mamoma.
Poštnina plaCana v gotovini
Cena 1 Din
Leto II. (IX.), štev. 190
Maribor, sreda 22. avgusta 1928
»
JUTRA«
izhaja razun nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček. zav. v Ljubljani št 11.409 Velja mesečno, prejoman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon:
Uredn. 440 Uprava 455
U redništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Oglasi po tarifu
Oglase sprejema tudi oglašal oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica it. ♦
Pred važno sejo KDK
Berlinski incident in namišljena kriza v KDK.
Jutri 23. tm. se sestane v Ljubljani vodstvo KDK, da sklepa predvsem o na-daljnih korakih in o nadaljnem delovnem programu. Naravno, da bo ob tej priliki tudi govora o dogodkih zadnjih dni, kateri so se v nasprotnem časopisju že razblinili v bohotna poročila o razcepu KDK, in so zlasti vladna glasila že s satanskim Veseljem prerokovala razid obeh koaliranih strank. Njihovo prvo veselje so jim temeljito pokvarile že izjave odličnih voditeljev KDK gg. Prebičeviča, dr. Mačka, Vilderja in drugih, še bolj temeljito pa jim bo to skvarila jutrišnja seja vodstva KDK v Ljubljani.
Kaj se je zgodilo, da so imeli nasprotniki, ki kakor mačke prežijo na vsako priiiko, da bi vrgli polena pod noge Kmet sko-demokratski koaliciji, povoda za napovedovanja v gori navedeni smeri? V Berlinu se sestane te dni medparlamentarna Unija na svoje zasedanje. Na konferenco medparlamentarne Unije odpošljejo parlamenti posameznih držav svoje delegacije. Tudi beograjska Narodna skupščina je že svoj čas, še pred 20. junijem, tako delegacijo določila ter so bili izvoljeni v to delegacijo naravno tudi predstavniki obeh v KDK koaliranih strank. Za HSS sta bila določena sedaj že pokojni Stepan Radič in dr. Krnjevič-Ko se je delegacija beograjske Narodne skupščine odpravljala na odhod v Berlin, so se naravno zastopniki hrvatskega naroda vprašali: ali imajo zastopniki vašega naroda po dogodku od 20. junija in po sklepih celokupne KDK od 1. avgusta tl., po katerih sklepih KDK ne priznava sedajne beograjske Narodne sk ip-ščine in veljavnosti njenih sklepov, še pravico sodelovati z delegacijo te Na-od* ne skupščine? In na drugi strani se jim je seveda pojavilo vprašanje, ali je delegacije okrnjena Narodne skupščine beograjske upravičena zastopati v Berlinu celokupno državo, predvsem hrvatskl narod? Na ta vprašanja je odgovor na dlani in sicer negativen. Zato je vodstvo HSS predsedniku medparlamentarne U-nije v Berlinu g. Loebeju dne 20. t. m. poslalo brzojavko, v kateri opozarja na zločin od 20. junija v beograjski Narodni skupščini, na krvoprelitje, izvršeno ra narodivh zastopnikih hrvatskega naroda, ter na to, da je s tem zločinom hrvatske-mu narodnemu zastopstvu nadainie sodelovanje v beograjskem parlamentu in v delegaciji tega parlamenta na konferenci medparlamentarne Unije o., mogo-čeno. Opozarjajo končno na to, da beo-grajska Narodna skupščina nima nikake pravice, da zastopa Hrvatsko in hrvatski narod, ter da nima pooblastila, da soie-luje na parlamentarnih konferencah, katerim jo cilj jačanje parlamentarizma kot izraza prave demokracije.
Naravno, da je ta brzojavka v zvezi z odpotovanjem dr. Krnjeviča v d nU ' i z dr. Pernarjem v Berlin izzvala presenečenje v režimskih krogih, ki opravič mo domnevajo, da hočeta oba zastopnika naroda obtožbo, iznešeno v brzojavki, iznesti tudi še osebno pred medna, dni forum. Režimski krogi so si iz tega že tudi izkonstruirali veleizdajo in g. dr. Korošec je že tudi zagrozil z izrednimi koraki proti vodstvu HSS.
Zgodilo pa se je tudi, da je eden izmed odličnih predstavnikov KDK, samostalni demokrat dr. Svetlslav Popovič, javno izrazil svojo nezadovoljstvo nad tem, da je HSS svojo berlinsko akcijo uvedla
PRENAGLO VESELJE VLADINOVCEV O BLIŽNJEM RAZPADU KDK. — JUTRIŠNJA SEJA POSLOVNEGA ODBORA KDK BO ŠE PODKREPILA KORAK HSS. — BEOGRAD ZOPET V HEGEMONISTIČNEM ELEMENTU. — PRED ARETACIJO DR. KRNJEVIČA, DR. PERNARJAIN DR. MAČKA? — GLEDE PRIBIČE-
VIČA SI ŠE NISO NA JASNEM ...
BEOGRAD, 22. avgustva. Vest o odhodu dr. Krnjeviča in dr. Pernarja v Berlin, še bolj bolj pa brzojavka, ki jo je poslal dr. Maček kot predsednik HSS Loebeju, je izzvala ne le v Beogradu, ampak tudi po vsej državi veliko pozornost. Povsod so povdarjali, da je to oddvojen korak HSS, na katerem SDS ni sodelovala. To je še bolj potrdila izjava poslanca SDS dr. Popoviča, ki je na zelo temperamenten način dal duška svojemu iznena-denju, da je HSS to izvršila brez sodelovanja SDS. Ta Popovičeva izjava je izzvala veliko senzacijo zlasti v Beogradu, kjer so začeli na podlagi tega takoj sklepati, da je KDK že v razsulu in niso mogli prikrivati svojega silnega veselja nad skorajšnjim propadom KDK. Vlada je v prvem navdušenju hitela bobnati vest v svet in Avala je včeraj ves dan pošiljala vladpe komunikeje o razpadu KDK na vse strani.
Že popoldne pa so režimovci doživeli hudo razočaranje. Izjave dr. Mačka in Vilderja so razblinile vse vesti
o skorajšnjem koncu KDK. Iz njih je namreč razvidno, da so mišljenja o taktični pravilnosti koraka HSS sicer lahko različna, da pa to vse zdale-ka ne more ogrožati politične solidarnosti KDK. Nasprotno se naglaša, da bo KDK na svoji jutrišnji seji v Ljubljani razpravljala o tej zadevi In sklepe HSS le še podkrepila. Navidezno nesoglasje v KDK je bilo pravzaprav zelo dobro, ker je razkrilo vse •adute hegemonistov. Dr. Korošec ni mogel brzdati svojega preranega vese Ija in je včeraj že izjavil novinarjem, da pripravlja .najstrožje ukrepe vlade proti akciji KDK.
Na drugi strani pa se je izkazalo tudi. da tvori razpad KDK edino nado hegemonistov, da se vzdrže na krrni-'u. Beograjski tisk, ki je zavzemal poslednje dni vsaj navidezno pomirljivo stališče, poziva danes — ko smatra, da je hegemonistični režim z razpadom KDK že rešen — vlado, naj vendar že napravi energičen konec akciji KDK.
Ob 14dnevnlcl smrti Stjepana
Radiča
ZADUŠNICA V ZAGREBU. — NAVZOČI VSI POSLANCI KDK.
ZAGREB, 22 avgusta. Danes dopoldne ob 10. so se vršile v vseh tukajšnjih cerkvah zadušnice za Stjepanom Radičem. Zlasti svečano je bilo v stolni cerkvi, kjer je daroval mašo-zadušnico škof Salis-Seewies ob veliki asistenci duhovništva. Cerkev je bila nabito polna in je ljudstvo napolnilo tudi vse bližnje ulice okoli stolnice, akoravno je baš za časa maše li.-* kot iz škofa. Poleg rodbine pokojnega Stjepana Radiča so bili v stolnici navzoči vsi poslanci KDK ter ogromna množica zastopnikov korporacij, društev
itd- Omembe vredno je tudi dejstvo, da so prisostvovali maši vsi inozemski konzuli Trgovine so bile od desetih do dvanajstih zapite, v tovarnah je bilo ustavljeno vse delo. Ob 10. so zvonili z vseh zagrebških stolpov in so piskale vse tovarniške sirene deset minut.
Ob treh popoldne se še vrši kratka seja poslovnega odbora KDK, ki bo razpravljala o pripravah za jutrišnjo sejo v Ljubljani. Poslanci KDK pridejo deloma danes in deloma jutri zjutraj v Ljubljano.
D. Igor Rosina
Socijalna borba KDK
Izjave, ki jih je podal pred par dnevi na Bledu Časnikarjem predsednik KDK Svetozar Pribičevič, morajo navdati vsakogar izmed nas, ki sodelujemo v borbi kmetskodemokratske koalicije, z odkritosrčnim veseljem. Te izjave se mi zde tako važnega načelnega pomena tudi za nas Slovence, da bi rad o njih spregovoril par besed.
V skupnem boju SKS in SDS v Sloveniji nam je doslej dajala podlago skupna borba proti hegemoniji Srbijanstva, proti nečuveni in neizrekljivi nesposobnosti
srbijanske uprave, ki šiloma hoče zavojevati tudi cel Preko in vso doslej evropsko naše javno življenje zastrupiti z bizantinizmom. Ta skupna baza je dovolj široka in dovolj trdna in tudi dovolj aktuelna, da so se ob njej vse intrige nasprotnikov po razcepitvi razbile.
Izjava g. Svetozarja Pribičeviča na Bledu pa s tem, da daje tudi Široko socialno bazo, obseg naši skupni borbi zna- ] tno razširi. G. Sv. Pribičevič je naglasil, da pomeni borba KDK v socialnem oziru organiziranje celokupnega jugosloven-skega kmetstva, ki v današnjih razmerah pauperizirano poginja. V odstranitev do kosti kompromitiranega upravnega si-
samostalno brez sodelovanja druge koa-lirane stranke, ter je zahteval od g. Pribičeviča sklicanje klubske seje SDS, Iz tega nesoglašanja v taktičnem mgiedu so seveda režimski krogi in režimski listi takoj izkonstruirali strašno nesoglasje v vrstah KDK in, kakor že uvodoma o-menjeno, napovedujejo njen razcep in razpad. Govorili so o tem, da je HSS pod vzela svojo akcijo brez vednosti predsednika KDK p. Pribičeviča. G. Pribičevič je te intrige takoj presekal z izjavo,
da je bil o akciji obveščen. Definitivno pa bodo presekana na jutrišnji'seji KDK, kjer se bo morda z ene ali druge strani izneslo taktične pomisleke glede fcrme postopanja, kjer pa v bistvu stvari ne more biti razlik v mišljenju.
Režimski krogi so se zaman veselili razpada koalicije, berlinski incident, četudi bi bil taktično pogrešen, ne more pri resnih strankah biti nikdar povod za razcep, katerega nasprotniki tako iskreno- želija
Korošec in Vuktčevi- sta včeraj takoj prekinila vse ostale konference in ves popoldan, pa tudi danes dopoldne razpravljala o tem, kaj bi kazalo storiti. Korošec je radi tega ponovno od-godil svojo pot na Bled in v notranjem ministrstvu že izdelujejo nove instrukcije za podrejene oblasti. Predvsem namerava vlada, kakor zatrjujejo, aretirati dr. Krnjeviča in dr. Pernarja, ko se vrneta iz Berlina. Na indeksu pa so tudi vsi vodilni člani KDK. Za enkrat si vlada še ni na jasnem, ali naj zapre vseh 85 poslancev KDK ali pa samo voditelje. Dr. Maček spada po njenem mišljenju brez pardona pod ključ, glede Pribičeviča pa se še niso odločili. Eni mislijo, da spada Pribičevič v isti koš z dr. Mačkom, drugi pa pravijo, da bi g* kazalo izkoristiti proti HSS.
Z največjo napetostjo pričakujejo vsi politični krogi države seje vodstva KDK v Ljubljani. Vladinovci trdijo, da bo to poslednja skupna seja HSS in SDS ter naglašajo, da bo vlada za slučaj razpada KDK takoj izvedla svoje načrte.
stema centralizma s pogledom, uprtim y kamen-temelj te države jugoslovanskega kmeta daje naši borbi notranje mofij, da združi ves prečanski narod brez razlike stanov in stopnje izobrazbe v svojih vrstah.
Vsa slovenska inteligenca se po pravici more' veseliti odločnosti, s katero je Svet .Pribičevič podčrtal važnost našega kmetstva. Ako je ona doslej, nezaupljiva videla v poskusih slovenskega kmetskega pokreta le ozko razredno borbo za njega boljšimi materialnimi prilikami, ji bo osebnost Sv. Pribičeviča sama dala dovolj garancije, da vidi v boju kmetsko-demokratske koalicije pošteni namen dvigniti in podpreti onega, ki po svoji ogromni večini je in pomeni — narod.
Mi vsi se borimo, da ne prevleče miselnost slovenskega naroda skorja, klerikalizma; klerikalizma, ki v svojem jedru pomeni formalizem, zvezanost, podčrtavanje besede in zametavanje Človeka; onega klerikalizma, katerega minulost sc je v poslednjih mesecih tolikokrat zopet identificirala z miselnostjo farizejstva; klerikalizma, ki skoraj stoletje že duši vstajajoči slovenski narodni genij in tlači vsak polet Slovenstva. Klerikalizma kon čno, katerega miselnost kot notranjemu glasu, kot verstvu samemu škodljivo o-značujejo predstavniki jugoslovenskega katolicizma sami.
Ce je od Prešerna, Gregorčiča in Aškerca dalje celo naše izobraženstvo tlačil ta demon nesvobode, ta miselnost farizejstva — potem naj pomeni boj kmetsko-demokratske koalicije za kmeta, — za slovenskega kmeta, za.slovenski narod, boj za njega notranjo svobodo, kajti slovenski kmet je najizdelanejši tip slovenskega človeka. Boj za njegovo iz-pregledanje pomeni boj za onega, Id nosi v svojem srcu slovensko podobo, podobo nas vseh, in nas vseh še neizgovorjeno — »našo poslednjo besedo«.
Zato se bo in se mora okoli zastave Kmetskodemokratske koalicije zbrati brez razlike stanu ves narod*
Siru 2t
Pismo Iz Primorje
KAKO POITAUJANČUJEJO SLOVANSKE PRIIMKE. — RAZNARODOVALNO DELOVANJE »LEGE NAZIONALE«. — POITALIJANČEVANJE NA JU-GOSLOVENSKEM DRŽAVNEM OZEMLJU. — KAJ ŠELE PO NETTUNSKIH
KONVENCIJAH?!
V Trstu, 20. avgusta.
Poitalijančevanje priimkov v zadnjem času zelo hitro napreduje. Tako vsaj trdijo fašistovski listi, ki javljajo, da je tržaški prefekt pred kratkim odobril k-ar celih 1600 takih izprememb. Ker bo stvar ,gotovo zanimala tudi Mariborčane, nekdanje Tržačane, kako se izpreminjajo njim dobro znani priimki, naj vam navedem nekoliko najznačilnejših izprememb:
Dovgan Ivan se je poitalijančil v Dolgani, Nabegoj Karel v Naveri, Oblaščak 'Jakob v Obbiassi, Pavletič Giordano v Pavletti, Pečar Peter v Pecchiari, Pe-pevnik Regimij v Cenerini, Poljšak Marijan v Polesi, Pregelj Ivan v Pregi, Premrov Bruno v Premiani, Rojac Ana y Roiazzu, Slivar Vincenc v Silvari, Štok Vincenc v Stocchi, Šturm Ivan v Stormi, Umek Herman v Savini, Uršič Fran v Ursini, Verban Luka v Verbano, Vidmar Anton v Vidari, Višnjevec Josip v Višini, Vovk Friderik v Lupi, Wessel (Vesel) Josip v Vesseli, Zakrajšek Herman v Sacrati, Zima Renat v Cima, Zni daršič Ivan v Sartori.
Re's škoda, da Lahi nimajo kakega novega Danteja, ki bi spesnil novo »Divinp Comedijo«, v kateri bi vsi ti spokorjeni »drugorodni« grešniki uživali za svojo izpreobrnitev vse sladkosti in blaženstva y novih fašistovskih nebesih!
Kakšen namen ima fašizem pri poitali jančevanju neitalijanskih, zlasti pa slo vanskih priimkov na Primorskem, je jas no. Gre pač za to, da se obmejne pokrajine prikažejo svetu kot popolnoma, kot pristno italijanske tudi po imenih prebivalstva, ki prebiva v njih. Asimilacija! Nove pokrajine se morajo v vsakem pogledu popolnoma prienačiti ostalim, starim italijanskim pokrajinam. Vse delovanje fašistovskih organizacij med našim fnarodom na Primorskem gre za tem glavnim smotrom in k temu delovanju so fašisti v zadnjem času pritegnili tudi vse ostale italijanske organizacije, katere v svojem bistvu niso bile fašistovske, pa so v svojih namenih tudi imele poitalijančevanje našega naroda'. Med take organizacije spada tudi ona zloglasna »Lega Nazionale«, katera je že v nekdanjih avstrijskih časih s svojimi otroškimi vrtci in ljudskimi šolami skušala raznarodovati slovansko deco in je sedaj pod italijansko vladavino nasejala svoje raz-jiarodovalnice po vsem Primorju.
V začetku svojega povojnega delovanja je »Lega« delovala sama zase, sedaj, v zadnjih časih pa se je dala popolnoma na razpolago fašizmu, tako da je tržaški provincijalni fašistovski tajnik inž. Co-bolli-Gigli v nekem svojem govoru izjavil dobesedno tole:
»Našemu delovanju na Krasu je priskočilo na pomoč delovanje institucije, ki že dolgo vrsto let deluje za asimilacijo v vsej naši pokrajini. Govorim o »Legi Nazionale«, ki se je po vsem Krasu dala popolnoma na razpolago stranki in balilovstvu. Sedaj ta velika institucija koraka ob naši strani po skupnih smernicah proti cilju, ki ga, kakor upan;o in želimo, dosežemo v kar najkrajšem času-«
Danes so po vsem Krasu »Legini« otroški vrtci obenem tudi »babilovski domovi«, v katerih se slovanska šolska de-ca tudi v svojem prostem času odtujuje svojemu narodu in vzgaja v fašistov-skem duhu.
O, fašisti znajo dobro skrbeti za našo deco, da bo čim prej popolnoma njihova. In ta njihova skrb se ne nanaša samo na našo slovansko deco na Primorskem, temveč sega celo tudi še preko sedanjih meja Italije na naše jugosloven-sko državno ozemljo. Fašizem namreč poskrbi, da je za letošnje šolske počitnice odšlo iz naše Dalmacije in z našega otoka Krka kakih 130 šolskih otrok na letovanje v Italijo, v Piemont in drugam. Pravzaprav naj bi bili ti jugoslo-,venski šolski letoviščarji otroci onih dalmatinskih in krških Italijanov, ki so op-tirali za Italijo, toda koliko pa je med te-,mi optanti resničnih, pristnih Italijanov?! [.Saj je pokazalo štetje prebivalstva, ki se
je izvršilo proti koncu meseca junija v Splitu, da med onimi par tisoč italijanskimi optanti večina niti ne zna italijanski. In če starši ne znajo italijanskega jezika, ga ne znajo, oziroma ga niso znali tudi njihovi otroci, dokler se mu niso priučili v italijanskih šolah, katere svobodno delujejo na našem jugoslovenskem državnem ozemlju, dočim pa na drugi strani pri nas na Primorskem že dolgo ni niti sence več pouka v našem jeziku. In take otroke so spravili letošnje počitnice iz Dalmacije in otoka Krka v Italijo, da se tamkaj še bolj utrdijo v ljubezni do matere domovine Italije-«
Sedaj se ti otroci vračajo v Dalmacijo in na otok Krk, potrjeni v italijanstvu in navdušeni za fašizem, ki jim je pripravil tako prijetne počitnice. Vračali so se preko Trsta, kjer so jih zadržali dva dni, jih gostili in zabavali, a ko so odhajali iz Trsta, jim je glavno glasilo primorskega fašizma, »II Popolo di Trieste«, napisalo kratko pospremnico, katero je zaključi lo dobesedno tako-le:
»Malčki v svoji in naši (!) zatirani Dalmaciji nosijo s seboj sladki spomin kratkega prebivanja v svobodni italijanski zemlji.«
Tako, na tak način, vidite, se raznaroduje, poitalijančuje naša mladina, in ne samo naša mladina na Primorskem, temveč celo na našem jugoslovenske.m državnem ozemlju. Tako se je delalo do slej, a kaj šele pride, ko stopijo v velja' vo pravkar v beograjski Narodni skupščini ratificirane nettunske konvencije, si je lahko misliti. Vsaj za Dalmacijo bodo Lahi lahko rekli, da je v resnici že »naša«, to se pravi njihova — čast in slava vladi gospoda dr. Antona Korošca!
Dvajsetletnica septemberskih dogočkou u Ptuju
Največji napredek je napravilo sokolsko društvo v Ptuju v letošnjem letu v svojem razvoju. Vzelo je v najem gostilno Ljudski vrt (švicarijo) ter si sezidalo letno telovadišče.
Restavracija Ljudski vrt se nahaja v divnem parku tik ob našem mestecu. Ta park je najbolj pripraven za poletne slavnosti.
Taka slavnost se bo vršila dne 8. septembra v proslavo dvajsetletnice septemberskih dogodkov.
To slavnost priredita skupno podružnici CMD v Ptuju in Sokolsko društvo, ki obhajate istočasno približno dvajsetletnico svojega obstoja.
Sokolsko društvo nastopi s pomočjo bratskih društev mariborske župe že na novem telovadišču, ki se nahaja tik ob švicariji.
CMD priredi manifestacijsko zborovanje, na katerem se bodo podčrtale njene ideje, ki so hodile zmagovito pot od početka nastanka družbe do danes.
Program se začne že dne 7. septem bra ob 8. uri zvečer, ob katerem priredi sokolsko društvo akademijo v domačem gledališču. Dne 8. septembra pa se razvije program obeh društev od jutra naprej.
Apeliramo na našo javnost, da vpo-steva- to našo vrlo nacijonalno prireditev ter nas v mnogih tisočih po-seti.
Marfl&rski m dnemi drobiš
Vremensko spremembo
imamo nekaj časa že vedno vsaki teden. Sprva so se vršile nevihte ob nedeljah, sedaj so pa sredi tedna- Tako je končal tudi včeraj zelo soparni večer z nevihto. Ob enajstih je začel bučati močan veter, grmelo je in bliskalo in končno se je vsul dež. Okrog Maribora ni bilo nobene škode Vihar ]e celo drevju prizanašal. Nekaj, točnejše še nedognane škode od nevihte in celo od strele je bilo pa v ptujskem okraju.
Telefonska zveza Maribor — Praga
je z včerajšnjim dnem otvorjena, na kar opozarja Trgovski gremij vse interesente. Triminutni govor stane Din 47-85.
Protestno zborovanje
proti novi odredbi za odpiranje in zapiranje trgovskih obratov in ukinitvi praznikov se vrši danes, v sredo ob 19.30- uri v salonu hotela pri »Zamorcu«. Poročajo tovariši iz Zagreba, Ljubljane iri Maribora. Privatni nameščenci!, udeležite se vsi tega zborovanja.
Savez privat- nameščencev in pomočniški odbor Trg. gremija.
Društvo jugos!. akademikov v Ptuju.
V soboto, dne 25. avgusta ob 8. zvečer se vrši predavanje v Narodnem domu. Predava učitelj g. Dušan Šestan o »Življenju v Parizu«. Vabljeni prijatelji društva. — Odbor.
Nalezljive bolezni.
Po izkazu mestnega fizikata so bili v pretečenem tednu trije slučaji nalezljivih bolezni: dva šena in en slučaj škrlatinke.
Požar v Ptuju.
Včeraj popoldne okrog četrte ure je nenadoma izbruhnil požar pri paromli-nu Zorčič v Ptuju ter vpepelil dva hleva. Ptujski in okoliški gasilci so z veliko marljivostjo intervenirali in preprečili nadalnje širjenje-ognja. Kako je nastal ogenj, včeraj še ni bilo znano.
S policije.
Tekom včerajšnjega dne so bili aretirani: Mica Š. radi prepovedanega povratka, Lipe R. radi beračenja, Jože in Ivanka K. pa radi pretepa v gostilnah. — Prijav je imel komisarijat davi 30, od teh zopet 12 samo radi kršitve avtomobilskih predpis.ov.
Koliko so ljudje dolžni?
Zanimiva je statistika zadolževanja v naših krajih. Od 2. julija do 20. avgusta so posodili denarni zavodi v okolišču mariborskega okrajnega sodišča 96 reflek-tantom nič manj kot 4,340.000 Din. Ta vsota je seveda vsa vknjižena na razne nepremičnine. Koliko pa si ljudje razen tega še privatno izposojujejo, tega ni v nobenih registrih.
Združena odbora CMD in Sokol V Ptuju.
Licitacija v vojašnici Kralja Petra.
Komanda dravske divizijske oblasti v Ljubljani razglaša, da se vrši 4. septembra 192b ob 11. dopoldne prva javna ofertalna licitacija za izmenjavo lesenih stropnih delov z betonskimi v kasarni Kralja Petra I. v Mariboru. Predračun s posameznimi cenami je interesentom na vpogled v pisarni inže-njerskega oddelka ravske divizijske v Ljubljani ob delavnikih. Podrobnejši pogoji pa so razvidni iz oglasa v mestnem vojaškem uradu v Mariboru
Za velesejm na Dunaju
od 2. do 9. septembra, za velesejm v Ljubljani od 1. do 10. septembra ter za velesejm v Zagrebu od 25. avgusta do 10. septembra tl. se dobivajo legitimacije, znižane vozne karte in vsa pojasnila v pisarni Tujsko-prometne zveze v Mariboru, Aleksandrova cesta 35.
Zborovanje lastnikov kinematografov.
Včeraj je bil otvorjen v Berlinu mednarodni kongres evropskih lastnikov kinematografov, ki se sestajajo prvič po prevratu, da se pogovore o skupnih križih in težavah. Glavna točka dnevnega reda je pa razprava, kako bi se z bojkotom tendencijoznih filmov omililo na-sprotstvo med posameznimi narodi. Mnogo pa se imajo lastniki kinov pogovoriti tudi o strahovitih davčnih bremenih in o cenzuri, ki tišči njihova podjetja po vsej Evropi.
Za uniformiranje mestnih šoferjev
razpisuje mestno avtobusno podjetje dobavo zimskih krojev iz volnenega sukna temnosive barve. Ponudbe spre jema podjetje tekom 8 dni.
Smrtna žrtev nevihte.
Železničar Alojzij Mohorko je umrl v bolnici vsled težkih opeklin, katere je zadobil, ko je prošli teden ob nočni nevihti strela udarila v Stnižgonjcih pri Pragerskem v skedenj, kier ie spal.
V
Šolska upisouanja
Začetek šolskega leta na drž. dekliški meščanski šoli 1 v Miklošičevi ulici.
Vpisovanje bo 30. in 31. t. m. vselej od 8.—12. ure. V 1. razred lahko vstopijo učenke, ki so uspešno dovršile 4. rzared osnovne šole. Predložiti morajo zadnje šolsko izpričevalo, krstni list in potrdilo o cepljenju koz. Učenke vseh razredov plačajo pri vpisu 20 Din v zdravstvene s vrhe. Te takse so oproščene učenke, ki prineso potrdilo o siromaštvu. Učenke, kojih starši ne bivajo v mestu ali niso tu v službi, plačajo 200 Din šolnine pri mestni blagajni. Prošnje za oprostitev te pristojbine je vložiti pri krajevnem šolskem odboru ter jih opremiti s 5 Din kolekom in premoženjskim izkazom. Zepred sprejemom v šolo mora vsaka zunanja učenka dokazati, da je šolnino plačala, ali da je plačevanja oproščena. Ponavljalni in vsi drugi izpiti se prično dne 30. septembra ob
8.	uri. V soboto, 1. septembra ob 9. uri bo otvoritvena maša, v pondeljek, 3. septembra pričetek pouka. Ravnateljstvo.
Drž. gimnazija v Mariboru.
Začetni^ posli za šolsko leto 1928/29 so urejeni tako: Dne 27. avgusta izredni izpiti. Od 28. do 30. avgusta ponavljalni (razredni) izpiti, in sicer 28- in 29. matematika, 29. latinščina, 30. ostali predmeti: podroben razpored po imenih in urah je razviden iz razpredelnice v gimnazijski veži; vsak dijak mora priti točno ob tam napovedani uri. — Vpisovanje novih učencev I. razreda, kolikor še niso vpisani, bo dne 3. septembra dopoldne od 8. do 12. ure. Vpisovanje dosedanjih učencev vseh razredov bo 3. septembra popoldne od 3. do 4. ure; vsak lanski dijak se zglasi ob tej uri z izpričevalom v lanski učni sobi; ako tega ne stori, se bo smatralo, da je izstopil. — Dne 4. septembra se v sobi I .razreda zberejo vsi vpisani prvošolci. Prvi redni šolski dan je 5. september. Ob začetku šolskega’leta se bo pobiral od dijakov po ministrski odredbi prispevek za zdravstveni fond; siromašni dijaki bodo oproščeni; zato si naj pravočasno preskrbe izpričevalo o siromaštvu (pod 30 Din neposrednega davka).
Državna realna gimnazija v Ptuju.
Razredni izpiti se bodo pričeli za vse dijake, ki jih imajo delati, v četrtek 30. avgusta 1928 ob 8. V 1. razred se bodo vpisovali učenci dne 1. septembra '°2S od 8. do 12. Dne 3. septembra od 8. do 12. se bodo sprejemali dijaki, ki pridejo z drugih zavodov, dne 4. sept. od 9. do 11 pa dijaki lastnega zavoda
Iz našega letalstva.
Ta mesec je stopilo društvo za zračni potniški promet v naši državi v drugo poluletje svojega delovanja. Ob tej priliki je dal ravnatelj društva inž. Tadija Sondermajer javnosti zanimive podatke o ogromnem uspehu tega modernega pro metnega sredstva v Jugoslaviji. Za enkrat vzdržuje društvo kakor znano le zvezo Zagreb—Beogrard, katero progo preletita dnevno po dva avijona v obe smeri, dva aeroplana pa sta v rezervi. V prvem poluletju je bilo izvršenih 240 poletov, kar znači dolžino 86.738 km in 559 ur efektivnega letenja- Od 15. februarja do 30. julija so prepeljali ^ avijoni 704 potniki. Od meseca do meseca raste število potnikov Od teh 704 potnikov jih je samo iz Zagreba 334! Beograjčanov je bilo le 199. — Društvo za zračni promet bo v kratkem razširilo progo v obe smeri. Z državo je dosežen sporazum, po katerem bo do prihodnje pomladi vse pripravljeno za otvoritev rednega potniškega prometa Beograd-Skoplje in Zagreb-Maribor. V to svrho že proučujejo teren, preko katerega mora leteti avijott Beograjski merodajni krogi z zadovoljstvom povdarjajo pripravljenost mariborske oblasti in občine, ki bosta prispevali za zgraditev aerodroma. Šele p-item, ko se bomo že lahko po zraku vozili direktno iz Maribora v Beograd, bodo otvorjene tudi proge v Skoplje, Sarajevo in Podgorico.
Pivo v starodavnih časih
PRVA PIVOVARNA. — KAJ VSE RAZODEVAJO KLINOPISI.
Izdelovanje piva iz žita je tako staro kot žitna kultura ter z njo tako tesno zvezano kakor kruh. Izdelovanje oiva iz žita je najstarejše znamenje prehoda primitivnega človeškega življenja k stalnosti.
Babilonija, dežela med Eufratom in Tigrisom, ki je domovina žita, je dala tudi prvo pivo. Ugotovljeno je, da so imeli Babilonci že 7000 let pred Kristom iz žita žgano in vareno pivo kot splošno razširjeno pijačo. Dandanes se menda največ piva producira in popije na Bavarskem. Najbrž so pa Bavarce v tem prekašali stari Babilonci. To se je dalo dognati iz klinopisov, ki dajejo tudi v drugih ozirih natančno sliko kulturnega in gospodarskega življenja stare Babilonije. Babilonci so v nerodni svoji pisavi vodili točne izkaze svoje uprave in svojega podjetništva. Pridelovanje žita in njega uporaba je bilo glavno delo stare babilonske dežele. Obstojale so velike državne žitne zaloge, ki so oddajale žito raznim pivovarnam- To se je vse točno beležilo in tako dobimo zelo natančno sliko velikih pivovarniških obratov. Klinopis nam razodeva, kakšno žito se je uporabljalo za pivo, koliko piva se je produciralo in deloma tudi to, kako se je ta produkcija vršila. Največ piva se je delalo iz rži in ječmena. V drugi vrsti je bila pšenica.
V celoti nam je znano 19 vrst piva in iz dobe kakih 4000 let pr. Kr. so nam ostala celo imena teh vrst in točni opisi kakovosti. Kolikega pomena je bilo pivo za deželo, se vidi tudi iz plačilnih listin. Iz njih se da izračunati, koliko odstotkov od zaslužka se je izdalo za pivo, ali narabe, koliko dela se je plačalo s pl
vom. Poljedelski delavci so dobivali na dan po 1 liter navadnega ali vodenega piva. Delavci pri vodnih napeljavah so pa dobivali enako mero močnega piva. Najvišji uradniki, ki so bili vešči pisave in bi se dali primerjat z današnjmi akademiki, so dobili na dan po tri mere prvovrstnega piva.
V Babiloniji so bile tudi gostilne. Bilo jih je mnogo in to zlasti v mestih, kjer se je izvajala nad njimi stroga policijska kontrola. Starinski napisi vsebujejo obrtna določila, stroge odredbe proti nepoštenim gostilničarjem in raznovrstne predpise za nadzorovalne organe. Pri pivu so stari babilonci tudi dosti politizirali in se najde v starih napisih dosti strogih ukrepov proti krčmarjem in gostom, ki bi kritizirali državno upravo. Babilonske gostilne so bile dobro obiskane in mnogim je pivo tudi stopilo v glavo in v noge. Proti pijanosti so pa imeli Babilonci prav učinkovito sredstvo: to je bilo seme petih rastlin. Vsak pivec si je to seme skrbno nabiral in zamlel v droben prah. V gostilno je vedno jemal primerno zalogo seboj, in če je čutil, da mu pivo stopa v glavo, je vsul nekaj praška v vrč ter izpil- Postal je namah zopet trezen ter je lahko začel piti znova. Klinopis govori o tem varstvu proti moči alkohola, ne da se pa uganiti, katere rastline so imele tako seme.
Pivovarne je imel tudi stari Egipt. Prastari zgodovinski ostanki in spomeniki svedočijo o veliki ulogi, katero je igralo pivo v starem Egiptu. Tudi v Rimu so pili pivo. Islamski vojni pohodi so pa raznesli tehniko pripravljanja piva najoddaljenejšim narodom.
STURM (GRAZ) V MARIBORU.
V soboto in nedeljo gostuje v Mariboru graško moštvo Sturm, ki je povodom gostovanj v minulih letih zapustilo vedno najboljši utis. Zlasti nam je v spominu prodorna igra napada, kompaktnost celokupnega moštva in bravurozna obramba. Graška enajstorica beleži doslej v Mariboru samo uspehe in tudi revanžne nastope naših moštev v Gradcu je Sturm odločil v svojo korist, čestokrat s prav visokim sooreom.
Po poslednjih rezultatih tukajšnjih vodilnih klubov je verjetno, da se je razmerje izboljšalo v prid domačinom, čeprav je graški Sturm zadržal bivšo formo. Vsekakor bo prihodnje srečanje težka preizkušnja za Kapid in^ Maribor, ki bosta morala z mnogo požrtvovalnosti doprinesti dokaz, da njih dobra forma in velik uspeh v Ljubljani ni samo rezultat slučaja, temveč solidarnosti in sigurnega napredka mariborskega nogometa.
V soboto bo absolviral Sturm tekmo z Rapldom, v nedeljo pa z Mariborom. Oba nastopa odličnih gostov vzbujata veliko zanimanje, zlasti ker se z dvema zaporednima tekmama nudi možnost točne presoje o kakovosti domačih nasprotnikov, ki se bosta že v prihodnjih terminih pričela boriti za prvenstvo.
TRENING PODSAVEZNE REPREZEN TANČE.
Včeraj popoldne se je vršil na igrišču »Maribora« trening igralcev, ki bi morali priti v poštev pri sestavi reprezentance LNP-a. Koliko izmed njih jih bo pritegnila Ljubljana, je vprašanje, toda res nost včerajšnjega treninga in kvaliteta igre, ki so jo predvedli sestavljeni ofenzivni in defenzivno deli upravičuje željo, da bi se naj podsavezni kapetan odloči za čim večje število Mariborčanov.
Sekcija ZNS
Je izvolila na redni letni skupščini dne
9.	tm. za načelnika g. Viktprja Vodiška, za tajnika in blagajnika pa g. Slavka Ah čana. Vse dopise in sporočila je pošiljati na naslov tajnika, kavarna Evropa, Lju bljana.
Turneja ilirijanske hazene.
V svoji šesti tekmi je Ilirija v Poža revcu premagala tamošnjo Viktorijo 7:5 (1:4), v Kragujevcu pa družino »Kragujevca« 11:5 (7:2).
Viktoria Žižkov v Zagrebu.
Po dolgem parlamentiranju med Zagrebom, Prago in Dunajem je sedaj predsedstvo srednjeevropskega pokala defi nitivno odločilo, da se ima odigrati prva tekma Gradjanski—Viktoria Žižkov to nedeljo 26. tm. v Zagrebu, revanžna pa 2. septembra v Pragi. Sodil bo najbrž vančič iz Budimpešte- — Beogradski SK igra v nedeljo revanžo s Ferencvarošem v Budimpešti in nima po svojem nedeljskem porazu 0:7 prav nikake nade na to, da bi prišel v drugo kolo. V prestolic: Madžarski se odigra v,nedeljo tudi tretja tekma za srednjeevropski pokal Hunga-ria—Rapid (Dunaj).
Kongres športnih zvez.
V Amsterdamu se je vršil te dni kongres mednarodnih športnih zvez- Zasto pane so bile: letalstvo, avtomobilizem, veslanje, sankanje, boks, kolesarstvo, sabljanje, telovadba, jahanje, hockey, rokoborba, drsanje, dviganje uteži, smučanje, jadranje, streljanje. Manjkal je nogomet in lahka atletika. Po izčrpanem dnevnem redu je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnji kongres 1. 1930. v Berlinu. Izvoljen je bil naslednji novi odbor: predsednik major Scharov (Holandska), tajnik Rousseau (Francija), odborniki-: Douglas (Anglija), Holmquist (Švedska), Rei-chel (Francija), Lacrobc (Belgija), Breton (Francija) in dr. Messerli (Švica).
Nogometna zveza Nemčije
stoji pred važnimi odločitvami. Dne 25. tm. se sestane predstojništvo zveze na konferenco v Monakovem, kjer bo razpravljalo in sklepalo o življenjskih vprašanjih nemškega nogometa. Med drugimi zadevami, ki spadajo v ta krog, je pred vsem vprašanje obnove stikov z Avstrijo, ČSR in Madžarsko, katere Nemčija že delj čala bojkotira. Južna Nemčija, Berlin in Južnovzhodna Nemčija bodo z vso silo pritiskale na to, da se že vendar enkrat končnoveljavno reši to vprašanje. Najbrž bodo odločili tako, da bo prepuščeno posameznim pokrajinskim zvezam, ali hočejo obnoviti zveze z gori [omenjenimi državami*
ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno bleščalo od snage. Ona radi tega rabi k
SCHICHTOVO
M I LO
•'/■•n™?*
5teuilne nesreče u planinah
Pretekli teden je zahteval celo vrsto smrtnih žrtev v planinah- V Gornjem En-gadinu sta se ubila dva znana dunajska jurista dr. Klappholz in dr. Schlesinger, ki sta plezala na 3440 m visoki Piz Kesch Dr. Schlesinger se je že kot 261etni odvetniški kandidat izkazal kot vsestransko podkovan juristični pisatelj in je kot privatni docent na univerzi izdal skupno s profesorjem Pickom nov komentar k občemu državljanskemu zakoniku. 34-letni dr. Schlesinger je nameraval v kratkem doseči profesuro na univerzi. — Drugi ponesrečenec, 281etni dr. Klappholz je bil kot odvetniški kandidat ne le izboren jurist, temveč tudi umetnostni zgodovinar in biblijograf. — Oba sta se ubila, ko sta že preplezala najbolj nevarni del ture. Rešilna ekspedicija je našla oba viseča na vrvi z razbitimi udi. Najbrž je spodrsnilo enemu, ki je potem potegnil še drugega' za seboj, dokler nista obvisela 200 m v prepadu na neki skali. — Iz Solnograda pa javljajo, da sta se smrtno ponesrečila na Reichenspitze hribolazca dr. Weissgerber, ravnatelj neke tovarne v Duisburgu in njegov sin študent Hans Weissgerber ter njun spremljevalec neki vodftik. Vse tri je ubil plaz kamenja- •— Na Mtinte Kosi so se v nedeljo ponesrečili štirje nemški turisti, ki so plezali na vrh Parrot. Dva so rešili in spravili v italijansko planinsko kočo, o drugih dveh pa ni ne duha ne slu-iha,	'
Zgačouina brk in brade
Sedanja moška moda daje mnogo posla britvi. Brijejo se stari in mladi. Taka moda je bila tudi že večkrat v zelo starih časih. Stari Egipčani so pustili rasti brado le v dobi žalovanja. Grki so nekdaj nosili samo brado brez brk, potem,so brili brado in brke, se vračali zopet k bradi in tako se je to večkrat spreminja-
lo.	Tako je bilo tudi pri Rimljanih. V srednjem veku je imela brada razne oblike. V 14. stoletju je bila n. pr. v Španiji kakor sveder. Prejšnja stoletja je brada sicer večkrat zapadla britvi, a tako razširjenje brezbrade mode še ni bilo kot je sedanja, pri kateri ima največ zasluge šport in anglo-saška moda-.
Zakladi kitajskih ulačarskih grobnic
so bili ob koncu meščanske vojne od raznih vojaških oddelkov pokradeni. Sedaj so cariniki v Tientsinu našli 35 zabojev ukradenih dragocenosti, katere so tatovi skušali spraviti v Francijo. Grobnico kitajske dinastije Ming so 50 kilometrov daleč od Pekinga v velikih starinskih zgradbah. Tu so polagali vladarje k večnemu počitku 500 let. Cesta, ki vodi do grobnice, je obdana od velikanskih groteskih kipov, ki predstavljajo ljudi in živali- Desno in levo dolge ceste stoje do pet metrov visoki kameniti vojščaki in duhovniki.
kkhzsmetsess
Edgar WaHace:
Žaba z masko
(The Fe>ttowship with the Frog.)
»Četudi ne vem dosti o gospodu Ben-netu,« je rekel Dick, »sem prepričan, da je gospod Bennet ni mož, ki vse molče prnaša. Lahko si predstavljam neprije-teen prizor med njim in sinom. Zakaj je pa Vaš Brat tako neprijazen z menoj?«
»Ne vem. Ray je naenkrat ves spremenjen. Novo življenje ga uničuje. Zakaj si je nadjal krivo im, če ima pošten poklic:... Ko me je danes zjutraj poljubil, je dišal po whisyju. Prej pa ni nikdar pil, kakor veste-«
Ni ga več nagovarjala z gospodom. Dick je bil vesel tega kompromisa.
Dan je bil topel in nebo brez oblaka. Med vrtnicami je Ela servirala čaj, Johnson in Dick sta ji pa pri tem vneto pomagala. Mladi Ray se je še vedno držal neprijazno in celo sovražno in vsi Dickovi dobro mišljeni nagovori so bili brez uspeha. Tudi očetova prisotnost tega ni spremenila.
»Najhujše pri poklicu državnega prav-dr.ika je menda to,« je posegel stari Ben ret v mučen razgovor, da se tega pokli, ca nikdo ne more otresti- Najbrž si tudi Vi zapomnite vse še tako malenkostne ' razgovore za poznejšo uporabo.«
Dick si je počasi namazal maslo na kruli, predno je odgovoril:
»Gotovo imam dober spomin. Pomaga mi tudi, da se v težkih in neprijetnih situacijah zadržim mirno.«
Nenadoma se je Ray obrnil. »Le poglejte,« je dejal zmagoslavno, »tam stoji vodja njegovih špijonov. Njegov zvesti Ellc-«
Dick je bil presenečen. Zapustil je El-ka na neki novi sledi za žabami, ki je vodila proti severu. In sedaj je bil Elk tu, oklepal je droge vrtnih vrat, povešal brado in preko svojih očal žalostno zrl na skupino.
»Ali smem vstopiti, gospod Bennet?« je vprašal. John Bennet je prikimal.
»Slučajno sem prišel sem v bližino in zmislil sem si, da bi Vas obiskal. Dober večer, gospodična- Dober večer, gospod Johnson.«
»Daj sergeantu Elku stol,« je John Bennet čemerno dejal Rayu.
»Inšpektor!« je popravil detektiv. »Zares čudno, kolikor ljudi si domišljuje, da sem sergeant. Ne, hvala, bom rajši stal- Sicer pa včasih si skoraj sam ne morem predstavljati, posebno, ko me policisti najprej pozdravijo. Potem pozabim odzdraviti.« Njegovi zastrti pogledi so šli od enega do drugega.
»Vaše napredovanje je spravilo pač celo množico lopovov v strah, kaj ne, Elk?« se je norčeval Ray.
»Seveda, posebno amaterje,« je odvrnil Elk- »Sicer,« je priznal skromno, »novica ni vzbudila nikake senzacije, London je ravno sedaj tako poln ljudi, ki hočejo ubožce obdarovati z milijoni, če se jim posddi najprej sto funtov, da se jim izkaže zaupanje. Potem je mnogo umazanih boksačev, ki živijo od raznih vlomov in izsiljevanj, — in skoraj ravno toliko je lepih mladih dam, ki vodijo igralne salone in plesne lokale.«
Rayev obraz je globoko zardel in če bi zamogli pogledi ubijati, bi Elkovi prijatelji govorili danes zvečer o njem samo poluglasno. Toda Elk je posvetil sedaj svojo pozornost Dicku.
»Gospod kapetan, rad bi vedel, ali bi mogel prihodnji teden dobiti en dan prosto? Imam neko malo družinsko neugodnost-«
»Dick, ki ni vedel, da ima njegov prijatelj sploh kako rodbino, je bil iznena-den.« To mi je pa jako žal,« je rekel sočutno.
Elk je vzdihnil. »Da, nekaj silno težkega je zame,« je dejal. »Rad bi Vam povedal. Nas hočete za trenutek oprostiti, gospodična Bennet?«
Dick je vstal in šel za detektivom proti vratom. In potem je rekel Elk naglo in tiho: »Ob enih zjutraj je bilo vlomljeno v hišo lorda Farmleya in žabe so odnesle kopijo pogodbe.«
Ela je tajno opazovala Dickov obraz, a izgeldalo je, kakor da bi Elkova tajnost ne napravila nobenega vtisa. Počasi se je Dick vrnil k mizi.
»Bojim se, da bom moral sedaj iti,« je dejal. Elkove zadeve zahtevajo mojo navzočnost v mestu.«
Ela ga je obžalujoče pogledala, kar ga je oškodovalo za več izgubljenih ur. Naglo sta se poslovila in odpeljala. V vozu je začel Elk pripovedovati:
»Lord Farmley je konec tedna prebil v mestu. Obdeloval je neke klavzule, ki so se vrinile po predlogu ameriškega poslanika in ki so baje posebno važne. Potem je zaprl dokumente v blagajno, najboljše in najmodernejše konstrukcije. Dvakrat je blagajno zaprl, uravnal alarmno napravo ter se podal spat. Šele drugi dan po kosilu je prišel zopet do blagajne. Hotel je nadaljevati svoje delo. Ključ je vtaknil v ključavnico ter ugotovil, da je blagajna — odprta. Potegnil je za ročaj in ta mu je ostal kar v roki. Blagajna je bila odprta in prazna. Dokumenti z vsemi beležkami so izginili.
»Kako so prišli v hišo?« je vprašal Dick, ko sta se vozila nizdol po cesti.
»Skozi okno živilske shrambe. Te shrambe so kakor nalašč za vlomilce,« je menil Elk. »Bilo je pa pošteno delo. Najfinejše, kar sem videl tekom dvajsetih let. Samo dva moža sta na svetu, ki zmoreta kaj takega. Nobenih odtisov prstov, nobenih grdih lukenj v blagajni,
vse lepo in snažno- Lepo je pogledati kaj takega!«
»Upam, da je bi! minister tega čednega-dela tudi tako vesel,« je odvrnil Dick.
»Na smeh mu ni šlo,« je zamrmral Elk. »Ko sem odhajal, nisem opazil kaj takega.« Lord tudi ni bil veselejši, ko se je Elk vrnil.
»To je vendar strašno, strašno, Gor-don! Sejo smo imeli nocoj o tej zadevi. Ministrski predsednik se je samo radi tega vrnil v mesto. To je moj politični polom.«
»Mislite, da so tu tudi žabe vmes?« je vprašal Dick.
Lord Farm!eyev odgovor je bil ta, da je odprl blagajno. Znotraj je bil bel odtis, takšen kakoršnega je videl Elk na podbojih Broadovih vrat. Nestrokovnjaki si niso mogli razložiti, kako so blagajno vlomilci odprli. Elk je del razložil. Najprej so izvlekli ročaj ter so potem klju-čanico razstrelili z nekim posebnim razstrelivom, katerega ni v hiši nihče slišal.
»Pok so zadušili s posebno napravo,« je menil Elk. »Povem vam, da znata le dva moža na svetu napraviti kaj takega.«
»In kdo sta ta dva?«
»Mladi Harry Lyme je eden. Več let je že mrtev. In Saul Morris je drugi. A tudi Saul je mrtev.«
»Ker pa delo gotovo ni od dveh mrličev, bo treba misliti na nekega tretjega,« je pripomnil minister v razumljivem razburjenju.
Elk je počasi maja! z glavo-
»Res, tretji botnoral biti in najpametnejši od vsehj« je glasno izrazil svoje misli. »Vso tolpo poznam: Wal Cormona, Jurja »podgano«. Billy Harry-a, Ike Vellecija, Moora, a stavil bi glavo, da ni nobeden od njih- To je mojstersko delo, ekscelenca! Delo velikega umetnika, ki so tako redki.«
Lord, ki je kolikor mogoče potrpežljivo poslušal to rapsodijo, je odšel iz sobe ter pustil moža sama.
»Gospod kapetan,« je rekel Elk, ko so
se vrata zaprla za ministrom, »ali veste mogoče, kje je bik stari Bennet zadnjo noč?« Elkov. glas je-bil miren, Dick je pa občutij važijost vprašanja. Občutil je tudi, da mu je Ela postala dražja, kot je prej slutil.
»Vso noč je bil skoraj odsoten,« je odvrnil. »Gospodična Bennet mi je dejala, da je v petek odšeL Danes ob svitu se je vrnil. Zakaj vprašujete?«
Elk je potegnil iz žepa neke papirje ter si nadel očala-
»Tu sem si dal napisati, kedaj je bil vse zdoma,« je dejal. »Saj ni bilo težko, ker ima postrežnica tako dober spomin-Lani, ie izostal petnajstkrat in vsakokrat, ko je odpotoval, se je izvršil kak vlom.«
Dick je globoko vzdihnil.
»Kaj mislite o tem?« je vprašal.
»Mislim,« je odvrnil Elk odločno, »da ga zaprem, če mi ne razloži svoje zadnje odsotnosti. Saula Morrisa in mladega Harry Lymeja nisem poznal, ker mi tedaj še niso poverili kakega večjega dela. Pa če me vse ne vara, ne bo Saul Morris tako mrtev, kakor bi moral biti po pravem. Obiskal bom bratca Benneta in mogoče bo nekaj vstajenja.«
9.
John Bennet je delal na svojem vrta, ko je prišel Elk, ki je takoj začel:
»V stanovanje lorda Farmley-a je bil v soboto ponoči izvršen vlom. Moralo je biti med dvanajsto in tretjo uro- Blagajna je vlomljena in važni dokumenti so ukradeni. Vprašam Vas, če lahko razlo-žite svojo odsotnost v tej noči?«
Bennet je pogledal detektiva naravnost v oči.
»Iz mesta sem prišel. Ob dveh sem govoril s policistom v Dorkingu. Ob polnoči sem bil v Kingsbridge, kjer sem tudi govoril s policistom. Mož v Dorkingu je amater-fotograf kakor jaz.«
Elk je premislil. »Moj avto je tu; ali ne bi šli z menoj, da govorimo s tem policistom?« je predložil.
Dalje prihodnjič.
Opozorilo!
Uprava veleposestva Hausampacher je ugotovila, da prodaja tvrdka O. Schamesberger v Mariboru čajno maslo z označbo izvora »Haus am Bachem*. V varstvo svojih odjemalcev izjavi podpisana uprava, da s tvrdKO Schamesberger ne stoji v nikakšni poslovni zvezi in da se prodaja čajno maslo izvora Hausam-pachev edinole v trgovinah Supančič, Gosposka ulica, Zebiš, Stritarjeva ulica in Zechner, Kralja Petra trg. Prej omenjeno tvrdko se bode pozvalo na sodni odgovor.
Uprava veleposestva Hausampacher
V KAVARNI EVROPA
nastop priljubljenih komičarjev Bojer iti Walden kot Pat in Pa-tachon. Eriksen ballet, 4 dame.
Garažo
lepo veliko pri slavnem kolodvoru oddam v najem. Aleksandrova c. 34
na dvoiiiču. 1568
M agtete, MaMNj** jmmt*. doratee * a»cij«te« nanun obtbMtM; Mak« twwe<U30p, ••jmiuijte maaelt Ote 5-—
SUali oglasi
2anMwa, *>pteMMp te nte te te>«M*»*« tel reMmmg« *ntete)a: »ek* bMtea 60
najmaojfi iMHk Ote »■-
Kupim staro zlato
srebrni denar, umetno zobovje po najvišjih cenah. — Ilger-jev sin, urar in ju-vellr, Maribor. Gosposka ulica 15. X
Popravilo ur
hitro, ceno in točno z 1—5 letnim jamstvom pri tvrdki A. Stoječ, Maribor, Jurčičeva ul. 8. Po stenske in stoječe ure se pride na dom!	1538
Rožnata foulard svila
za poletne obleke od 68 Din naprej pri J, Trpinu, Maribor. Glavni trg 17.
Stanovanle
3 sob s kopalnico in vsemi pritiklinami v neposredni bližini glavnega kolodvora zamenjam za enako v bližini parka. Naslov v upravi.	U
Vinsko klet,
lepo, odrine cpneno v najem. Languzo-va ulica 3, I- nadstr.	1567
Velika klet
v sredini mesta odda v najem Komaner, Aleksandrova cesta Št. 12, Maribor. U
Sobo-In črkosilkanje
izvršuje po ceni, hitro in okusno Franjo
Ambrožič, Grajska ul. 2.	1348
Mlado dekle
katero ima malhne otroke rado in je pridno in zanesljivo, se išče za čez dan k majhnemu otroku. Ponudbe z navedbo plače na upravo lista pod »7 mesecev«.
1575
Učenec ali učenka
mešč. ali nižje srednje šole se sprejme pri uradniški rodbini na stanovanje in hrano. Naslov v upravi lista. 1576
Učenca
veščega slovenščine in nemščine sprejme takoj konfekcijska in manufakturna tr.:o-vina. Naslov pove uprava lista. 1514
se dnevno pečejo edino v
-Pni dalmatinski iti"
Maribor, Mesarska ulica 5
I
Igu	Povodnlk
Največja izbira jestvin za izletnike in turiste najceneje v delikatesni trgovini
L. UHLER. MARIBOR
GLAVNI TRG (Rotov«.
1017
ORAMZADA PATR1A
Citronada in Mandarinka „ Pa tria* so najfinejši naravni sadni soki. Stalna zaloga je pri
JAKOBU PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA 19
Na drobno I
tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov.
Na dobalol
XVI
Konzorcij »Jutra« v Ljubljani^ predstavnik izdajatelj in urednik ^Fr^a n B r oro v t C v Mariboru. Tiska Mariborska tiskam*, d, d*. prdBtftVolfc