Nika Žagar1, Ksenija Geršak2
vpliv jemanja petih najpogosteje uporabljenih
psihoaktivnih snovi v Sloveniji na nosečnost
in dojenje
The Impact of the Five Most Frequently Used Psychoactive
Substances in Slovenia on Pregnancy and Lactation
IZvLEČEK
KLJUČNE BESEDE: nosečnost, dojenje, psihoaktivne snovi, razvojne nepravilnosti ploda, teratologija,
teratogeni
Uživanje psihoaktivnih snovi (PAS) v času nosečnosti in dojenja predstavlja veliko kli-
nično in javnozdravstveno težavo, ki negativno vpliva na nosečnico, plod, porodnico, novo-
rojenčka in otroka med odraščanjem. Delovanje in učinki PAS se razlikujejo med
posameznimi snovmi glede na učinkovine, ki jih vsebujejo, in so lahko tudi teratogeni.
Občutljivost na teratogeno delovanje je odvisna od številnih dejavnikov, med njimi tudi
od razvojne stopnje zarodka oz. ploda. Nosečnice, porodnice in ženske v obdobju dojenja
se najpogosteje srečujejo s tobakom in njegovima učinkovinama nikotinom in ogljiko-
vim monoksidom, sledijo jim alkohol, kofein, tetrahidrokanabinol in kokain. Pogosta je
tudi sočasna uporaba več različnih PAS. Zapleti uživanja PAS se lahko izrazijo že med
samo nosečnostjo, pri plodu, pri dojenčku ali v obdobju odraščanja. Posamezne PAS pove-
čajo tveganje za spontani splav, prezgodnji porod, zastoj rasti ploda, prirojene razvojne
nepravilnosti, duševno manjrazvitost, vedenjske in kognitivne motnje, večjo smrtnost ter
pogostejše bolnišnične obravnave. Vplivajo tudi na psihomotorični in psihosocialni raz-
voj otroka. Pri hudi materini zlorabi alkohola med nosečnostjo se pri otroku pogosto opi-
suje fetalni alkoholni sindrom – trajna motnja, za katero so značilni zastoj rasti ploda in
morfološke nepravilnosti.
aBSTRaCT
KEY WORDS: pregnancy, lactation, psychoactive substances, developmental abnormalities, teratology,
teratogens
The consumption of psychoactive substances (PAS) during pregnancy and lactation rep-
resents a significant clinical and public health problem with negative impacts on the
pregnant woman, the foetus, the post-partum woman, the newborn, and the developing
child. The action and effects of PAS differ among various substances with regard to their
active substances and may be teratogenic. Sensitivity to the teratogenic effect depends
1 Nika Žagar, dr. med., Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska cesta 9, 1420 Trbovlje; nika.zagar1@gmail.com
2 Prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., Ginekološka klinika, Šlajmerjeva ulica 3, 1000 Ljubljana; Katedra za ginekologijo in
porodništvo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana
385Med Razgl. 2022; 61 (3): 385–400 • Pregledni članek
skupinah zaradi različnih zakonskih ure-
ditev v posameznih državah. Žal tudi upo-
raba več različnih PAS ni redka (1, 3).
Učinki in posledice uživanja PAS so
odvisni od več dejavnikov; od vrste in
odmerka, poti vnosa, stopnje izpostavlje-
nosti, pogostosti in trajanja izpostavljeno-
sti (2). PAS imajo negativen vpliv na razvoj
ploda in tudi dojenega otroka, delovanje in
učinek pa se razlikuje med posameznimi
snovmi glede na učinkovine, ki jih vsebu-
jejo (3).
Namen članka je predstaviti negativne
vplive najpogosteje uporabljenih PAS v času
nosečnosti in dojenja ter morebitne zaple-
te, ki se lahko pojavijo pri nosečnici, plodu
ali dojenčku. Omejili se bomo na osnovni
opis teratologije in opredelili vplive etanola,
nikotina skupaj z ogljikovim monoksidom,
THC, kokaina in kofeina na nosečnost in
dojenje.
TERaTOLOGIJa
Teratologija je področje medicine, ki prou-
čuje prirojene razvojne nepravilnosti (PRN),
njihove vzroke in morebitne možnosti zdrav -
ljenja le-teh (5, 6). PRN so opredeljene kot
strukturne nepravilnosti ali nepravilnosti
v delovanju, ki se pojavijo med nosečnost-
jo, odkrijemo pa jih lahko že pred rojstvom,
ob rojstvu, v otroštvu ali šele kasneje
v odraslosti (7).
386 Nika Žagar, Ksenija Geršak vpliv jemanja petih najpogosteje uporabljenih psihoaktivnih snovi …
on numerous factors, including the embryo’s or the foetus’ developmental stage. Pregnant
women, post-partum women, and women who breastfeed are most frequently exposed
to tobacco and its active ingredients, nicotine and carbon monoxide, followed by alco-
hol, caffeine, tetrahydrocannabinol, and cocaine. Concomitant use of several PAS is also
frequent. Complications caused by PAS consumption may arise during gestation, in the
foetus, in the baby, or during the child’s later development. Individual PAS increase the
risk of miscarriage, premature delivery, foetal growth restriction, congenital developmental
abnormalities, mental retardation, behavioural and cognitive disorders, higher mortal-
ity, and more frequent hospital treatment. They also impact the child’s psychomotor and
psychosocial development. Severe alcohol abuse by a pregnant woman frequently leads
to foetal alcohol syndrome in the child – a permanent disorder characterized by foetal
growth restriction and morphological abnormalities.
UvOD
Uživanje psihoaktivnih snovi (PAS) v času
nosečnosti in v poporodnem obdobju pred-
stavlja veliko klinično in javnozdravstveno
težavo. Povezan je s številnimi negativni-
mi posledicami za nosečnico, plod, porod-
nico, novorojenčka in tudi otroka med
odraščanjem (1–3).
Pri nosečnicah je uporaba nedovoljenih
drog manjša kot pri ostalih ženskah (3).
Glede na podatke mednarodne raziskave iz
leta 2020 v Evropi uživa nedovoljene PAS
4,87 % vseh nosečnic. Ta delež je v Severni
Ameriki 2,70 %, v Južni Ameriki 2,30 %,
v Aziji 5,94 % in v Avstraliji 1,19 % (4).
Ženske v reproduktivnem obdobju, ki se
poslužujejo uporabe PAS, velikokrat poleg
same odvisnosti trpijo še zaradi številnih
zdravstvenih, psihičnih in socialnih težav.
Kljub temu da je prevalenca uporabe PAS
večja pri moških, se zadnja leta razlika med
spoloma vztrajno manjša, ker so za samo
napredovanje odvisnosti ženske bolj dov-
zetne kot moški (3).
PAS se delijo na zakonite oz. dovoljene
(npr. tobak, kofein, alkohol) in nezakonite
oz. nedovoljene (npr. marihuana, kokain,
tetrahidrokanabinol (angl. tetrahydrocan-
nabinol, THC)). Najpogosteje uporabljeni
PAS pri nosečnicah sta tobak in alkohol,
med nedovoljenimi drogami pa marihuana
in kokain. Marihuana se pojavlja v obeh
PRN ima ob rojstvu 2–5 % otrok (8).
Glede na oceno Svetovne zdravstvene orga-
nizacije (angl. World Health Organization,
WHO) so bile PRN v letu 2015 četrti naj-
pogostejši vzrok smrti v neonatalnem
obdobju (za prezgodnjim porodom, peri-
natalno asfiksijo, porodnimi poškodba-
mi/sepso) (7).
Teratogeni dejavniki
PRN so v 2–3 % povezane s teratogeni (8).
Med teratogene uvrščamo genetske in
zunanje dejavnike, lahko pa so PRN posle-
dica skupnega delovanja vzročnih dejavni-
kov iz obeh skupin.
Med najpogostejše zunanje dejavnike
uvrščamo hipoksijo, kemične in fizikalne
dejavnike ter okužbe. Pomanjkanje preskr-
be s kisikom v tkivih je predvsem posle-
dica ishemije (pomanjkanje krvi v tkivu ali
delu organa zaradi stisnjenja ali zapore
arterije), pogosto je vzrok tudi hipoksemi-
ja (znižana koncentracija kisika v plodovi
arterijski krvi). Kemični in fizikalni dejav-
niki vplivajo na zgradbo in podvojevanje
DNA-molekule. Nepravilnosti v zapisu pa
lahko vodijo v izgubo delovanja posamez-
nih genov, izrazijo se novi načini delovanja,
moteno je nastajanje genskih proizvodov,
spremenijo se njihovi medsebojni vplivi in
mehanizmi uravnavanja ter tudi odzivnost
na zunanje dejavnike (7).
Kemični dejavniki se vpletajo v vse
stopnje biosinteznih poti, sprožajo povečano
nastajanje prostih kisikovih radikalov, spre-
minjajo celično delitev, migracijo celic,
ionski prenos in pH.
Med fizikalnimi dejavniki izstopajo
ionizirajoča sevanja, ki delujejo mutageno
že na zarodne spolne celice pred oploditvijo
ali kasneje teratogeno na plod. Sevanja
sprožijo nastanek kromosomskih nepra-
vilnosti, predvsem pa se poveča delež toč-
kovnih mutacij.
Pogosti zunanji teratogeni dejavniki
so tudi povzročitelji okužb. Za nastanek raz-
vojnih nepravilnosti so odgovorni virus
rdečk (lat. rubella virus), virus citomegali-
je (lat. cytomegalovirus, CMV), virus varicella
zoster (lat. varicella-zoster virus, VZV),
Toxoplasma gondii in Treponema pallidum.
Teratogeni učinek
O teratogenem učinku govorimo, kadar je
posledica škodljivega delovanja okolja na
zarodek (embriotoksično delovanje) ali na
plod (fetotoksično delovanje) prirojena
nepravilnost (8).
Zarodek oz. plod je v posameznem
obdobju različno občutljiv na teratogene
dejavnike (6). Glede na čas nastanka raz-
vojnih nepravilnosti ločimo tri obdobja (8):
• obdobje oploditve z ugnezditvijo zarodka
v maternično sluznico (prva dva embrio-
nalna tedna (ET)),
• embrionalno obdobje (od tretjega do osme-
ga ET) in
• fetalno obdobje (od devetega ET do po-
roda).
Učinek na plod je odvisen od starosti ploda,
saj se med razvojem občutljivost celic in
tkiv na teratogene spreminja (8, 9).
Če je nastanek PRN neposredno pove-
zan z obdobjem oploditve in ugnezditve
zarodka, so prizadete vse celice zarodka. Te
poškodbe so za zarodek največkrat smrtne in
zelo redko povzročijo PRN (6–8). Citotoksični
učinek močnih teratogenov uniči zarodek
kot celoto. Če pa je poškodovanih le nekaj
celic, zdrave totipotentne celice lahko nado-
mestijo propadle. Preživeli zarodek oz. plod
PRN ne kaže. Uničenje zarodka kot celote
ali popolno obnovitev imenujemo reakci-
ja vse ali nič (7, 8).
Embrionalno obdobje je obdobje naj-
večje občutljivosti zarodka na teratogene
dejavnike, zato so PRN, nastale v tem obdob-
ju, ko poteka organogeneza, pomembnejše,
velike (lat. major) ter pogosto tudi številne
(6–8). Po koncu kritičnega obdobja začne
občutljivost postopoma padati. Vsak organ
ima različno kritično obdobje občutljivosti
na teratogene dejavnike (slika 1) (6, 7).
387Med Razgl. 2022; 61 (3):
V fetalnem obdobju, ko je organogene-
za že zaključena, je verjetnost pomembnej-
ših PRN bistveno manjša (6–8). Plod pred-
vsem raste, delovanje posameznih organskih
sistemov pa dozoreva. Nepravilnosti, nasta-
le v tem obdobju, so manjše (lat. minor) ali
pa omejene samo na delovanje posamez-
nega organa, organskega sistema ali dela
telesa (npr. nepravilnosti v razvoju delo-
vanja možganov, kasnejša duševna manj-
razvitost) (slika 1) (6–8).
TERaTOGENI DEJavNIKI IN
NJIHOv vPLIv Na NOSEČNOST
Etanol
Opredelitev teratogena
Etanol ali etilni alkohol je psihoaktivna
droga, njegovi učinki so najmočnejši v osred-
njem živčnem sistemu, kjer deluje zaviral-
no (10, 11). Opredeljen je kot teratogeni
dejavnik, ki poveča tveganje za spontani
splav, fetalni alkoholni sindrom (FAS) (med-
narodna klasifikacija bolezni (MKB) Q86.0)
ali se izrazi kot klinična slika novorojenčka,
prizadetega zaradi materinega uživanja
alkohola (MKB P04.3). Etanol ima dolgo-
trajne negativne učinke tudi na kasnejši
psiho motorični in psihosocialni razvoj otro-
ka (1, 10).
Epidemiologija 
Alkoholna pijača je opredeljena kot vsaka
pijača, ki vsebuje več kot 1,2 prostorninska
deleža alkohola (12). Poraba alkohola
v Sloveniji trenutno dosega več kot 14 l
porabe čistega alkohola na prebivalca
v enem letu (ena enota oz. merica alkoholne
pijače, ki je enaka 2,5 dcl piva, 1 dcl vina ali
0,3 dcl žgane pijače, vsebuje približno 10 g
čistega alkohola), kar uvršča Slovenijo
v sam evropski vrh (11).
Glede na podatke Nacionalnega peri-
natalnega informacijskega sistema (NPIS)
o dejavnikih življenjskega sloga porodnic
je bilo v letu 2016 odvisnih od alkohola
0,2 % vseh porodnic, v letu 2017 0,1 %
porodnic in v letu 2018 0,2 % vseh porod-
nic v Sloveniji (13).
Leta 2013 je bila na Gorenjskem v okvi-
ru projekta Alkohol in nosečnost izvedena
anketa, ki je pokazala, da je več kot tretji-
na žensk med nosečnostjo uživala alkoholne
388 Nika Žagar, Ksenija Geršak vpliv jemanja petih najpogosteje uporabljenih psihoaktivnih snovi …
embrionalno obdobje embrionalni teden[ ]
3 4 5 6 8 9 16 32 387
fetalno obdobje [fetalni teden]
manjše nepravilnostivečje nepravilnosti
osrednji živčni sistem
večje srčne nepravilnosti srce
rokeamelija, meromelija
razcep ustnic zgornja ustnica
amelija, meromelija noge
nepravilnosti ušes, gluhost ušesa
večje napake na očeh oči
hipoplazija zob zobje
razcep ustnega neba nebo
zunanje spolovilomaskulinizacija deklice
duševna manjrazvitostnapake zapiranja nevralne cevi
obdobje velike občutljivosti obdobje manjše občutljivosti
Slika 1. Obdobja razvoja in občutljivost tkiv na teratogene dejavnike (8). Prvotno objavljeno: Geršak K, Geršak
BM. Prirojene razvojne nepravilnosti. Farm Vestn. 2008; 59 (4): 212–6.
pijače (večina le nekajkrat in največ eno
standardno enoto, več kot 3 % nosečnic je
popivalo). Avtorji so ugotovili, da se alko-
holu med nosečnostjo ne odpove 35 %
bodočih mater (14).
Incidenca FAS je ocenjena med 1/300 in
1/2.000 živorojenih otrok. Na Švedskem je
njegova incidenca 1,6‰ in v Franciji 1–3‰
(9). S podobno incidenco se soočajo tudi
v ZDA (0,2–1‰). Resnična incidenca je ver-
jetno večja, saj se FAS večkrat prepozna šele
z nekajletno zamudo (10). V Sloveniji se je,
po podatkih NPIS, v obdobju od leta 2013
do 2020 rodilo 9 otrok od skupno 160.233,
pri katerih je bila takoj ob rojstvu prepo-
znana diagnoza MKB Q86.0 – FAS ali MKB
P04.3 – novorojenček, prizadet zaradi mate-
rinega uživanja alkohola (13).
Škodljivi odmerki in opis delovanja etanola
na plod in otroka
Ker je alkohol teratogena snov, ne obstaja
varna meja uživanja med nosečnostjo (15).
Učinki so premo sorazmerno povezani
s količino zaužitega alkohola. Uživanje je
pogostejše v prvih dveh mesecih po spo-
četju, ko ženske še ne vedo, da so zanosile
(2, 10). Zato je smiselna popolna vzdržnost
od alkohola od načrtovanja nosečnosti do
poroda (9, 10).
Ocenjevanje vpliva alkohola na plodov
razvoj je zapleteno zaradi številnih dejav-
nikov (razpolovna doba alkohola, obdobje
razvoja, vzorec pitja, vpliv drugih PAS,
genetski dejavniki) (2). Prehaja od matere
k plodu preko posteljice z enostavno difu-
zijo zaradi koncentracijskega gradienta.
Mehanizem teratogenega učinka ni dokon-
čno opredeljen. Teratogenost je najverjet-
neje povezana z etanolovim presnovkom
acetaldehidom. Etanol oz. njegovi pres-
novki na celični ravni motijo izgradnjo
beljakovin, delitev celic in celično rast, ki
se kaže predvsem pri rasti ploda kot celo-
te oz. pri razvoju posameznih organov.
Ostali teratogeni vplivi vključujejo tudi
neustrezno materino prehrano, premajhen
vnos beljakovin in pomanjkanje vitami-
nov in esencialnih mikroelementov (10).
FAS je trajna motnja, za katero je zna-
čilen zastoj rasti ploda in morfološke
nepravilnosti. Kasneje se pojavijo težave pri
govoru, motnje v razvoju kognitivnega
sistema, v procesih mišljenja, dojemanja
samega sebe in v razumevanju okolja, ki
otroka obdaja. FAS se razvije predvsem pri
otroku, čigar mati je zaužila več kot 100 ml
alkohola na dan skozi celotno nosečnost.
Otroci mater, ki so med nosečnostjo zaužile
30–60 ml alkohola na dan, kažejo blažjo
duševno manjrazvitost, zaostanek v rasti,
prav tako pa vedenjske in kognitivne mot-
nje (1, 9, 10, 15).
Pri majhnem in zmernem uživanju
alkohola so si rezultati raziskav nasprotu-
joči ali neprepričljivi, predvsem glede majh-
nega tveganja za slab izid nosečnosti in
neustrezen psihomotorični razvoj otroka (1).
Pri polno razvitem FAS opazimo troji-
co znakov in simptomov (10):
• skupek kraniofacialnih nepravilnosti,
• okvare in motnje v delovanju osrednjega
živčnega sistema in
• zaostalost v rasti, ki se kaže v nižji tele-
sni višini otroka in zmanjšanem obsegu
glave.
V tabeli 1 so prikazani nekateri značilni
simptomi in znaki FAS (10).
Dojenje
Ženskam, ki po porodu uživajo alkohol, se
dojenje odsvetuje (10, 11). Dokazano je, da
alkohol prosto prehaja v materino mleko,
kjer v 30 do 60 minutah doseže skoraj
enako koncentracijo, kot je v materini krvi
(10, 16). Po zaužitju ima materino mleko vonj
in okus po alkoholu, zaradi česar lahko
dojenčki zaužijejo manj materinega mleka
ali sesanje celo odklanjajo (10, 16, 17).
Toksični presnovek acetaldehid ne
prehaja v materino mleko (10). Analize so
pokazale, da so imeli otroci v starosti od
šest do sedem let zmanjšano sposobnost
389Med Razgl. 2022; 61 (3):
abstraktnega mišljenja, če je bil alkohol pri-
soten v materinem mleku. Zmanjšane
kognitivne sposobnosti so bile neposredno
povezane s količino popitega alkohola na
dan (10, 16–18).
Prav tako so pri otrocih, katerih mate-
re so med nosečnostjo in dojenjem uživa-
le alkohol, ugotovili zmanjšanje živčnih
celic hipokampusa in malih možganov ter
povečanje apoptoze in nekroze celic možgan-
ske skorje. Podobno izgubo živčnih celic in
zmanjšano mielinizacijo malih možganov
so ugotovili tudi, če so bili otroci izpostav -
ljeni alkoholu samo med dojenjem (18).
390 Nika Žagar, Ksenija Geršak vpliv jemanja petih najpogosteje uporabljenih psihoaktivnih snovi …
Zaradi nevarnosti, da bo alkohol, ki ga
zaužije doječa mati, škodljivo vplival na
otroka, bi bil najvarnejši način dojenja vsaj
tri ure po zaužitju alkoholne pijače.
Predviden čas, v katerem materino mleko
ne bi več vsebovalo alkohola, je 175 minut
po zaužitju alkoholne pijače (10, 17). Tudi
smernice Akademije za dojenje (Academy
of Breastfeeding Medicine) priporočajo
dvourni zamik dojenja po zaužiti alkoholni
pijači z opombo, da kljub spremenjenemu
režimu dojenja še vedno obstajajo možni
dolgoročni učinki na razvoj otrok.
Tabela 1. Značilni simptomi in znaki fetalnega alkoholnega sindroma (FAS) (kronološka razporeditev) (10).
ADHD – motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (angl. attention deficit hyperactivity disorder).
Srce • Srčni šumi,
• prekatna in preddvorna okvara pretina,
• nepravilnosti velikih žil in
• Fallotova tetralogija.
Skeletni sistem • Omejitev gibanja v sklepih,
• skolioza,
• udrt prsni koš (lat. pectus excavatum),
• kurje prsi (lat. pectus carinatum) in
• radioulnarna sinostoza.
Mišični sistem • Diafragemska, umbilikalna in/ali ingvinalna kila.
Kraniofacialno • Oči: kratke fisure vek, ptoza, škiljenje, kratkovidnost, mikroftalmija, blefarofimoza,
področje epikantalne gubice,
• ušesa: slabo razvita uhljeva školjka, posteriorna rotacija, nepravilnosti Evstahijeve
cevi,
• nos: kratek, obrnjen hipoplastični filtrum,
• usta: retrognatija pri dojenčku, mikrognatija ali relativna prognatija v puberteti,
zajčja ustnica, volčje nebo, majhni zobje z okvarjeno sklenino, slabša poravnanost
zob in
• zgornja čeljust: hipoplazija.
Renogenitalni sistem • Hipoplazija sramnih ustnic,
• hipospadija in
• okvare ledvic.
Koža • Hemangiomi in
• hirsutizem pri dojenčkih.
Osrednji živčni sistem • Blaga do huda duševna manjrazvitost,
• mikrocefalija,
• slaba koordinacija,
• hipotonija in
• ADHD.
Rast • Zastoj rasti ploda v maternici in
• ponatalna manjša rast (vpliv na dolžino, težo in obseg glave).
Nikotin in ogljikov monoksid
(kajenje tobaka)
Opredelitev teratogena
Cigaretni dim vsebuje več kot 3.000 razli-
čnih sestavin; med drugimi nikotin, oglji-
kov monoksid (CO), amonijak, policiklične
ogljikovodike, vodikov cianid in vinilklorid
(10). Kajenje cigaret med nosečnostjo
negativno vpliva na zdravje matere, ploda,
dojenčka in tudi na kasnejši psihomotori-
čni razvoj otrok. Kljub temu da tveganje za
zdravje predstavljajo tudi ostale kemične
sestavine cigaret, se glavni pomisleki glede
negativnega vpliva na zdravje nanašajo na
nikotin in CO (10, 19).
Nikotin je alkaloidni nevrotoksin, ki
povzroča hudo zasvojenost in moti nor-
malno delovanje živčnih prenašalcev.
V dovolj veliki količini je teratogen (10, 20).
Kot proizvod nepopolnega zgorevanja oglji-
ka v tobaku pa nastaja CO, strupen plin, ki
se pri vdihavanju veže na hemoglobin.
Karboksihemoglobin škodljivo vpliva na
mater in plod, saj zmanjša nosilnost kisi-
ka v krvi in povzroči hipoksijo ploda (20).
Epidemiologija
V Sloveniji kadi 25 % prebivalstva (21).
Med splošnim prebivalstvom naj bi pov-
prečno kadila vsaka peta ženska, med odvis-
nicami od prepovedanih drog pa je kadilk
več kot 70 %. Tudi med nosečnostjo je kaje-
nje pogostejše pri ženskah, ki se soočajo
z odvisnostjo, socialnimi težavami in oseb-
nimi stiskami (15). Negativen vpliv na
plod in novorojenčka ima poleg aktivnega
kajenja tudi pasivno kajenje nosečnice oz.
porodnice (tj. posredno vdihavanje ciga-
retnega dima zaradi človeka, ki kadi v nji-
hovi bližini) (47).
Glede na podatke NPIS o dejavnikih
življenjskega sloga porodnic je v letu 2016
kadilo skupaj 9,6 % porodnic, v letu 2017
9,7 % in v letu 2018 9,9 %. Med nosečimi
kadilkami so prevladovale ženske z osnovno -
šolsko izobrazbo (29,3%), sledile so jim žen-
ske s poklicno (23,3 %), srednjo (13,5 %) in
visokošolsko izobrazbo (3,6%). Glede na sta-
rost je bilo največ kadilk v skupini nosečnic,
mlajših od 19 let, najmanj pa v skupini nose-
čnic, starih med 40 in 44 let (5,8%) (13). Ker
podatki o prevalenci in pogostosti kajenja
med nosečnostjo temeljijo na samoprijavi
nosečnic oz. porodnic, je resnično stanje
veliko bolj zaskrbljujoče, kot kaže statisti-
ka (10).
Škodljivi odmerki in opis delovanja nikotina
ter ogljikovega monoksida na plod in otroka
Vsaka pokajena cigareta predstavlja škod-
ljivi odmerek, zato je kajenje med noseč -
nostjo ter dojenjem kontraindicirano (10).
Nikotin se primarno presnavlja s pomoč-
jo jetrnega encima citokroma P450 (angl.
cytochrome P450, CYP) 2A6. Njegov glavni
presnovek je kotinin in v naslednji stopnji
trans-3-hidroksikotinin, presnova pa je
premo sorazmerna z encimsko aktivnost-
jo (22).
Zaradi pH-ja cigaretnega dima se preko
ustne sluznice vpijajo samo manjše količi-
ne nikotina. Na področju majhnih dihalnih
poti in alveolov pa je vpijanje nikotina
večje, kar povzroči hitro povišanje njegove
koncentracije v krvi matere. Razpolovni čas
nikotina v plazmi je približno 40 minut.
Koncentracije zelo hitro dosežejo vrh (v manj
kot 10 minutah) in nato počasi padejo na
nižje vrednosti v naslednjih dveh urah.
Nikotin iz materine krvi hitro prehaja skozi
posteljico v plod (23). Koncentracije niko-
tina in karboksihemoglobina pri plodu so
lahko 10–15 % višje kot koncentracije
v materini krvi (10).
Škodljivi učinki kajenja so številni, tako
na mater kot plod. Nikotin ima negativne
posledice za žensko že pred samo noseč -
nostjo, saj zaradi povečanega razpona in
tonusa maternice ter jajcevodov zmanjša
žensko plodnost. S tem povezujejo tudi
pogostejše pojave zunajmaterničnih noseč -
nosti. Za zmanjšanje plodnosti so delno
odgovorni tudi vplivi na zorenje spolnih
celic, zarodek pred ugnezditvijo in na samo
391Med Razgl. 2022; 61 (3):
ugnezditev (10). Zaradi anoreksogenega
učinka nikotina je slabša prehranjenost
matere. Njegova škodljivost pa je največja
v tretjem trimesečju nosečnosti in vodi
predvsem v zastoj rasti ploda (20).
Teža ploda se za vsak dodaten zavojček
cigaret, pokajen med nosečnostjo, zmanjša
za približno 2,8 g (od tega je za 0,7 g zmanj-
šanje maščobnega tkiva in za 2,1 g zmanj-
šanje nemaščobnega tkiva). Med kajenjem
v nosečnosti oz. količino pokajenih zavojč-
kov in sestavo telesne mase novorojenčka
obstaja premo sorazmerna povezava (24).
Nikotin povzroča sproščanje adrenali-
na, ki povzroči izrazito zmanjšanje pretoka
krvi v maternici ter povečanje žilnega upora
(10). Zmanjšanje krvnega pretoka vpliva na
slabši prenos hranil in kisika do ploda (23).
K temu dodatno prispeva CO, ki s pasivno
difuzijo hitro prehaja skozi posteljico in se
združi s plodovim hemoglobinom (25).
CO ima veliko afiniteto do hemoglobi-
na, s čimer zvišuje raven karboksihemo-
globina v umbilikalnih arterijah – s tem
392 Nika Žagar, Ksenija Geršak vpliv jemanja petih najpogosteje uporabljenih psihoaktivnih snovi …
zavira dostavo kisika celicam ter povzroča
hipoksijo ploda (10, 24). CO ima veliko afi-
niteto tudi do drugih bioloških molekul, ki
vežejo kisik, kot npr. mioglobin, CYP in cito-
krom C oksidaza ali mitohondrijska dihal-
na veriga IV (24). CO se od plodovega
hemoglobina loči veliko počasneje kot od
odraslega, kar je tudi razlog, da se iz plo-
dovega telesa dlje časa odstranjuje (25).
Kajenje cigaret v nosečnosti je poveza-
no z nekaj manj kot dvakratnim povečanjem
pogostosti nastanka pomembnejših pri -
rojenih nepravilnosti. V tabeli 2 so pred-
stavljene posledice kajenja med nosečnostjo
v različnih obdobjih (10, 18). Po podatkih
NPIS se je v obdobju od leta 2013 do 2020
v Sloveniji rodilo 39 otrok od skupno
160.233, pri katerih je bila takoj ob rojstvu
prepoznana diagnoza MKB P04.2 – novo-
rojenček, prizadet zaradi materinega kaje-
nja tobaka (13).
Dolgotrajno pasivno kajenje matere
ima na plod prav tako negativen učinek, saj
zmanjša plodovo rast in poveča tveganje za
Tabela 2. Zapleti med nosečnostjo pri plodu in dojenčku kot posledica kajenja (10, 18, 24). PROM – pre-
zgodnji razpok plodovih ovojev (angl. premature rupture of membrane), PRN – prirojene razvojne nepra-
vilnosti, ADHD – motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (angl. attention deficit hyperactivity disorder), SIDS –
sindrom nenadne smrti dojenčka (angl. sudden infant death syndrome).
Zapleti med nosečnostjo • Spontani splav,
• prezgodnji porod,
• prezgodnja ločitev pravilno ležeče posteljice/predležeča posteljica in
• PROM.
Zapleti pri plodu • Zastoj rasti,
• povečana perinatalna smrtnost,
• PRN,
• srčno-žilne okvare,
• okvare nevralne cevi,
• okvare okončin,
• kraniosinostoza,
• zajčja ustnica/volčje nebo,
• genitourinarne okvare,
• okvare stopal,
• Polandov sindrom in
• gastroshiza.
Zapleti pri dojenčku • Zdravljenje na neonatalni intenzivni negi,
• žilne nepravilnosti mrežnice,
• ADHD,
• SIDS in
• večja smrtnost otrok.
nizko porodno težo. Novorojenčki mater, ki
so bile pasivne kadilke, so imeli statistično
najslabše možnosti preživetja v primeru
nedonošenosti (nižja telesna teža in večja
neonatalna umrljivost kot med otroki ne -
kadilk) (47).
Opustitev kajenja, kadar koli v nose-
čnosti, je povezana z izboljšanjem peri -
natalnih rezultatov. Ženske, ki so opustile
kajenje pred 15. tednom nosečnosti, imajo
dokazano manjše tveganje za zastoj rasti
ploda in prezgodnji porod v primerjavi
s kadilkami. Zaradi tega se svetuje čim-
prejšnja popolna opustitev kajenja (20).
Dojenje
V obdobju dojenja je kajenje cigaret kon-
traindicirano, saj se škodljivi učinki niko-
tina prenesejo tudi v materino mleko (10).
Odvisni so od števila cigaret, ki jih mati
pokadi na dan, ter od obdobja med zadnjo
pokajeno cigareto in začetkom dojenja (24).
Dojeni dojenčki mater kadilk so nikotinu
izpostavljeni oralno in inhalatorno (10, 24).
Nikotin hitro prehaja v materino mleko, kjer
pa je koncentracija lahko celo dvakrat višja
kot v materini krvi. Nikotin zmanjša tvor-
bo materinega mleka in spremeni njegov
okus ter sestavo. Ugotovili so, da kajenje
med dojenjem povzroči od odmerka odvi-
sno zmanjšanje vsebnosti joda v mleku in
poveča tveganje za njegovo pomanjkanje
(18, 24).
Tetrahidrokanabinol
Opredelitev teratogena
THC, poznan tudi pod imenom delta-9-
-THC, je glavna psihoaktivna sestavina
(imenovana tudi kanabinoid) rastlin rodu
konoplje (lat. Cannabis). Uvrščamo jo med
teratogene dejavnike. THC povzroča odvis-
nost in številna tveganja za zdravje.
Pripravki (npr. marihuana, hašiš, hašiševo
olje in tinkture), ki vsebujejo kanabinoid
THC, spadajo med prepovedane droge (26).
Uporaba THC med nosečnostjo in dojenjem
negativno vpliva na plod. Žal so posledice
le delno poznane in velikokrat povezane
z zlorabo drugih drog; najpogosteje niko-
tina in alkohola, nezakonitih drog ali zdra-
vil na recept (10, 27).
Uporaba THC med nosečnostjo in doje-
njem je kontraindicirana (10).
Epidemiologija
Med Slovenci je THC najbolj razširjena
nedovoljena droga; še posebej med mladi-
mi (28).
Kljub temu da večina žensk med noseč -
nostjo preneha z uporabo THC, približno
3–4 % nosečnic v južni Evropi in ZDA tudi
med nosečnostjo uživa THC (29). Uporaba
je največja v prvem trimesečju, ko ženske
še ne vedo, da so noseče (10). Uporaba THC
se je v zadnjem desetletju povečala; deloma
zaradi družbene sprejemljivosti in legali-
zacije. Dejstvo je, da je delež zlorabe THC
med nosečnostjo v resnici precej večji, saj
podatki večinoma temeljijo na samoprija-
vi uporabe nedovoljenih drog (27). Kakšna
je prevalenca med slovenskimi nosečnica-
mi, žal ni znano. Glede na znanstveno mono-
grafijo Nacionalnega inštituta za javno
zdravje (NIJZ), Duševno zdravje v ob -
porodnem obdobju, pa je uporaba THC med
nosečnostjo v Sloveniji po pogostosti na
tretjem mestu (takoj za tobakom in alko-
holom) – podobno kot v splošni slovenski
populaciji (2).
Škodljivi odmerki in opis delovanja
tetrahidrokanabinola na plod in otroka
THC in presnovek 9-karboksi-THC prehajata
posteljico (10). THC se zaradi svoje lipofil-
ne narave zelo hitro porazdeli v plodov pre-
del ter prečka tudi plodovo krvno-možgan-
sko pregrado. Izpostavljenost ploda je
manjša od izpostavljenosti matere, saj je
delno omejena z aktivnim prenosom v poste-
ljici (30, 31).
Analize vzorcev mekonija in las mono-
ter dizigotnih dvojčkov so pokazale, da se
vrednosti THC pri dizigotnih dvojčkih
lahko razlikujejo. Rezultati dokazujejo, da
393Med Razgl. 2022; 61 (3):
so lastnosti posteljice ter značilnosti ploda
prevladujoči dejavniki, ki vplivajo na izpo-
stavljenost ploda THC (30). K temu prispe-
va tudi aktivnost kanabinoidnih receptorjev,
ki so prisotni tako v posteljici kot tudi
v plodovih možganih (32).
V nosečnosti je najpogostejša uporaba
THC v obliki marihuane. Vendar nosečni-
ce velikokrat zlorabljajo več drog hkrati
(zelo pogosta je hkratna uporaba THC in
tobaka). Obstajajo dokazi, da THC okrepi
učinke zaužitega alkohola na plod ali zniža
prag za teratogene učinke ostalih PAS (10).
Kajenje marihuane, od dva do tri ali več
zavitkov na mesec, je značilno povezano
s prezgodnjim porodom pred 37. tednom
nosečnosti, predvsem pri belkah (10).
Pogostejši je tudi zastoj rasti ploda. Materino
uživanje THC najbolj prizadene plodov živ-
čni sistem (31, 32).
Uporaba THC med nosečnostjo naj bi
vplivala na nevrofiziološke mehanizme, ki
nadzorujejo aktivnost ter vzorec budnosti
novorojenčka oz. malčka. Ta vedenjska
sprememba lahko odraža rahlo kemično
poškodbo možganskega debla (natančneje
živčnih celic, ki sestavljajo jedro rafe).
Raziskava vzorcev spanja novorojenčkov
s pomočjo elektroencefalografije (EEG)
je pokazala, da je bila redna znotraj -
maternična izpostavljenost THC poveza-
na s povečano količino gibov novorojen-
čka in s krajšim časom mirnega spanja.
Podobni rezultati so bili ugotovljeni tudi pri
starosti treh let (30).
Starejši otroci imajo zmanjšano spo -
sobnost reševanja težav, motnje pozornosti,
hiperaktivnost, impulzivnost ter večjo
pojavnost prestopništva (10). V raziskavah
so ugotovili, da so imeli otroci na standar-
diziranem testu inteligenčnega količnika
(angl. intelligence quotient, IQ) pri starosti
šest let nižje rezultate in manjšo zmoglji-
vost obdelave kratkotrajnega spomina. Pri
teh otrocih so med drugim dokazali tudi
slabšo vidno analizo ter slabše učenje in
394 Nika Žagar, Ksenija Geršak vpliv jemanja petih najpogosteje uporabljenih psihoaktivnih snovi …
Tabela 3. Zapleti med nosečnostjo pri plodu in dojenčku kot posledica uživanja tetrahidrokanabinola (angl.
tetrahydrocannabinol, THC) (10, 30). ADHD – motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (angl. attention deficit
hyperactivity disorder), TCH – tetrahidrokanabinol (angl. tetrahydrocannabinol).
Zapleti med nosečnostjo • Prezgodnji poroda,
• mekonijska plodovnica in
• podaljšan porod.
Zapleti pri plodu • Zastoj plodove rasti (manjša porodna teža in manjši obseg glave),
• strukturne nepravilnostib,
• okvara prekatnega pretina,
• očesne nepravilnosti (kratkovidnost, škiljenje, nenormalno premikanje zrkel idr.).
Zapleti pri dojenčku • Vedenjske motnje,
• tresenje,
• pretiran refleksni in motorični odziv (spontani ali/in kot odziv na minimalne
dražljaje),
• zmanjšan vidni odziv (slabši odziv na svetlobne dražljaje),
• razdražljivost,
• izrazit in značilen jok z visoko frekvenco (spominja na mačji krik),
• simptomi, podobni simptomom pri blagi odtegnitvi od mamil (npr. fini tremor,
prestrašenost),
• ADHD,
• težave z učenjem in spominom,
• zmanjšana zmogljivost obdelave kratkotrajnega spomina in
• levkemija.
a Dokazi glede prezgodnjega poroda še niso dokončni.
b Dokazi glede strukturnih nepravilnosti še niso dokončni; nekatere raziskave strukturne nepravilnosti kot posledice uživanja
THC med nosečnostjo zanikajo, spet druge jih potrjujejo.
spomin. Nekatere raziskave opisujejo tudi
povezavo med izpostavljenostjo THC z lev-
kemijo pri otrocih (10, 30).
Kljub temu da THC ni teratogen, se pri
izpostavljenih plodovih lahko pokažejo tudi
posamezne nepravilnosti, ki so, poleg zaple-
tov v nosečnosti, predstavljene v tabeli 3.
Dojenje
THC in njegovi presnovki prehajajo v mate-
rino mleko in njegova uporaba je med
dojenjem kontraindicirana (10). Če so mate-
re nadaljevale s kajenjem marihuane več kot
dva zavitka na teden tudi med dojenjem, so
pri dojenčkih opazili tremor in slabše nava-
janje na vidne dražljaje (30).
Kokain
Opredelitev teratogena
Kokain je alkaloid in ga uvrščamo med tera-
togene dejavnike. Je zelo močno poživilo
in spada med simpatomimetike. Uporaba
v času nosečnosti negativno vpliva na
mater, plod in dojenčka. Zloraba kokaina je
povezana z zlorabo drugih drog. Zato v veči-
ni raziskav podatki o škodljivem učinku na
plod žal niso ločeni za kokain in ostale droge.
Najpogosteje je z uporabo kokaina povezano
uživanje heroina, metadona, metamfet -
amina, alkohola, THC in tobaka (10).
Sistemska uporaba kokaina med noseč -
nostjo in dojenjem je kontraindicirana za
razliko od njegove topikalne uporabe (10).
Epidemiologija
Kokain je najpogosteje uporabljeno prepo-
vedano poživilo v Evropski uniji. Ocena za
leto 2017 je pokazala, da ga je zaužilo 2,6
milijona mladih odraslih, starih med 15 in
34 let. Raziskave ostankov drog v komu-
nalnih odpadnih vodah govorijo o naraš-
čanju uporabe kokaina tudi pri nas (28).
Glede na podatke NPIS o dejavnikih
življenjskega sloga porodnic je bilo v letu
2016 odvisnih od intravenskih drog 0,2 %
vseh porodnic, v letu 2017 0,1 % in v letu
2018 0,2 % (13).
Škodljivi odmerki in opis delovanja kokaina
na plod in otroka
Kokain je močan sistemski vazokonstriktor.
Povzroča hipertenzijo in povečano aktivnost
osrednjega živčnega sistema (evforijo).
Neposredno vpliva na materine krvne žile,
zmanjša pretok krvi skozi maternico in hkra-
ti sproži krčenje miometrija. Vazokonstrikcija
materinih žil posredno vpliva na plod; posle-
dice so lahko zmanjšano delovanje poste-
ljice, ki ji sledita acidoza in hipoksija ploda
(10, 15, 33).
Ker je kokain topen v maščevju in v vodi,
lahko do ploda prosto prehaja z difuzijo
preko posteljice. Hitro prehaja tudi preko
plodove krvno-možganske pregrade (10).
Kokain se presnavlja s pomočjo jetrnih
in plazemskih holinesteraz. Aktivnost holin -
esteraz je pri plodu in novorojenčku manj-
ša. Enako velja tudi za nosečnico, predvsem
v prvem trimesečju. Vzrok je predvsem
hemodilucija in hkrati spremenjeno delo-
vanje jeter v nosečnosti. Presnova in izlo-
čanje kokaina iz organizma se upočasnita.
Pogosto so njegovi presnovki prisotni
v urinu novorojenčkov (10, 34, 35).
Nosečnice, ki uživajo kokain, imajo
večje tveganje za spontani splav, zastoj
rasti ploda, prezgodnji porod, predčasno luš-
čenje posteljice in preeklampsijo. Zaradi uži-
vanja kokaina v nosečnosti je pri materi
zvečana pojavnost srčnega infarkta, motenj
srčnega ritma in hipertenzije (2).
Uporaba kokaina zviša perinatalno umr-
ljivost. Zaradi njegove teratogenosti je delež
prirojenih nepravilnosti večji. Pojavljajo se
srčne nepravilnosti, aritmije, mikrocefalija,
več PRN oči in obraza, genitourinarnega
trakta, črevesja in okončin. Večji je tudi delež
infarktov črevesja (9, 10, 15).
Po porodu je novorojenček ogrožen zara-
di odtegnitvenega sindroma, hudih nevro-
loških in nevrofizioloških nepravilnosti, ki
lahko vztrajajo tudi več mesecev. V prvih
mesecih po rojstvu ga ogroža tudi sindrom
nenadne smrti dojenčka, ki je večkrat pove-
zan tudi s slabimi socialnimi razmerami (10).
395Med Razgl. 2022; 61 (3):
V tabeli 4 so zapisani zapleti med noseč -
nostjo pri plodu in dojenčku kot posledica
uživanja kokaina.
Natančen mehanizem nastanka nepra-
vilnosti zaradi uporabe kokaina med noseč -
nostjo žal še ni v celoti raziskan. Po vsej
verjetnosti naj bi bil povezan z vazo -
konstrikcijo žil posteljice, plodovih žil in
hipoksijo ploda (10).
Dojenje
Uporaba kokaina je med dojenjem kontra -
indicirana (10). Razmerje med njegovo
koncentracijo v plazmi in mleku še ni opre-
deljeno. Zaradi kemijskih lastnosti je
v materinem mleku lahko prisoten v viso-
kih koncentracijah. Enako velja tudi za nje-
gove presnovke. Novorojenčki, ki so bili
izpostavljeni kokainu preko materinega
mleka, imajo resne neželene učinke (10, 36).
Raziskave so pokazale, da se je pri otroku
po treh urah po vnosu kokaina pokazala
izrazita razdražljivost, bruhanje in driska.
Ostali simptomi so bili še tremor, hiper -
aktiven Morojev refleks in povečani sime-
trični globoki tetivni refleksi (10). Materam,
ki med dojenjem občasno uživajo kokain,
svetujemo 24-urno vzdržnost pred pričet-
kom dojenja (36).
Kofein
Opredelitev teratogena
Kofein (1,3,7-trimetilksantin) je naravni
alkaloid s poživitvenim delovanjem in ena
najpogosteje zaužitih PAS. Nahaja se v zrnih
kave in kakava ter listih čajevca, dodan pa
je nekaterim energijskim in drugim pijačam
(37–39). Vpliva na srčno-žilni in ledvični
396 Nika Žagar, Ksenija Geršak vpliv jemanja petih najpogosteje uporabljenih psihoaktivnih snovi …
Tabela 4. Zapleti med nosečnostjo, pri plodu in dojenčku kot posledica uživanja kokaina (2, 9, 10, 33). PROM –
prezgodnji razpok plodovih ovojev (angl. premature rupture of membrane), PRN – prirojene razvojne nepra-
vilnosti, ADHD – motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (angl. attention deficit hyperactivity disorder).
Zapleti med nosečnostjo • Zastoj rasti ploda v maternici,
• prezgodnji porod,
• spontani splav,
• PROM,
• gestacijska hipertenzija,
• prezgodnja ločitev pravilno ležeče posteljice in
• zunajmaternična nosečnost.
Zapleti pri plodu • Distres ploda,
• možganskožilni dogodki (npr. možganski infarkt, porencefalija, možganske
krvavitve, atrofija, možganski edem),
• PRN,
• črevesni infarkti (atrezija ilealne arterije),
• nekrotizirajoči enterokolitis,
• nepravilnosti genitourinarnega trakta,
• nepravilnosti srca (npr. prekatna okvara pretina, zožitev pulmonalne arterije),
• okvare okončin (npr. manjše okončine),
• okvare obraza (npr. blefarospazem, ptoza, obrazna diplegija, zajčja ustnica,
volčje nebo),
• možganske okvare (npr. mikrocefalija) in
• očesne okvare (npr. izrazita dilatacija zenic, vijugavost žilnice).
Zapleti pri dojenčku • Vedenjske motnje,
• razdražljivost,
• ADHD,
• mišična okorelost,
• gastrointestinalni simptomi (bruhanje, driska),
• epileptični napadi,
• tahipneja,
• večja smrtnost in
• pogostejše bolnišnične obravnave.
sistem, dihala, gladke mišice, razpoloženje,
spomin, budnost, fizične in kognitivne spo -
sobnosti (40).
Uživanje velikih količin kofeina v času
nosečnosti lahko vpliva na njen potek (39).
Kofein v zmernih količinah ne predstavlja
nevarnosti za zarodek oz. plod in ni terato-
gen. Prav tako ne vpliva na delež spontanih
splavov, zastojev v rasti ploda in prezgodnjih
porodov. Zmerno uživanje kofeina je zdru-
žljivo tudi z dojenjem (10).
Epidemiologija
Več kot 85 % odraslih redno uživa kofein.
Povprečni vnos je približno 180mg/dan, kar
sta dve skodelici kave (41). Na podlagi
Evropskega poročila o kavi 2018/2019
(angl. European Coffee Report 2018/2019)
se je uvoz kave v Sloveniji od leta 2016 do
2018 povečal za kar 83,1 % (13.310 ton
v letu 2016, 17.616 ton v letu 2017 in
24.368 ton v letu 2018), kar govori o naraš-
čajoči porabi kave v Sloveniji. Leta 2018 je
bilo 84 % zaužite kave posledica malo -
prodaje, 16 % pa gostinskih storitev (42).
Škodljivi odmerki in opis delovanja kofeina
na plod in otroka
Škodljivi odmerek kofeina v času noseč -
nosti je nad 200 mg na dan (39). Povpreč-
na vsebnost kofeina je v kofeinski kavi
66–146 mg, v nezeliščnem čaju 20–46 mg
in 47 mg v kofeinskih brezalkoholnih pija-
čah. Pomembno je poudariti, da se količi-
ne kofeina v različnih pijačah pomembno
razlikujejo (10).
Kofein in njegovi presnovki zaradi svoje
lipofilne narave prosto prehajajo vse bio-
loške membrane. Posteljica ne vsebuje
encimov za presnovo kofeina (43). Zaradi
nezrelosti plodovih jeter je upočasnjeno tudi
njegovo izločanje (41). Koncentracija kofe -
ina v plodovi krvi in tkivih je podobna kon-
centraciji pri materi (10).
Razpolovni čas kofeina je pri nosečni-
ci pomembno podaljšan, v povprečju na 8,3
ure. Aktivnost jetrnih encimov, odgovornih
za presnovo kofeina (CYP oksidaza encim-
ski sistem; predvsem encim CYP1A2), je
v prvem trimesečju zmanjšana za eno tre -
tjino in v drugem trimesečju celo za polo-
vico. Daljši razpolovni čas pomeni daljši
učinek kofeina na mater in na plod. Kofein
povzroči povišanje koncentracije katehol -
aminov (adrenalin, dopamin in serotonin), to
pa lahko ovira pretok krvi skozi posteljico
in njeno presnovno delovanje. Za opredeli-
tev kofeina kot dejavnika tveganja za plod
je treba upoštevati skupni dnevni vnos ter
hitrost materine presnove kofeina (39, 41).
Danski raziskovalci so ugotovili, da so
otroci mater, ki so v drugem trimesečju za -
užile več kot osem skodelic kave na dan, pre-
komerno razdražljivi (39). Rezultati norveške
raziskave pa so pokazali, da se z dnevnim
vnosom kofeina več kot 200 mg veča tve-
ganje za prekomerno rast dojenčkov in
prekomerno telesno težo v otroštvu (44).
Dojenje
Kofein se izloča v materino mleko, vendar
je njegova količina po zaužitju kofeinske-
ga napitka verjetno prenizka, da bi bila kli-
nično pomembna. Vnos kofeina do 200 mg
na dan je združljiv z dojenjem. Pri doječih
materah, ki so uživale velike količine kofe -
ina, pa so opazili zvečano razdražljivost
dojenčkov in slabe vzorce spanja (10).
Priporočil za uživanja kofeina za doječe
matere je zelo malo in za zdaj niso poeno-
tena (10, 45).
ZaKLJUČEK
PAS vplivajo na mater, plod, novorojenčka
in doječega otroka. Med nosečnicami in
doječimi materami prevladuje uporaba
nikotina, uživanje alkohola, kofeina, THC in
kokaina. Predvsem tiste ženske, ki v času
nosečnosti in dojenja uživajo nedovoljene
PAS, imajo pogosto tudi spremljajoče zdrav-
stvene, psihične in socialne težave (3). Tako
je nosečnost lahko vzrok za prvi stik z zdrav-
stvenim sistemom in eden pomembnejših
spodbujevalcev za zmanjšanje ali celo
397Med Razgl. 2022; 61 (3):
prenehanje uporabe PAS (46). Naloga zdrav-
stvenega osebja je, da ustvarjamo varen,
empatičen in zaupen odnos z nosečnico,
porodnico ali doječo materjo. Vsem ženskam
v reproduktivnem obdobju, ki načrtujejo
398 Nika Žagar, Ksenija Geršak vpliv jemanja petih najpogosteje uporabljenih psihoaktivnih snovi …
zanositev, svetujemo, naj z uporabo PAS pre-
nehajo, z vzdržnostjo vztrajajo med celotno
nosečnostjo in tudi po porodu ali pa njiho-
vo uživanje po porodu prilagodijo režimu
dojenja in farmakološkim značilnostim (9).
LITERaTURa
1. Forray A. Substance use during pregnancy. F1000Res. 2016; 5: F1000 Faculty Rev–887.
2. Jelenko Roth P, ed. Duševno zdravje v obporodnem obdobju [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno
zdravje; 2018 [citirano 2022 Feb 13]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/
dusevno_zdravje_v_obporodnem_obdobju.pdf
3. McHugh RK, Wigderson S, Greenfield SF. Epidemiology of substance use in reproductive-age women. Obstet
Gynecol Clin North Am. 2014; 41 (2): 177–89.
4. Tavella RA, De Abreu VOM, Muccillo-Baisch AL, et al. Prevalence of illicit drug use during pregnancy: A glob-
al perspective. An Acad Bras Ciênc [internet]. 2020 [citirano 2022 Feb 12]; 92 (4): e20200302. Dosegljivo na:
https://www.scielo.br/j/aabc/a/mVGntVCNYGCW84HWsKYkb6Q/?format=pdf&lang=en
5. Belanger BG, Lui F. Embryology, Teratology TORCH. [Updated 2021 Jul 26]. In: StatPearls [internet]. Treasure
Island (FL): StatPearls Publishing; 2022 [citirano 2022 Feb 12]. Dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/
books/NBK545148/
6. Petrovič D, Zorc M, Zorc Pleskovič R, et al. Embriologija. Ljubljana: Medicinska fakulteta; 2012.
7. Geršak K. Vzroki in mehanizmi za nastanek razvojnih nepravilnosti. In: Tul Mandić N, ed. Ultrazvočne preiskave
v ginekologiji in perinatologiji: S poglavji o magnetno-resonančni diagnostiki, genetskih testih in svetovanju.
Ljubljana: Združenje za perinatalno medicino SZD; 2017. p. 257–61.
8. Geršak K, Geršak BM. Prirojene razvojne nepravilnosti. Farm Vestn. 2008; 59 (4): 212–6.
9. Hetea A, Cosconel C, Stanescu AAM, et al. Alcohol and psychoactive drugs in pregnancy. Maedica. 2019; 14
(4): 397–401.
10. Briggs GG, Freeman RK, Yaffe SJ. Drugs in pregnancy and lactation: A reference guide to fetal and neonatal
risk. 9th ed. Philadelphia: Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins; 2011.
11. NIJZ: Osnovna dejstva o alkoholu [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2014 [citirano 2022
Feb 14]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sl/osnovna-dejstva-o-alkoholu
12. Zakon o omejevanju porabe alkohola 2003. Uradni list RS št. 15/2003.
13. Rudolf A, Mihevc Ponikvar B. Porodi in rojstva v Sloveniji 2016 – 2018: Perinatalni informacijski sistem Republike
Slovenije [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2020 [citirano 2022 Feb 13]. Dosegljivo na:
https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/porodi_in_rojstva_v_sloveniji_2007-2018.pdf
14. Hovnik-Keršmanc M, Rant Hafner S. Alkohol in nosečnost. In: Belović B, Čeh F, Kolšek M, eds. Alkohol in rak.
Zveza slovenskih društev za boj proti raku; 2018. p. 60–9.
15. Velikonja Globevnik V, Geršak K, eds. Psihosomatika v  ginekologiji in porodništvu: 1. slovenski simpozij,
Ginekološka klinika, Ljubljana, 11. 3. 2016. Ljubljana: Slovensko društvo za psihosomatiko v ginekologiji in
porodništvu; 2016, p. 16–34.
16. Jansson LM. Maternal alcohol use during lactation and child development. Pediatrics. 2018; 142 (2): e20181377.
17. May PA, Hasken JM, Blankenship J, et al. Breastfeeding and maternal alcohol use: Prevalence and effects on
child outcomes and fetal alcohol spectrum disorders. Reprod Toxicol. 2016; 63: 13–21.
18. Gibson L, Porter M. Drinking or smoking while breastfeeding and later cognition in children. Pediatrics. 2018;
142 (2): e20174266.
19. Drake P, Driscoll AK, Mathews TJ. Cigarette smoking during pregnancy: United States, 2016. NCHS Data Brief.
2018; (305): 1–8.
20. Diamanti A, Papadakis S, Schoretsaniti S, et al. Smoking cessation in pregnancy: An update for maternity
care practitioners. Tob Induc Dis. 2019; 17: 57.
21. NIJZ: 31. januar – Dan brez cigarete: Dan brez kajenja naj postane življenje brez kajenja [internet]. Ljubljana:
Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2020 [citirano 2022 Feb 12]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sl/31-jan-
uar-dan-brez-cigarete-dan-brez-kajenja-naj-postane-zivljenje-brez-kajenja
22. Taghavi T, Arger CA, Heil SH, et al. Cigarette consumption and biomarkers of nicotine exposure during preg-
nancy and postpartum. Addiction. 2018; 113 (11): 2087–96.
23. Wickström R. Effects of nicotine during pregnancy: Human and experimental evidence. Curr Neuropharmacol.
2007; 5 (3): 213–22.
24. Banderali G, Martelli A, Landi M, et al. Short and long term health effects of parental tobacco smoking during
pregnancy and lactation: A descriptive review. J Transl Med. 2015; 13: 327.
25. Delomenie M, Schneider F, Beaudet J, et al. Carbon monoxide poisoning during pregnancy: Presentation of
a rare severe case with fetal bladder complications. Case Rep Obstet Gynecol. 2015; 2015: 687975.
26. NIJZ: Uporaba konoplje v medicini [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2014 [citirano
2022 Feb 12]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sl/uporaba-konoplje-v-medicini
27. Grant KS, Conover E, Chambers CD. Update on the developmental consequences of cannabis use during pregnancy
and lactation. Birth Defects Res. 2020; 112 (15): 1126–38.
28. NIJZ: v Evropi vse več kokaina, v Sloveniji prevladuje uporaba konoplje [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut
za javno zdravje; 2019 [citirano 2022 Feb 12]. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sl/v-evropi-vse-vec-kokaina-
v-sloveniji-prevladuje-uporaba-konoplje
29. Gabrhelík R, Mahic M, Lund IO, et al. Cannabis use during pregnancy and risk of adverse birth outcomes:
A longitudinal cohort study. Eur Addict Res. 2021; 27 (2): 131–41.
30. Grant KS, Petroff R, Isoherranen N, et al. Cannabis use during pregnancy: Pharmacokinetics and effects on
child development. Pharmacol Ther. 2018; 182: 133–51.
31. Smith A, Kaufman F, Sandy MS, et al. Cannabis exposure during critical windows of development: Epigenetic
and molecular pathways implicated in neuropsychiatric disease. Curr Environ Health Rep. 2020; 7 (3): 325–42.
32. Thompson R, DeJong K, Lo J. Marijuana. Use in pregnancy: A review. Obstet Gynecol Surv. 2019; 74 (7): 415–28.
33. Smid MC, Metz TD, Gordon AJ. Stimulant use in pregnancy: An under-recognized epidemic among pregnant
women. Clin Obstet Gynecol. 2019; 62 (1): 168–84.
34. Evans RT, Wroe JM. Plasma cholinesterase changes during pregnancy. Their interpretation as a cause of sux-
amethonium-induced apnoea. Anaesthesia. 1980; 35 (7): 651–4.
35. Pritchard JA. Plasma cholinesterase activity in normal pregnancy and in eclamptogenic toxemias. Am J Obstet
Gynecol [internet]. 1955 [citirano 2022 Feb 13]; 70 (5): 1083–6. Dosegljivo na: https://www.sciencedirect.com/
science/article/abs/pii/000293785590017X
36. Drugs and Lactation Database (LactMed) [internet]. Bethesda (MD): National Library of Medicine (US). 2006
[citirano 2022 Feb 13]; Cocaine. Dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK501588/
37. NIJZ: Razveseljivi rezultati: zelenjava bistveno bolj priljubljena, poseganje po sladkih pijačah močno
upadlo [internet]. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje; 2020 [citirano 2022 Feb 12]. Dosegljivo na:
https://www.nijz.si/sl/razveseljivi-rezultati-zelenjava-bistveno-bolj-priljubljena-poseganje-po-sladkih-
pijacah-mocno
38. Turnbull D, Rodricks JV, Mariano GF, et al. Caffeine and cardiovascular health. Regul Toxicol Pharmacol. 2017;
89: 165–85.
39. Wierzejska R, Jarosz M, Wojda B. Caffeine intake during pregnancy and neonatal anthropometric parameters.
Nutrients. 2019; 11 (4): 806.
40. Institute of Medicine (US) Committee on Military Nutrition Research. Caffeine for the sustainment of mental
task performance: Formulations for military operations. Washington (DC): National Academies Press (US)
[internet]. 2001 [citirano 2022 Feb 13]. Dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK223808/
41. Temple JL, Bernard C, Lipshultz SE, et al. The safety of ingested caffeine: A comprehensive review. Front
Psychiatry. 2017; 8: 80.
399Med Razgl. 2022; 61 (3):
42. European Coffee Federation. European coffee report 2018/2019 [internet]. European Coffee Federation; 2019
[citirano 2022 Feb 14]. Dosegljivo na: https://www.ecf-coffee.org/wp-content/uploads/2020/09/European-
Coffee-Report-2018-2019.pdf
43. Qian J, Chen Q, Ward SM, et al. Impacts of caffeine during pregnancy. Trends Endocrinol Metab. 2020; 31 (3):
218–27.
44. Papadopoulou E, Botton J, Brantsæter AL, et al. Maternal caffeine intake during pregnancy and childhood
growth and overweight: Results from a large Norwegian prospective observational cohort study. BMJ Open.
2018; 8 (3): e018895.
45. McCreedy A, Bird S, Brown LJ, et al. Effects of maternal caffeine consumption on the breastfed child: A systematic
review. Swiss Med Wkly. 2018; 148: w14665.
46. Wilson CA, Finch E, Kerr C, et al. Alcohol, smoking, and other substance use in the perinatal period. BMJ. 2020;
369: m1627.
47. Bartol P. Učinki kajenja med nosečnostjo na plod [diplomsko delo]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani; 2017.
Prispelo 10. 4. 2022
400 Nika Žagar, Ksenija Geršak vpliv jemanja petih najpogosteje uporabljenih psihoaktivnih snovi …