaiič: Svra-čanje. Dr. I. Ipavec: Plamarica roč*. IL Pavčič: Deklica, ti si jokala. A. Soebek: Kaij bd te vpra&vl. H. Riva: Dani se. — Moški zbor Zabukovca. Scheiu: Vzbujenje duihov. A. Nedved: Ljubezen in pomlad. Dr. A. Dolinar: Predi nočjo. — Mešan zbor Maribor. Dr. Ipavec: Milada. Dr. A. Schvvaib: Še ena (Zaljubilo se je solnce ...) H. Vogrič: Izpreimenjeno srce. A. Foerster: Naše gore. L. Piuš: Kai tS je dSetkilca (narodna). — Moški zbor Hrastnik II. Zl. Špoljar: Malo ja, malo ti. Fr. Rus: Lahiko moč. Z. Prelovec: Nageljni rdeči. H. Vogrič: Pismo. Z. Prelovec: Slava delu. — Moški zbor Celje. G). Eisen.hu th: Pevska sloga. V. HausmanJU Sitrijelac. C. Pregelj: Najlepša ije pomlad. J. Ott: Čulj mdgočniih gromov glas. Rušita uanodna: Dvanajst razbojnikov. Hubad: Moja kosa je ikrižavna... C. Pregelj: Delavska pesem. Trbovlje. Izlet v Celje, V nedeljo, dne 9. novembra t. 1. priredijo člani »Svobode« in »Prijatelja Prirode« iz Trbovelj in Hrastnika skupni izlet v Celje, in sicer ena skupina pešizlet )ium‘ Razpečava v kraljevini Jugoslaviji Fran Ks. Lešnik. Maribor, Cankarjeva ul. 26, čez Mrzlico v Celje, druga skupina se pelje zjutraj do Celja in se poda na Celjsko kočo in stari grad. Popoldne se udeležita obe skupini pevskega koncerta »Svobode« Celje, kateri se vrši v proslavo ustanovitve pevske podzveze »Svobode«. Prevalje. Javna zahvala. Podpisana Malija Po-hovnikair v Žerjavu, Črna pni Prevaljah, se javna z.ahv aljujem vodstvu Konzumnega 'društva za Slovenijo za izplačamo posmrtnima Din 51.— in pogrebnino Din 1000.—, skiupmo Dim 1051.—, (ki sem jih ipreijela po smrti svojega mioža Ivana Pohovmiikarja iz-.plačano iv zadružni prodajalni Črna I. Ker je s tio lepo podporo zadruga pokazala, da je res prava dabrotmlica vseh svojih — katere ščiti in ipoidpira z vsemi svojimi sredstvi, ikaidlar so najbolj potrebni, pozivam vse člane zadruge, da se pridružijo k Po-smrtniinsikeima! skladiu Konzumnega društv i za Slovenijo; one pa, ki niso člamd', da pristopijo Ik tej res ‘dobrodelni delavski za-dnuigi. — Črna, dne 20. 10. 1930. Marija Poihovnikajr, 1. r. Tiuor obleke Lastna izdelava blaga in podloge nam omogočuje nuditi TIVAR OBLEKE za gospode, dečke in otroke najboljše kakovosti po najnižjih cenah! CENA OBLEK ZA GOSPODE: Din 240*—, 290--, 350--, 390-—, 490--, 690-—, 790--; Z/l DEČKE: Din 250-—, 290-—, 330-—; GAMBETA OD 11 DO 14 LET: Din 230-—, 260-—, 290‘—; MORNARSKA OBLEKA OD 3 DO 10 LET: Din 130-—, 150*—; OBLEKA ZA OTROKE OD 3 DO 10 LET: Din 110— 115*—, 130*-, 135*—, 150—, 170*—; RAGLAN: Din 600*—; HLAČE — 130*-, 140-—, 150-—, 180*-. Obiščite naše prodajalce v Mariboru: Jakob Lahy Glavni trg 2 in Veletrgovina H. J. Turad, Aleksandrova c. 7 pa se bodete uverili o resničnosti naših navedb! Prost ogled, ne da bi se sililo k nakupu! Pazite na zaščitni znak in tvorniško ceno! Din 90*—, 105* Vrsta Tek. štev. 50 Pazite na gornjo ceno! Pazite se pred ponaredbami! 'sOt-- :--------------------------------- Izredno nizke cene! Največja zaloga plošč! Popravila vseh Instrumentov! Tvomlca glasbil MEINEL&HEROLD Prodajalna: Trg Svobod* Maribor. 3£TUBVO PREMOG DRVA —== MEJOVŠEK ===-TATTENBACHOVA UL. 13 TELEFON ŠTEV.2457 Poceni se izgotavljajo popravila ur, gramofonov L L L Kdor se izkaže s tem oglasom, dobi 5% popusta pri novih stvareh in 10°/o pri popravilu pri urarju ALBERT ECCARIUS MARIBOR, SLOMŠKOV TRG 5. kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih. Stalna priložnostna prodaja velike zaloge nogavic, telovnikov, puloverjev, vsakovrstnih hišnih in kuhinjskih potrebščin, posebno karlovarfke porcelanaste posode pri Kormann-u, oddelek ostankov, Marmor, Gosposka ul. 3 Nalagajte svoje prihranke v Štajerski Hranilnici In posojilnici v Maribora, Hotortki trs 6. Reumatičarji Nabavite še danes 1 steklenico $wm§4 ZA MASAŽO kajti že jutri Vas bo USPEH IZNENADIL Če Vas boli ali trga kosteh - rokah - nogah sklepih - plečih - zobeh kolkih - žilah - glavi DOBIVA SE POVSOD 1 steklenica Din 16*— PREMAGA BOLEZEN TAKOJ LABORATORIJ „ ALG A„ SUŠAK 4 steklenice „ALGE“ Din 77-— 8 steklenic „ALGE“ Din 131 — 14 steklenic „ALGE“ Din 205 — 25 steklenic „ALGA“ Din 320-— 5* sr p S °s 3 S ii ii < PC SrŽ O N _ rx 3 ^ §2 p o» ut —* 3 * N •8 a 3 | 3 O — < NK Q< . . m s* < ^1 M o M o m o H Cel 00 bil S Os| 10 M IS Dl 10 BI