375
Dopisi.
Iz Gradca na dušno. w — Blagomili čutki^so nam danes srca vnemali pri gomili predrage pisateljice Josipine Turnogradske Tomanove — pred njenim veličansk;m spomenikom! — Piramida, nad 16 čevljev visoka, vseh tukajšnih sester in sestric odlična kraljica — kakor dosihmal rajnica — ob čelu krasno venčana; od vrhunca do tal pokraj napisa viseči kiti temnozelenega bršlena, prihiteli za otožno svečanost od rojstnega grada; nad podnožjem jednak opas in ob robih venca po sorodnici pripeta; po vseh graških po-kojiščih edinica s slovenskim napisom, obče čislana, ne-umrlej veličastna hvala, prelepa dika rodbini, narodu slava v daljne kraje in veke, rodoljubom posvečena milica, mogočna trubla v prebud in zavest strmečim rojakom, resna svarica v ptuje zavitim. — Okoli spomenika plamti sred šesterih svetilk kaj krasna velika raznih boj — tudi naših — verno molitev: „Večna luč jej naj sveti!"
Iz Goriškega. — VRihenberku bodo čitalnico 10. dne t. m. slovesno odprli. — Tudi pravila za čitalnico v Kanalu so že potrjena.
Iz brezovške fare na Primorskem 30. okt. — V naši okolici se letina ni kaj vrlo obnesla: sena je bilo še dovolj, žita sploh srednji pridelek, fižol nam je slana poparila; kar je ajde suši ostalo, jo je še neusmiljena burja otresla, sploh vse sočivje je suša stisnila. Kar pa se sadja tiče, smo zadovoljni; marsikteri forint so si Brezovčani se sadjem pridobili, in upati je, da ga bodo čedalje več, kajti naši ljudje so se posebno poslednja 4 leta vrlo poprijeli sadjereje. Kdor brezov-ško vas obhodi, prepriča se lahko, kako mogočno mlada drevesca rastejo in obilen pa žlahen sad obetajo. Dragi rojaki, le tako naprej! dajajte svoji mladini lep izgled delavnosti, saj besede mičejo, izgledi pa vlečejo. Hitimo naprej, in poostrimo uma svitle meče, da nas kolo časa zatrlo ne bode. — Naj dodam še eno redko do-godbico: 17. dne t. m. je neka žena iz Ostrovice čve-tero otr6k (vsi so bili fantiči) porodila, pa še tisti dan, koj po sv. krstu, so se v večnost preselili. Porodnica se dobro počuti. Omenjena žena je imela pred dvema letoma dvojčeke, kasneje enega fantiča in zdaj štiri; v dveh letih tedaj sedmero otrok. Prevelik blagoslov božji!
Iz Sodražice 30. okt. B. St.   — 22. dne t. m. je
pol ure od našega trga zgorela lesena koča; zavarovana menda ni bila. Gospodarji, zavarvajte saj svoja pohištva. Ta majhen denar, ki ga za to plačate, lahko pogrešate; v nesreči vam je pa na veliko dobroto. Naši pridni ljudje so brž hiteli z gasilnico na pomoč; ko so tje prišli, je že streha doli padla. Pravijo, da nihče drugi ni kriv ko gospodar sam zavoljo tega, ker pepel nosi pod streho se slamo krito. Varujte se ognja! Velika pomoč je gasilni ca; naš trg bi bil še vdrugič pogorel, ako bi je ne bilo. Hvala tedaj prejšnjemu županu J. St., ki je veliko dobrega storil pri trgu. Pred 12 leti je Sodražica bila revna, umazana, blatna vas; po sredi je tekla voda in pri vsaki hiši je bila po hlevih in po kletih;   on je dal  skopati  graben  in ga ozi-
dati, povrh pa je dal škrli položiti. Kakih 400 do 500 gold. se je izdalo za to. Zdaj pa vseh teh napak ni, tudi poti in ceste je lepo poravnal.   Hvala mu!
Iz Ljubljane. Načrt poti, kjer bi šla železnica beljaško-lj ubljanska, je že dodelan. V tej veseli vesti nas je glede na beljaško-ljubljansko železnico, morebiti pa brez potrebe, le nekako osupnila novica, ki so jo prinesli te dni mnogi časniki, daje c. k. ministerstvo kupčijskih zadev zaukazalo, da naj začne c. k. glavno nadzorništvo železnic avstrijskih tehnično pregledavati načrt za železnico iz Beljaka čez Predel na Gorico in pa načrt nadaljne železnice iz Grorice skozi Dol v Trst."
— Novi prvi vladini svetovalec knez L o t a r Metternih je pretekli teden nastopil svojo službo v Ljubljani.
—  Ker se mnogo govori o razdvojenem glasovanji slovenskih poslancev v državnem zboru in je tudi gosp. Svetec v svojem dopisu v 44. listu „Novie" nekoliko opisal zgodovino omenjenega razmerja, naj še mi bolj na drobno povemo, kako je to bilo. En dan pred 3. branjem, ko debata še ni bila dokončana, so se dr. To-man, dr. Klun, Svetec, Črne, Pintar, Lipold in Lenček res pred začetkom zborovim posvetovali, kako bojo glasovali po 3. branji ustave, in pet proti dr. Tomanu in Pintarju jih je sklenilo za ustavo glasovati. Grof Barbo in Ljubiša nista bila zraven, ko je bilo posvetovanje; torej ju menda tudi sklep ni mogel vezati. Ko pa levica Poljakom ni nobenega popravka potrdila, so oni (Poljaki) sklenili enoglasno^ zoper ustavo glasovati, in vsled tega se je tudi g. Črne premislil; ker je g. Lenček odšel na odpust, se je tedaj zgodilo, da so nazadnje le trije za ustavo glasovali. Skoda, da se ni klub po končani debati še enkrat posvetoval, kaj da je storiti pri 3. branji. — Naj pri tej priliki popravimo pomoto, po kteri se g. dr. Tomanu pripisuje sestavek v 31. listu „Novic." Saj vsak, kdor sestavek le površno pogleda, vidi, da prva tretjina njegova je gol prestavek tega, kar je „Tagesp." sploh v državnem zboru pisala, poslednja tretjina pa je vzeta iz Svetčevega pisma; kar je vmes, je pre-tresovanje nekterih posamesnih člankov ustave, in če se kakih 20—30 vrstic „Novičinih" vjema z mislimi dr. Tomanovimi, pa tudi druzimi (ker nam dohaja več pisem od naših poslancev), kako se more po takem sestavek pripisovati njemu? To omenimo le memogrede, da se ve, kaj je pravo.
—  Kako prav je imel dr. To man, da je unidan v seji državnega zbora, ko so ga levičniki motili v govoru in jim je predsednik Griskra še prikladal, s pravim imenom očital to psovanje in da ni hotel preklicati svojih besed, potrjuje celo graški „Telegraf", kteri Slovencem sicer ni prijazen, v 251. listu pod našlo vom „Slike iz državnega zboraa v dopisu iz Dunaja rekoč: „Danes se je dunajski parlamentarizem zopet pokazal v goli svoji glorii. To so bili prizori! Predsednik Griskra je divjal kakor furija, da jej je bilo malo para. Tulil je na poslanca T o mana tako, kakor v nekdanjih Časih mogočni predstojnik na svojega podložnega pisarja v pisarnici itd. itd.
—  Noben trezen človek sicer ni verjel, kar se je iz Dunaja zatrobilo po svetu, da so naš svetli knezo-škof „s o delavec „Laib. Zeitung-e", ki se je tudi vstopila v vrsto konkordatoborcev." Ker pa ta abotna pravljica skače iz časnika v časnik, moremo zagotoviti, da vse to so lažnjive čenče, ter se nadjamo, da poštena vredništva bojo preklicala, kar so zajela iz motnega vira.
—  Nekteri udje nemške kazine nabirajo podpise za odpravo konkordata. Ker je narodna večina mestnega odbora bila trden jez,   kterega se „Pressini" gla-
376
soviti ljubljanski „kapital" in ljubljanska „inteligencija" ni upala predreti, izbrala si je peščica Megerle-Muhl-feldovih privržencev drugo bolj pohlevno pot, da more svojemu velikemu konkordatoborcu ponosno reči: „Lej, une 38 krajnske soseske z 4000 podpisi, ki so se potegnile za vzdržanje konkordata, niso nič; mi mi smo pravi zastopniki kranjske dežele, ker „Pressa" nam je dala diplomo, da reprezentiramo ^kapital" in „inteligencijo"! — Da se Bog usmili tega kapitala in te inteligencije!
— „Novice" so v poslednjem listu po mnozih jim razodetih željah vprašale „Laib. Zeit.": kako to, da je molčala o mnozih silovitih ekscesih, ko je vendar p o-prej tako zgovorna bila cel6 v malih stvarcah? „Lai-bacherica" odgovarja na to v 251. listu, kjer navaja nekoliko tega, kar so „Novice" pisale, a kakor zvit jezičen dohtar izpušča ravno to, kar so prav posebno povdarjale „Novice", namreč to, „da pretepi in druge nerodnosti so bile in bodo, dokler bo svet stal in to ne samo pri nas, temuč povsod." Po takem tedaj kovice" niso dolžile ne g. Pajka, da ni odvrnil nerodnosti, ki so se godile poslednji čas v Ljubljani, kakor niso hvalisale g. dr. C o sto, ako pod njim ni bilo tako silnih pretepov, kajti to in uno je le naključba (Zufall). „Novice" so le interpelirale „Laib.": kako to, da zdaj molči, kakor da bi sami angeljci bili v Ljubljani, poprej pa je vsako stvar ogovarjala, če je le kak voznik pokal po mestu ali prehitro vozil. „Laib." se sicer opravičuje v 251. listu, daje „nur diejenigen etc." razglaševala. Kdor nima njenih listov pred seboj, bi morebiti verjel tem njenim besedam; kdor pa jih ima od onega časa, kar je policija v rokah mestnih, bo videl, da vse to besedovanje je piškav oreh. Ali se niso „Novice" večkrat čudile nad „polžem, ki je tako pogo-stoma kazal svoje roge v „Laib."?" Ker se „Laib." hvali, da je Sokolovo homatijo popisala „in der riicksichts-vollsten(?!) Weise", jo moramo vendar opomniti tega, da je imenovala že dvojno hudodelstvo, predno je c. k. sodnija še svojo sodbo izrekla. In če „Laib." le od dveh pretepov ve, jih mi vemo veliko; in če ona se grozi nad tem, da smo rekli, da je „kri ščurkoma tekla", ji moremo priče povedati, ki so to videli na gornjih Poljanah; naj gre prašat v bolnišnico, kako Še danes gre tistemu, ki so mu glavo potolkli na gornjih Poljanah; naj gre prašat g. dr. R.: ali mu niso tatje v pisarnico vlomili itd. itd. In ker ni nič omenila, kaj se je spet to nedeljo godilo, povemo jej mi, da ste ponoči bile dve prav krvavi bitki domačih ljudi, ena pred Zrjavčevo hišo, druga pa pri sv. Florijanu. Z vsem tem — in to še enkrat rečemo — niso kovice" htele ^ilustrirati" županovanja Costovega, pa tudi ne črniti namestništva Pajkovega, le samo to resnico so hotle konstatirati pred svetom, da je „Laib." poprej rada pripovedovala, kar se je nerodnega zgodilo in njene prijatlice „Tagespost" in „Trie-sterca" itd. so jej zvesto sekundirale, zdaj pa pri obilem materijalu ne črhne besedice! — Kolikim Ljubljančanom je „Laib." organ, to ona sama najbolj ve; mi je ne zavidamo za to število; nam je le zato, da smo zdaj ključ našli, zakaj je v prejšnjih časih vsako malenkost obešala na veliki zvon. Nadjamo se, da pravična deželna vlada, ktera stoji nad strankama, in na ktero se po „Laib." tudi mi poživljamo, bode najbolje razsodila: ali je nekdaj pod cesarsko policijo in zdaj pod namestovalno res manj nerednosti vpisanih v zapisnike kakor pa pod županovanjem Co-stovim?  Statistika bode najbolja priča.
Odgovorni vrednik: Janez Mumik. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.