Poljanski bataljon v letu 1942 in formiranje okrožja Škofja Loka Partizanstvo na Gorenjskem - žarek upanja v Evropi (Kadaljevanje iz prejšnje številke) Naš mitraljezec Albin Mlakar-Bine je v dvoboju iz svojega zaklona na njivi pšenice, oddaljen okrog 80 metrov od šo-le, v tem dopoldnevu zbil tri nemške mitraljezce. Skrit za zaklonom debele skale, ki jo je prinesel ponoči, je čakal na ugoden trenutek in izstrelil rafal na nem-škega mitraljezca, ki je sipal nanj ogenj iz šole. Tako je pobil torej tri nemške mitra- 'ljezce. Tudi sam je imel od nemških mitra- ' ljeških krogel razcefran suknjič po hrbtu in nekaj prask po koži. Ceprav se je sredi dopoldneva prebil sko-zi zasede in cestno blokado iz Polhovega ' Gradca na Črni vrh nemški oklopnjak s ' težkim mitraljezom, ki je tolkel po naših položajih, dokler je imel kaj municije, ni uspeh pregnati nas s položajev in prisiliti k k umiku. Ko je oklopnjak porabil vso muhi-cijo, je nemočen obtičal pred župniščem in obenj so pozvajale naše krogle, saj nismo dopustili posadki, da bi se umaknila za zi- ' ck-ve v župnišče. Drugi nemški oklopnjak, ki je hitel na po-mjč nemški posadki na Crnem vrhu, pa je naletel na mino in se prevrnil, tako da ' je tudi ta bil nesposoben za boj. V takem vzdušju in zanosu smo se okrog ' 13. ure že pripravljali na juriš, da bi zavze-li postojanko v župnišču, ko je prihitel kurir " z obvestilom, da prihaja posadki na Črnem vrhu na pomoč močna nemška kolona, ki nas že poskuša obkoliti. V tistem so nas Nomci že napadli in pri tem ubili Toneta Oblaka-švedreta iz Gorcnje vasi, ki je bil pcjitdelegat prvega voda Poljanske čete in Naceta Uršiča-Nikolaja iz Hotavelj, borca drugega voda, ki je napadal nemško posadko v so-li. Da so se Nemci prebili na Črni vrh in nas napadli, je bila kriva Selška četa, ki je zatajila pri opravljanju zadanih nalog, ker ni napadla nemške posadke v Poljanah, zara-di česar je pretežni del nemške policije iz Poljan odhitel na pomoč postojanki na Čr- ^tiem vrhu. Zelo uspešno pa je svojo nalogo izvajala Loška četa. Ta je z zasekami in zasedami ob cestah uspela skoraj vse do-poldne v ostrih spopadih z veliko nemško premočjo zadrževati napadajoče Nemce, da bi se prebili proti Poljanam oziroma Crne-mu vrhu. * Nemške sile — 20.000 mož Ko je potem v začetku julija prišla iz Dolomitov preko meje pri Crnem vrhu na naše področje ob svojem pohodu na Šta- jersko slavna II., to je Štajerska grupa od- : redov, smo potem skupaj z njo svojo dc- : javnost še stopnjevali. Tako so tedaj sredi ju'ija, v času, ko je bil okupator na višku s\jjih moči, ko so Nemci prodirali proti Suilingradu in se bližali Krimu, en6te Šta- jerske grupe ob sodelovaiju borcev Poljan- : skega bataljona izvedle y Poljanski dolini ! vrsto uspešnih vojaških in sabotažnodiver- : zantskih akcij. Vse to in poprejšnje stalne partizanske akcije širom po Gorenjski je člilo Nemcem povod, da so tedaj zbrali na G jrenjskem A'elike sile (po sedaj zbranih po- d.Lkih' okrog 20.000 mož), da bi dokončno ur Lčili partizane. S temi silami so takoj znčeli na posameznih širših področjih obko- ljcvati in napadali partizanske enote. Nji- • hovi napadi in ofenzive so se kar vrstili. ¦ Mednje sodi tudi velika nemška ofenziva na Blegoš od 2. do 6. nvgusta 1942. Po tedaj dobljenih podatkih je v tej ofenzivi sodelo- ¦valo v območju Poljanske in Selške dolinc tcr Blegoša skupno okrog 10.000 mož nem- ške vojske, policije in žandarmerije, med- tem ko je tedaj bilo na območju Blegoša vsega 120 do 150 partizanov. Že pred to ofen-zivo je namreč glavnina II. grupe prešla pre-ko Selške doline na Jelovico. V tej ofeiizivi je bila Poljanska četa povsem razbita in je ulrpela hude izgube. Od 42 borcev Poljan-ske čete, kolikor nas je bilo tedaj okoli Ble-goša, jih je 15 padlo, 4 pa so bili ujeti, eden je padel, dva pa sta bila ujeta že potem, ko smo se prebili z območja Blegoša. Od Ljubljančanov — borcev Poljanske čete so tedaj padli: Franc Bajt-Bojan, Engo Ciuha-Matjaž, Bogomir Lukman-Bogo, Ive Osred-kar-Stipe, Bogomir Starc-Karamazov, Gre-gor Zupan-Sulc ter Drejče in Luka, katerih pravih imen nismo uspeli ugotoviti. Ujeti pa so bili: Marjan Jamnikar-Luka, Ivan Kle-menčič-Žane in Zdravko Marušič-Živko. Tone Feternel-Igor, avtor sestavka Čeprav je v te.j ofenzivi Poljanska četa utrpela hude izgube, so se preživeli in v ofenzivi razkropljeni borci kmalu ponovno zbrali in nadaljevali boj še zlasti potcm, ko je čcta bila okrepljena z novimi borci — prostovoljci z območja Medvod, ki so v ju-liju in avgustu prišli v partizane v Loško četo, pa so bili potem dodeljeni naši Poljan-ski četi. To so bili: Ivan Bizant-Niko, Edo Bregar-Don, Iyanka Knific-Irena, poročena ¦ Švara, Gvido Šmalc-Jan, medtem ko je Ro-"mnn Trampuš-Urh z ženo Francko in otro-kom po treh dneh odšel iz Loške četc prek meje v Dolomite. V seplembru pa sta bili v Poljansko četo dodeljeni tudi Magdalena Juraj-Saša, poročena Tomič in Anica Šuštar-šič-Marjanca, poročena Pervanje, ki sta avgu-sta prišli v partizane iz Ljubljane, oktobra pa je prišel iz Dolomitov v Poljansko čelo še Miloš Ziherl-Mišo, ki je v partizane vsto-pil že spomladi. Nevarne nemške patruije Ob neprestanem hudem pritisku močnih nemških sil na partizanske enote so konec julija opcrativno pobudo ponovno preyzeli Nemci, partizanske cnote pa so bile bolj ali manj potisnjene v defenzivo. Zopet se je do-gajalo, da so majhne nemške žandarmerij-ske in policijske patrole, ki so včasih štele le 10—15 mož, križarile po vaseh in gozdo-vih ter pogosto tudi ponoči iz zased sredi gozdov in drugod na raznih prehodih in križ-potjih prežale na premike manjših skupin partizanov in jih napadale, še zlasti pa po- samezne borce in kurirje, ki so jih prestre-zale in ubijale, yeč pa so jih tudi ujele. Že tako težak položaj je partizanskim enotam otežilo še to, da tedaj na terenu, razen po-sameznih zaupnikov, na katere smo se za-nesli, ni bilo nobene širše organizacijske povezave simpatizerjev in somišljenikov OF, skratka, nismo imeli orgniziranega zaledja. Zato so se partizanske enote morale tedaj oskrbovati s hrano in drugimi potrebščinami v pretežni meri z rekvizicijami v trgovinah ler pri izdajalcih in hudih nasprotnikih OF in partizanske borbe. Vse to je zmanjševalo našo borbeno in akcijsko sposobnost za na-pade in spopade s sovražnikom. Že uvodoma sem omenil, da je v prvih mesecih 1942. leta uspelo gestapu po nenad-nih vpadih in izdajah zajeti in aretirati zna-ten del aktivnih sodelavcev OF in s tem skoraj v čeloti razbiti obstoječo organizacijo OF na Gorenjskem. Večina ilegalnih kot tu-di legalnih organizatorjev OF je bila nam-ieč preveč kompromitirana in je zato mo-rala oditi v partizanske enote, druge pa je, kot že rečeno, zajel in aretiral gestapo, več organizatorjev OF pa je odšlo v partizane že prej, ob vstaji decembra 1941. leta. Zaradi vsega tega je tudi skoraj zamrlo organizi-rano politično delo na terenu. Da bi to politično delo oživili, je pokra-jinsko politično vodstvo Gorenjske na seji konec avgusta 1942 na Jelovici sklenilo re-organizirati in izpopolniti okrožne komiteje KPS na Jesenicah, v Kamniku in Kranju ter odločilo, da pošlje tovariša Maksa Krmelja-Matijo, tedanjega politkomisarja Poljanskega bataljona, za novega sekretarja okrožja Kranj. Ker pa je tovariš Krmelj neke noči okrog 6. septembra padel v nemško zasedo in bil hudo ranjen skozi koleno desne noge, zaradi česar je bil dalj časa nepokreten, je naknadno sekretar pokrajinskega komi-teja KPS za Gorenjsko odločil, da se formi-ra novo okrožje Škofja Loka, katerega ob-močje je dotlej sodilo v okrožje Kranj. Skratka, gorenjsko politično in vojaško vodstvo je tedaj ugotoviilo, da je organizira-nje zaledja nujno potrebno za nadaljnji raz-mah osvobodilnega gibanja in mobilizacije v partizane, še zlasti tistih fantov, ki jim je grozil vpoklic v nemško vojsko. Za izvedbo te naloge je sklenilo poslati iz partizanskih enot na teren nekaj borcev, ki naj bi de-Iali kot politični aktivisti in organizatorji OF in partije na terenu, kot temelja, prek katerih bi izvajali mobilizacijo v partizane in organizirali, kolikor je mogoče, tudi oskr-bo pai-tizanskih enot s hrano in drugimi po-trebščinami. To je bilo izredno važno in potrebno tudi zaradi hitro se bližajoče zime, ker bi bjl sicer brez organiziranega zaledja nadaljnji obstoj partizanov na Gorenjskem vsaj resno ogrožen, če že ne nemogoč. Da-nes lahko mirno ugotovimo, da je bilo ob-dobje jeseni in prehoda na zimo 1942—J^43 najtežje obdobje partizanstva na Gorenj-skem. ^. ..¦•.- Ustvarjanje političnega zaledja Nalogo formirati novo okrožje Skolja Loka in s tem v zvezi zbrati potrebne kadre ler z njimi proučiti obstoječa organizacij-sko-politična in druga vprašanja glede za-snove in oblik bodočega aktivističnega po-litičnega dela pri graditvi organizacijske mreže OF in Partije na terenu, je dobil Tonc Nartnik-Črnivc, tedanji in predvojni član okrožnega komiteja KPS Kranj. Tovariš Čr-nivc, doma z Dolgih njiv pri Lučnah v Po-ljanski dolini, po poklicu gradbeni delavec, sicer pa prekaljen borec za delavske pra-vice in član KP od 1934. leta, je sklical vsc nas, ki smo bili določeni za politično delo na terenu, v kratkem obdobju na dva celo-dnevna sestanka. Na teh sestankih smo bi!i seznanjeni z našim bodočim delom in nalogami. Prvi ožji sestanek je bil okrog 20. septembra 1942 na kozolcu neke kmetije v bližini Sv. Barbare, drugi širši sestanek pa je bil v prvi polovici oktobra pri taborišču Škofjeloške čete, mislim, da je bilo to nckje pod Sv. 'OžboL-tom. Na drugem sestanku se nas je zbralo okrog 10, in sicer: Tone Nartnik-Črnivc, ki je sestanek vodil, Avgust Barle-Radovan (kasneje Ambrož), Jaiiez Kalan-Kosec, Jože Kavčič-Jernač in Adolf Skiga-Tratomir, vsi iz Loške čete, dalje jaz (Tonc Peternel-Igor) in Milan Žakelj-Žirovnik iz Poljanske čele ter študent medicine Janez Kmet-Mirko iz Selške čete. Razen navcdenih pa še nekaj drugih, katerih imen se več ne spominjam. Na sestanku smo dobili potrebna navo-dila in se podrobno pogovorili o načinih in oblikah dela med ljudmi na terenu. Pogovar-jali smo se tudi o delovnih območjih in razdelili okrožje na pet rajonov: Smlednik, Medvode, Škofja Loka, Poljane in Selca. Rajona Smlednik in Mcdvode je razmejeva-la reka Sava od Brega pod Kranjem do Bro-da oziroma Gameijn. Od Gameljn pa je raz-mejitev rajona Smlednik potekalo ob va-seh Rašica, Vojsko, Repnje, Dobruša, Torovo ¦in naprej do Save pri Mošah. V celoti je rajon Smlednik zajemal 26 vasi. Razmejitev rajona Medvode pa je od Save pri Brodu potekala ob tedanji italijansko-nemški meji mimo Šentvida v Dolomile in nato ob tej meji po obronku Dolomitov nekako do Bre-zovice, od tod pa je razmejitev z rajonom Škofja Loka proti Savi potekala tako, da so v rajon Medvode sodile mejne vasi Dra-ga, Dol, Gorenja vas pri Retečah, Podreča, Mavčiče, Praše, Jama in Breg. Skupno je rajon Medvode zajemal 35 vasi in trg Šentvid. Ra-jon Škofja Loka pa je zajemal Škofjo Loko in širšo okolico do Žabnicc, Crngroba, Pla-nice in Križne gore do Praprotna v Selški dolini oziroma dq Brodov v Poljanski do-lini, to je 40 vasi in mesto Škofja Loka. Ra-jon Poljane je obsegal cclotno Poljansko dolino od Gabrka do žirov oziroma do Sa-vodnja in Leskovice, skupno 82 vasi in trg Žiri. Rajon Selca pa je obsegal celotno Sel-ško dolino, začenši od Praprotna do Petro-vega brda in Dražgoš, to je skupno 46 vasi in trg Železniki. Ob koncu sestanka je tovai"iš Črnivc za sekretarja rajona Smlednik postavil Janeza Kalana-Kosca, za sekretarja rajona Medvo-de Avgusta Barleta-Ambroža, za rajon Škof-ja Loka Adolfa Slugo-Tratomira, ki mu je v pomoč dodelil še Jožeta Kavčiča-Jernača, za sekretarja rajona Poljane je določil mene in mi v pomoč dodelil Milana Žaklja-Žirov-nika, za sekretarja rajona Selca pa je dolo- čil Janeza Kmeta-Mirka in mu dodelil v po-moč Franca Galičiča iz Poljanske čete. Na tem sestanku je tovariš Črnivc usta-novil tudi okrožni komite KPS za novo okružje Škofja Loka v sestavi: Maks Krmelj-Matija kot sekretar in Radovan, Tratomir ter jaz kot člani. Da smo izbrani v okrožni komite, nas je obvestil na kratki ožji seji, ki je bila po končanem skupnem sestanku. Moja naloga je bila vzdrževati zvezo s to vai"išem Krmeljem in prenašati njegova na-vodila drugim članom OK KPS Škofja Loka. Dejansko pa tovariš Krmelj funkcije sekre-tarja OK KPS niti ni še v celoti prevzel, ko je že bil sredi decembra 1942 imenovan za sekretarja pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko, medtem ko je tovariš Crnivc od-šel na delo v okrožje Kranj kot sekretar okrožnega komileja KPS. Zaradi tega je de-lo sekretarja okrožja Škofja Loka opravljal tedaj nekaj časa tovariš Tratomir, nato pa do aprila 1943 tovariš Jernač. Hkrati politični aktivisti in borci Borci, ki smo bili določeni za politično delo na terenu, smo to delo začeli oprav-Ijati že konec septembra 1942. Te naloge smo spočetka opravljali še kot borci posa-meznih čet in smo se s političnega dela med prebivatetvom ter z raznih sestankov in raz-govorov na terenu še vedno redno vračali v taborišča svaje čete. Kasneje pa smo akti-visti organizirali svoja zavetišča na terenu, v katera smo se zatekali za predanitev in počitek. Ceprav je bilo delo na terenu za-radi nemškh patrol, ki so križarile po vaseh in gozdovih ter postavljale zasede in pre-žale na partizane, zelo zahtevno in nevarno, smo z vsem žarom odhajali na teren in z največjo zavzetostjo in vsemi svojimi spo-sobnostmi delovali med ljudmi in jih pri-dobivali za sodelovanje v narodnoosvobodil-nem gibanju ter tako šjrili organizacijo OF. Kmalu pa se je pokazalo, da je za hitrejši razvoj OF in čimboljše obvladovanje na-log treba povečati število političnih delav-cev na terenu. Tako je bil sredi novemb-ra 1942. leta poslan v rajon Smlednik na politično delo v območju Šmartna pod Smarno goro tovariš Cveto Novak, proti koncu decembra 1942 pa v rajon Medvode za območje Šentvida Tine Zaletel. Kmalu za njim je v tem rajonu poprijel za politič-no delo še Maks Mrzlikar-Gorjan. V rajonu Škofja Loka sta opravljala terensko delo še brata Pavle Kavčič-Miha Ln France Kav-čič-Veljko, v rajonu Poljane pa Rafael Buh-Ježev in Pavle Platiša-Todorov. 'MM)«C4Kd varniški delavec, ki je bil obenem tudi nekaj časa rajonski intendant, in Slavc, trgovski pomočnik. (To so njihova ilegalna imena, njihovi priimki in prava imena mi pa i*a-zen Avgusta Barleta niso znani.) Rajonski (Nadaljevanje na 12. strani) Nemška policija si ogleduje most v Piaprotnem v Selški dolini, ki ga je požgal Cankar-jev bataljon 14. 11. 1941. (Nadaljevanje s prejšnje strani) komite KPS Smlednik pa so sestavljali: Ja-nez Kalan-Kosec, sekretar ter Franc Pestot-nik-AIjoša, Jaka Konjar-Gabrovec, Cveto No-vak-Iztok in tovariš Vičan (ilegalno ime) kot člani, julija je bil v rajonski komite vklju-čen Jože Peklaj-Krištof. Rajonski odbor OF Smlednik pa so sestavljali Janez Kalan-Ko-sec kot sekretar in člani Karel Notar-Kovač, Ivan Škrt-Tomo in Frančiška Petač-Soča. Prek poletja in jeseni smo ustanovili še rajonske komiteje Zveze komunistične mla-dine (ZKM ali SKOJ) ter rajonske odbore Zveze slovenske mladine — ZSM, zatem pa še rajonske odbore Slovenske protifašislične ženske zveze (SPŽZ), v jeseni 1943 pa tudi rajonske gospodarske koraisije. Proti koncu leta 1943 je bil formiran tudi prvi okrožni odbor OF okrožja Škofja Loka. Aprila 1943 je bil reorganiziran in dopolnjen tudi okrož-ni komite KPS Škofja Loka v naslednji se-stavi: sekretar Anton Peternel-Igor, člani pa Milan Žakelj-Žirovnik, Jože Kavčič-Jernač, Avgust Barle-Ambrož in Janez Kalan-Kosec, naknadno pa je bil v okrožni komite KPS kooptiran še Janez Kmet-Mirko. Sekretar okrožja Škofja Loka sem bil do 20. julija 1943, potem pa sem odšel na Jesenice za se-kretarja OK KPS tega okrožja. Za menoj je postal sekretar OK KPS Skofja Loka Avgust Barle-Ambrož, sestava drugih članov pa je ostala nespremenjena. Malo kasneje, neka-ko v septembru 1943, je bila priključena y okrožni komite KPS Skofja Loka kot člani-ca tovarišica Ivanka Jenko-Urška. V sploš-nem pa se je sestava vseh političnih foru-mov v rajonih oziroma od marca 1944 dalje v okrajih in okrožju pogosia spreminjala in dopolnjevala in bi rekonstrukcija sestav vseh teh forumov terjala veliko delo in ob-širen opis oziroma prikaz.