Številka 32
Spored od 4. do 10. avgusta 1940
H Qmhi'ki $jfLMfed&v inozemskih postaj
1 ......„..:--:-
KONCERTI RESNE GLASBE Nedelja:
10.45 BeromUnster: 4 komorne gl. 11.15 Sottens: Orkestralni $. 12 BeromUnster: J. Haydn: Oxford-ska simfonija,
20	Sofija: Saint Saens: $ za gosli št. 3.
21	Praga: Orkestralni $.
21 Bratislava: Orkestralni (-. 21.05 Horby: Simfonični 4 RO. 22-10 Budapest: Orkestralni 22.20 Bratislava: Violinski in klavirski koncert. Ponedeljek:
17-10 Bratislava: L. v. Beethoven:
Sonata v Es-duru, op. 31. št. 3. 17.40 Praga: L. v. Beethoven: Sonata za gosli in klavir, op. 30. 21.30 Praga: Orkestralni in solistični koncert. 22.15 Budapest: $ komorne glasbe. 22.15 Horby: Komorni $. 23 Praga: & češke glasbe.
Torek:
17.15 Budapest: Klavirski <£. 19.40 BeromUnster: Orkestralni 4-20.30 Sofija: Violinski #. 22-15 Bratislava: Orkestralni 23 Praga: 4 češke glasbe.
Sreda:
2010 Budapest: Orkestralni 20.30 Horby: Koncert RO. 20.30 Bratislava: Orkestralni
20	40 Praga: Orkestralni in pevski 4-20.45 BeromUnster: Prenos ork. 4-
21	iSottens: Orkestralni
23 Praga: $ češke filharmonije.
četrtek:
17.30 Horby: Violinski &. 20.30 Sottens: Prenos s Festivala. 21 BeromUnster: Solistični 21.10: Budapest: Violinski $. 21.40 Bratislava: Moyzes: Godalni
kvartet. 23 Praga: 4 češke glasbe.
Petek:
17 Praga: 4 komorne glasbe. 17.15 Budapest: R. Strauss: Smrt in
poveličanje, simf. pesnitev. 21 BeromUnster: Orkestralni 21-30 Bratislava: Slovaška komorna glasba.
23 Praga: Simfonični koncert. Sobota:
14 Sottens: 4 komorne glasbe. 19-15 Sofija: Flbich: »Pomlad« - simfonična pesnitev. 19-30 BeromUnster: W. A. Mozart: Serenada št. 10.
LAHKA GLASBA
Nedelja:
16 BeromUnster: Jodlerji. 16.15 Praga: 4 zabavne glasbe.
18 Sofija: 4 lahke in plesne glasbe. 21.30 Bratislava: Slovaške narodne pesmi.
21.30 Sottens: 4 lahke glasbe. 21.55 Sofija: Lahka in zabavna gl. 22.50 Bratislava: Cigsnski ork.
Ponedeljek:
17.30 Sofija: $ lahke glasbe. 1815 Sottens: Jazz. 19.30 Horby: Kabaret. 20-25 BeromUnster: Domača glasba. 20-30 Praga: 4 zabavne glasbe. 21.10 Buičapest II.: Zabavni $ RO. 21.30 Bratislava: Zabavni
Torek:
16 Praga: 4 lahke glasbe. 18.15 Budapest: Ciganski orkester. 20.15 Bratislava: 4 zabavne glasbe. 22.05 Sofija: Plesna glasba. 23.20 Budapest: Ciganska godba.
Sreda:
16.30 Praga: Pisan 4.
1815 BeromUnster: 4 zabavne gl.
19.25 Brno: Zabavni $.
22-05 Sofija: Narodna glasba.
22-10 Budapest: Ciganski orkester.
22.15 Bratislava: Ciganska godba.
22.15 Horby: Plerna glasba.
Četrtek:
17	Praga: 4 zabavne glasbe. 17.30 Sofija: 4 lahke glasbe. 19.40 Praga: Zabavni spored. 19.40 Bratislava: Slovaške pesmi. 22.15 Horby: 4 lahke glasbe. 23-25 Budapest: Ciganski orkester.
Petek:
16 Brno: Zabavni 4 RO.
18	Sofija: Lahka in plesna glasba. 22.15 Bratislava: Ciganska godba. 22.40 Budapest: Ciganski orkester.
Sobota:
17-15 Pragai: Zabavni 4-17.30 Sofija: Lahka in plesna gl. 19.45 Praga: Pisan 4. 20.15 Budapest: 4 lahke glasbe. 21-15 BeromUnster: Plesna glasba. <22.05 Sofija: Narodna glasba. 22.15 Bratislava: Ciganski ork. 22.15 'Horby: Plesna glasba. 23-20 Budapest: Ciganski orkester.
OPERE IN OPERETE
Nedelja:
22.30 Praga: J. K., Tyl in J. N. škroup: »Chudy Kejklr« - glasbena igra.
Ponedeljek:
19.40 Budapest: Leoncavallo: »Ba-iazzo« (O)'
Torek:
17	BeromUnster: R. Wagner: »Tann-hauser« (I. dej.).
20.25 Sottens: Posford in GrUn: »Balalajka«, opereta.
Sreda:
20 Sofija: Donizetti: »Don Pasqua-le« (O).
četrtek:
2105 Horby: R. Wagner: »Mojstri pevci nornberški« (O)-
Petek:
19-50	Sofija: Puccini: »Turandot« (plošče).
20-30	Sottens: Opereta.
Sobota:
20.30 Praga: J. K. Tyl in J. B. Foerster: »iStrahonicky dud&k« - glasbena igra.
DRAME IN ZVOČNE IGRE
Nedelja:
20-20	BeromUnster: »Sestra Henri-eta« - dram. monolog.
Ponedeljek:
20	Bratislava: Zvočna igra.
Sreda:
21-20	Bratislava: Zvočna igra.
21.30 Praga: Jan Machek: »Med
osmo in deseto« - zvočna igra.
Četrtek:
20-40 Praga: I. Herrmann: »Artur in Leontina«, zv. igra.
Petek:
19-50 Budapest: Moeterlinck: »Mon-na Vannai«, drama v 3 dej.
21	IH!orby: Zvočna igra.
Sobota:
20.10 BeromUnster: Madame de Stael in Napoleon, zv. igra v 7 slikah.
20.30 Sottens: »Sic transit«, zvočna igra.
21.30 Bratislava: Veseloigra.
KNJIŽEVNA PREDAVANJA
Ponedeljek:
18	Sottens: Književna kronika.
Torek:
21 Horby: Književni pregled.
četrtek:
17-30 Praga: češka knjiga.
17.30 Bratislava: Iz slovaške knji-
ževnosti.
ZANIMIVOSTI
Torek:
19-15 BeromUnster: Pregled mednarodnega političnega položaja.
NAROČNINA: Mesečno din 12.—. Pri plačilu v naprej dobi naročnik popust, ki znaša za četrt leta din 11.—, za pol leta din 27.—, za celo leto din 64.—. Nakazati je torej za četrt leta din 25.—, za pol leta din 45.—, za celo leto din 80.—. Popust v«l)a le pri plačilu v naprej. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Miklošičeva c. 7. tel. 31-90. Cek. rač. uprave: Ljubljana 15.228.
RADIO
TEDNIK ZA RADIOFONIJO
LETNIK XII. • ŠTEVILKA 32
Lepota naših krajev Budva.
V tednu od 4. do 11. avgusta ima Radio Ljubljana zanimiv spored. Radijski orkester je preživel svoje počitnice in bo spet pričel s svojimi rednimi koncertnimi oddajami. Če pogledamo kar po vrsti najprej glasbeni del sporeda, vidimo, kako nam nudi vsak dan veliko novega, svojevrstnega. Nedelja: Ob 8.15 izvajata lep spored ga. Marija Tutta in g. Drago Bur-
omiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiuiltiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiui
ger ob spremljevanju klavirja, sledi v reproducirani glasbi Čajkovskega Uvertura 1812, nato duhovna glasba v zvezi s prenosom bogoslužja iz ljubljanske stolnice, skladbe Fr. Schuber-ta podi naslovom: Obisk pri Fr. Schu-bertu. Nato poje Akademski pevski kvintet. V drugi polovici opoldanske oddaje nam bosta pela Jožek in Ježek, vmes bo igral Radijski orkester.
Popoldne poje g. Drago Žagar, igra RO, na sporedu so plošče, šramel »Štirje fantje«, balalajke (plošče) in končno RO, ki zaključi obširen nedeljski glasbeni spored.
Naslednje dni v tednu bomo slišali v jutranjih oddajah običajno lahko glasbo na ploščah, v prvem delu opoldanskih oddaj so na sporedu plošče, v drugem delu največkrat koncert
Radijskega orkestra z lažjo glasbo. Izmed drugih koncertov v tem tednu omenjamo: koncert Komornega tria (5. avg. ob 20.30) v zasedbi: gdč. Francka Ornikova, gg. prof. Cen-da Šedlbauer in Marjan Lipovšek, solistični pevski koncert mlade pevke gdč. Ksenije Kušejeve (7. avg. ob 20.30), koncert simfonične glasbe (plošče) z Dvorakovo simfonijo št. 4 v g-duru (8. avgusta ob 21.15), kitarski koncert g. Stanka Preka (9. avg. ob 22.15).
Ostali del glasbenega sporeda izpolnijo največ koncerti Radijskega orkestra, koncerti manjših ansamblov in reproducirana glasba s plošč.
Preglejmo sedaj še predavanja! V
nedeljo 4. avg. ob 16.30 govori g. dr. Franc Blatnik o ubranosti duha in telesa, v okviru kotička za izseljence govori g. Milko Pirih o naših izseljencih (5. avg. ob 20), v okviru tedenske zdravstvene ure nadaljuje ciklus predavanj g. dr. Ivo Pire o ljudskem zdravju v Sloveniji in o jetiki (5. avg. ob 20.10). Naslednji dan (6. avg.) bomo slišali novejša gospodarska poročila (g. urednik Drago Potočnik) in zanimivo, sodobno predavanje g. prof. Emila Hrovata: Voditelj in masa. V sredo 7. avg. kramlja v okviru mladinske ure g. prof. France Vodnik, ki nadaljuje zelo zanimivo in poučno razpravico: Slovenski literarni zemljevid. O Tunisu predava go-
spod Viktor Pirnat; četrtek nam prinese običajno znanstveno in poljudno kramljanje g. prof. dr. Rudolfa Ko-lariča »Slovenščina za Slovence«. V petek (9. avg.) govori v okviru ženske ure ga. Helena Kelhar o preskrbi s hrano, v soboto bomo spet poslušali za naš čas morda najbolj zanimivo in privlačno točko radijskih predavanj: Zunanjepolitični pregled, ki ga bo orisal g. urednik dr. Alojzij Kuhar. Istega dne so na vrsti tudi pogovori s poslušalci.
Omenjamo še vsakodnevna predavanja v okviru nacionalne ure in zaključujemo naš tedenski pregled sporeda.
BKLilDaTELJ = ANTON DVORAK
K izvajanju njegovih skladb v radiu dne 4. maja ob 20.40.
Romantična doba preteklega stoletja je na podlagi svetovnega nazora, da je razumu nemogoče seči do resnice (Kant), iz nekega odpora povsem razpustila brzde čustvenega življenja in tako je postalo do skrajnih meja
nega in uzakonjenega sveta in je bila zato od človekove samovoljnosti neza-visna. Romantični človek pa, ki je napel do kraja svoje osebno čustvovanje, je temu razgibanemu in svobodoljubnemu čustvu z neko trmoglavost-
silnic in se je zato bogato razvilo iz skromne, nepomembne mladosti dO sijajne in slavne življenjske dozorelo-sti. Sila glasbene obdarjenosti ga je že s 16. letom gnala iz domače obrtniške hiše v Nelahozevesi v Prago,
Motiv iz Prekmurja.
razgibano in vsestransko napeto čustvo brez pravega umskega nadvlado-vanja glavni vodnik vsega človekovega življenja. Da se je ta nazor močno uveljavil v umetnosti, je po sebi razumljivo in da se je še zlasti plodno utelesil v glasbeni umetnosti, ki je v svojem bistvu položena v čustveni svet, je bila nujna posledica. Razpu-ščene meje čustvenega življenja so dale glasbeni umetnosti, njeni obliki in vsebini svojstveno podobo, ki je postala vsled prenatrpanega čustvenega doživetja nekako razkrojena, kajti prevratna moč čustva ni zadovoljevala, d(a bi obdržala glasbena podoba umsko urejeno in dognano obliko. Ta oblika, ki so jo poznale še prejšnje smeri in zlasti klasika, je namreč rojena iz nadosebnega, v sebi zaključe-
jo iskal dognano in izkristalizirano oblikovnost. — Vendar pa se skozi vso romantično glasbeno dobo jasno kažeta dve smeri, od katerih je prva tako osebno umetniško trmo do kraja uveljavila, druga pa se je kljub romantičnosti z neko spoštljivostjo še vedno uklanjala nadosebni oblikovni zakonitosti ter se s tem pokoravala vsaj db neke mere čistemu klasičnemu navdihu. Jako izrazit pripadnik te klasič-no-romantične smeri pa je bil tudi Antonin Dvorak.
Poleg Smetane je bil Dvorak najmočnejša osebnost na polju narodnostno doživete češke glasbene umetnosti, ki si je dogradila svoj individualen obraz v drugi polovici preteklega stoletja. Njegovo življenje (1841—1904) je bilo polno napetih
kjer se je vpisal na orglarsko šolo in vstopil obenem kot violinist v neki manj pomemben orkester. V bedi in pomanjkanju je dovršil šolo, prejel kot dober učenec nagrado, pa vstopil kot 21-letni mladenič v operni orker ster, kjer je bila viola njegov glavni in priljubljeni instrument. Pri tem delu se je dodobra seznanil z instrumentalno in pevsko umetnostjo ter se zlasti poglobil v strokovni glasbeni sestav,,ki ga je obvladal in si ga do popolnosti prisvojil za svoje lastno delo. Pogled v skrivnosti glasbene umetnosti pa se mu je odpiral tudi ob cerkveni glasbi, s katero se je mnogo bavil kot organist v manjših praških cerkvah. Obe strani tega resnega delovanja sta pomembno vplivali na njegov osebni glasbeno tvorni slog,
jci se je prvič v vsej svoji moči bleščeče razodel 1. 1873., ko so javno izvajali v Pragi njegov veliki himnus »Dediči Bele gore«, za zbor in orkester. Spričo te skladbe, ki je nosila v aefbi že tudi češke narodne glasbene prvine, je postala na Dvoraka pozorna vsa glasbena javnost in zlasti Brahms se je zavzel za tega tvorca, ker mu je bil še celo soroden po svoji klasični usmerjenosti. Od tu dalje se je Dvorakova pot hitro dvignila. Dobil je za več let državno štipendijo in se prepustil povsem študiju in skladanju. Njegova slava je rasla vsestransko. L. 1890. je postal profesor praškega glasbenega konservatorija, nekaj let za tem je prevzel ravnatelj-sko mesto konservatorija v New Torku, se vrnil zopet domov in ostal do smrti ravnatelj konservatorija v Pragi-
Smisel za čisto, absolutno glasbo je bil Dvoraku vrojen in to tako globoko, da se še celo s svojo voljo ni mogel odtrgati od njega. In kolikor se je iz svojega čistega glasbenega li-rizma, ki je zlasti oblestel v jasni me-lodiki, vendarle odklonil v smer programske dramatičnosti, je njegov
jami stoji na višku zadnja — »Z no-veho sveta«, ki je nastala pod vplivi ameriškega bivanja in ki nosi v sebi ves sijaj ritmičnih in barvnih usedlin. Plemenite so njegove »Suite«, in njegovi »Slovanske tance«, komponi-rani najprej za klavir, pa pozneje predelani za orkester. V njih so utelešeni razni slovanski plesni motivi. Izrazno zanešene so tudi razne samostojne »Ouverture«. Poseben pojav so umetno predelane narodne oblike, kot »furiant« in »dumke«. Klasično zastavljeni so tudi godalni kvarteti. Nova programsko opisujoča smer se je vendarle Dvoraka tudi dojmila. Po Lisztovem vzgledu je napisal predvsem več simfoničnih pesnitev, kjer je njegov uspeh nekoliko zaostal. Sploh se njegova zavestna volja, osvojiti si tudi glasbeno dramatiko, ni najplod-neje uresničila. Zato se je med njegovimi številnimi operami (Kral a uhlif«, »'Šelma sedlak«, »Jakobin«, »Dimitrij«, »Čert a kača«, »Armida«) ugodno uveljavila predvsem »Rusal-ka«. V vseh opernih delih je opazna zveza med klasičnim in vvagnerjansko programatičnim navdihom. — Svoja močna religiozna doživetja pa je kon-
desetih letih trdega življenja v službi umetnosti, v neprestanih skrbeh in v boju za vsakdanje življenje je umrl 19. novembra 1828 na Dunaju.
Star 31 let, ko je umrl, je zapustil veliko delo, obsegajoče nad 600 pesmi, 17 oper in spevoiger (več nedokončanih), izredno veliko skladb za klavir, komorno glasbo, za zbore in 8 simf.
Zdaj še nekaj o njegovi nedokončani simfoniji v h-molu, ki je na sporedu v radiu 4. t. m. ob 11.
Leta 1822 je napisal Schubert dva stavka simfonije v h-molu. Nato je delo odložil in se posvetil drugim skladbam. Zato se imenuje omenjena simfonija »nedokončana«. Iz kakšnih razlogov je skladatelj opustil oba končna stavka ni znano. Delo je ostalo kljub temu, da ima naslov »nedokončano«, dovršeno v glasbenem smislu. Omenjena simfonija je bila dolgo v pozabi. Šele leta 1865 so jo odkrili.
Ze prvi stavek te simfonije priča skladateljsko genialnost Schubertovo, njegovo čudovito melodiko, občutje in iznajdljivost. Čeli in basi prično v pianissimo uvodno melodijo. V to melodijo prinesejo gosli nov motiv, v 13. taktu zapojo oboe in klarineti spet no-
Ob žetvi.
uspeh na tej drugi poti vedno nekam zaostal. Zato so najlepše one umetnine, kjer je utelesil čisti glasbeni navdih; med tem zakladom so najlepše njegove simfonije in njegova komorna glasba. Med petimi simfoni-
čno utelesil Dvorak na polju orato-rija in kantate: »Sv. Ludmila«, »Stabat Mater«, »Psalm 149«, »Te Deum« in »Requiem«, so globoke umetnine, polne žive in dvignjene duhovnosti.
Obisk pri Cjj-vtuuii S^ehabe^tu
(K reproduciranemu koncertu v radiu 4. t. m. ob 11.)
Skladatelj Franc Schubert je bil rojen 31. jan. 1797 v Lichtentalu pri Dunaju. Njegov oče je bil učitelj. Prvi glasbeni pouk je dobil mladi Schubert pri očetu, ki ga je poleg splošnih glasbenih naukov učil tudi igre na gosli. Od doma je šel v nadaljne šole na Dunaj. Nato je poučeval tri leta skupno z očetom na ljudski šoli v
Lichtentalu. Ze tedaj je zložil veliko pesmi, nekaj oper in cerkvenih skladb. Prijatelj mu je omogočil, da se mu ni bilo treba boriti za vsakdanji kruh in se je mogel nemoteno posvetiti svojemu skladateljskemu delu. Vendar to ni trajalo dolgo. Schubert ni znal izkoristiti ugodnosti, ki jih je imel in je kmalu zašel v stisko. Po
vo melodijo, težko, otožno pojoč osnovni stavek. Misel sledi misli, nemir narašča (brači in klarineti!), povrne se spet napev, čudovit v zgradbi in melodiki. Harmonično narašča skladba, uvodni motiv se ponovi, raste v silnost, a že prihajajo zvoki drugega stavka, plašno, boječi; uvodni stavek se znova dvigne v treh krepkih fortisimo-zvokih, v četrtem spet pade.
Drugi stavek prične tritonski motiv rogov in fagotov. Kratka misel iz prvega odstavka se tu ponovi. Gosli in brači zaigrajo v tretjem taktu ganljivo, preprosto melodijo, kakor bi roka nedolžnega otroka božala glavo zmučenega moža. Tolažba in žalost, menjaje prevevata ta del simfonije, ki izzveni v čudovito lepi, človeškim glasovom podobni melodiji glasbil.
0. Y. SUOMEN YLEISHIADO A. B.
O. Y. Suomen Yleisradio A. B. — to je službeni naziv za finski radio. Zanimiva je zgodovina in razvoj radiofonije na Finskem. S prvimi poizkusi na polju radiofonije so tod pričeli že 1. 1923. V nekaterih mestih so imeli amaterji svoje radijske postaje, ki so od časa dto časa prenašale glasbo in predavanja. Istočasno je pričela s poizkusnimi oddajami vojaška radijska postaja v Helsinkih. Obratovanje omenjenih postaj je bilo omogočeno s prostovoljnimi prispevki posameznikov, ki so iz navdušenja radio podpirali.
Ti prvi poizkusi in hkrati tudi uspehi na polju radiofonije v drugih državah so omogočili pri državnih faktorjih in v javnosti vzbuditi pozornost in zanimanje za radio. Kmalu so spoznali, kolikšno vrednost ima radio kot raznašalec poročil in kako važno kulturno nalogo more opravljati v deželi, ki ima veliko površino, ljudi pa malo, oziroma naseljene v precejšnjih razdaljah ene naselbine od druge. Ma-lokje so tako hitro spoznali vlogo in pomen radia, kot na Finskem. Zavedeli so se, da bi radio na veliki površini zemlje oddaljene vasi združil in ljudi tesneje povezal med' seboj.
Da bi delo hitreje napredovalo, so že leta 1924 ustanovili radijsko družbo, imenovano Osakeyhtio Suomen Yleisradio A. B. To organizacijo so ustanovile posamezne gospodarske in kulturne ustanove. Za vse postaje so uvedli reden in enoten radijski spored. Obenem so takoj pričeli z izdelavo dobre radijske zakonodaje, ki naj omogoči čimhitrejšo izvedbo načrtov gradnje novih postaj in razširjenja radia med narod. Vsemu temu delu so dali trdno gospodarsko osnovo, na kateri naj trdno stoji bodtoči razvoj finske radiofonije.
Po dolgem in vsestransko preračunanem in pretehtanem delu so pričeli z obširnejšo izvedbo programa. Ob koncu leta 1926 so že oddajale reden dnevni spored tele postaje: Helsinki, Turku, Viipuri, Tampere in Pori. Antenska jakost postaj je bila spočetka majhna — 0.1 do 0.5 kilovatov. Kmalu za tem so postavili novo postajo v Lahti. Tako so bili že zgodaj položeni temelji za vsestranski razvoj finske radiofonije.
Okrog leta 1926 je evropska radijska tehnika že veliko napredovala. Pričeli so z gradnjo novih močnejših postaj. Zboljšali so mikrofone, ugotovili razne akustične posebnosti, spremenljivost elektromagnetičnih valov itd. Tudi na Finskem so kmalu spoznali, da bodo morali povečati oddajno jakost postaj, če bodo hoteli izboljšati sprejem. Prvo, kar je bilo potrebno, je bila zgradba osrednje radijske postaje z dolgo valovno dolžino in močno antensko jakostjo. Z ozi-rom na gostoto prebivalstva, -na kraj in lego naj bi bila nova postaja na ozemlju južne Finske. Vlad'a je pri vsem tem pomagala in že leta 1927 so pričeli z delom osrednje dolgovalovne postaje v Lahti. Postajo je zgradilo in tehnipno opremilo znano radijsko in električno podjetje Telefunken. Leta 1928 je postaja že pričela z oddajami, najprej s 25 kilovati antenske jakosti, ob začetku naslednjega (1929) pa s 40 kilovati. To je bila v tem času tudi najmočnejša radijska postaja v Evropi.
Ko je bila dograjena postaja Lahti, so zgradili postaji v Helsinki in Vi-puri z antensko jakostjo po 10 kilovatov. Nagel razvoj radijskega omrežja in povečana oddajna moč postaj so omogočili hitro širjenje radia med narod in je Finska kmalu dosegla rela-
tivno največje število radijskih naročnikov v Evropi.
Po letu 1926 je država skrbela za gradnjo državnih radijskih postaj. Vodstvo programskega dela je bilo v zasebnih rokah. Po letu 1930 pa je država postavila za celotno finsko ra-diofonijo poseben odbor, ki je imel nalogo izdelati nove predloge za spremembo načina vodstva in radijske organizacije. Leta 1934 so ustanovili novo radijsko organizacijo, ki vodi tehnični, upravni in programski del. Organizacija nosi naslov: O. Y. Suomen Yleisradio A. B.
Znova so začeli z remodernizacijo postaj in tehničnih naprav. Leta 1934 so zgradili osrednji »Radijski dom«. Istega leta so pričeli tudi z remodernizacijo postaje Lahti. Njeno antensko jakost so povečali na 220 kilovatov. Ob koncu naslednjega leta (1935) je postaja že pričela z rednimi oddajami. Omenjamo še, da je bila postaja Lahti tako zgrajena, da morejo njeno antensko jakost povečati na 500 kilovatov. Kasneje so remo-dernizirali še Oulu, Turku in Vaasa.
Vzporedno z napredkom radiofonije, z gradnjo novih postaj in izpeljavo radijskega omrežja je raslo tudi število radijskih naročnikov.
Razmere Finske kot dežele vplivajo tudi na radijski spored. Velik del Fincev — skoro 80% — vsega prebivalstva živi na deželi. Celoten spored torej teži za tem, da čim bolj ustreza finskemu narodu. Ker 10% prebivalcev govori švedščino, ima finski radio tudi za ta del prebivalcev posebne oddaje, zlasti poročila in predavanja v švedskem jeziku.
Posebnost finskega radia so šolske oddaje. Finska je ena izmed tistih redkih dežel, v katerih ima vsaka soba svoj radijski sprejemnik. Šolske radijske oddaje obravnavajo največ vprašanja iz zgodovine Finske, iz gospodarstva, iz vsakdanjih življenjskih potreb, seznanja jih z velikimi sodobniki - Finci itd.
Finska ima danes tele radijske postaje :
Lahti Suomi 1807 m, 166 kc, 220 kw Kuopio 1186 m, 253 kc, 0.7 kw Joensuu 967.7 m, 310 kc, 1 kw Oulu 696.1 m, 431 kc, 10 kw Viipuri 569.3 m, 527 kc, 10 kw Sortavala 386.6 m, 776 kc, 0.2 kw Henlsingfors 335.2, 895 kc, 10 kw Tampere 2226.6 m, 1348 kc, 0.7 kw Vaasa 211.13 m, 1430 kc, 10 kw Pietersari 200 m, 15.00 kc, 0.25 kw Helsinki H. 197.15 m, 1522 kc, 1 kw Lahti 31.58 m, 9.50 kc, 1 kw (znak: OFD)
Lahti 25.47 m, 11.78 kc, 1 kw (znak: OFE)
Hai f ta antene ?
Kakor ima celotna radijska tehnika veliko še zamotanega, nejasnega, tako bi mogli reči tudi za posamezne dele. Za nobeno stvar ne moremo reči, da je popolna, da je v vsakem oziru odgovarjajoča in vsestransko dobra. Saj nam o tem priča razvoj tehnike — v našem slučaju razvoj radiotehnike, ki naglo napreduje, a kljub napredku naletimo še na veliko težkoč, na veliko vprašanj, katerih ne moremo dodobra razrešiti.
Celo taka pritiklina pri radiu, kot je antena, je na svoj način zamotana. Danes ne more noben radio- tehnik reči za neko anteno, da je najboljša. Reči moremo le za konkreten primer, da je n. pr. ta in ta oblika antene za ta in ta primer najboljša. Za radio v mestu odgovarja v nekem oziru ena vrsta anten, za radio na deželi druga vrsta in spet dalje: za to in to hišo je najboljša taka in taka antena, za neko drugo hišo — drugačna antena. V splošnem pa moremo reči. da je vsaka zunanja visoka antena boljša, kot kakršna koli sobna antena.
Za posamezne slučaje more kakovost antene ugotoviti le dober in izurjen tehnik, ki izmeri energijo sprejema. Čim večji je sprejem n. pr. ob najbolj neugodnem poletnem času, tem boljša je antena. Ce primerjamo moč sprejema zunanje visoke antene z močjo sobne antene, ugotovimo, da sobna antena ne sprejema niti 10% one energije, kot zunanja. Izkušnje so dokazale, da je energija sprejema zunanje visoke antene z dolžino 40 m in energija sprejema sobne antene v razmerju 380 :30. Te številke in to razmerje je izpričano le za konkretne primere. V splošnem ne moremo postaviti tega merila za vse slučaje, za vsako anteno in za vsake okoliščine. Čim višja je antena, tem večja je moč sprejemanja in tem manjše so motnje. Še dalje moremo reči, da so boljše tiste antene, ki imajo na vrhu več žic v obliki valja ali krogle ali česa podobnega, kakor one, ki so brez tega.
Seveda je pri kakovosti antene od-
ločilna tudi kakovost materiala, dobro zavarovan dovod.
Pred vsem moramo vedeti, da ni vsaka antena za vsak primer. Katere vrste antena bi bila v konkretnem slučaju najboljša, to bo vedel predvsem strokovnjak-tehnik.
V splošnem velja pravilo, da je visoka zunanja antena boljša od katere koli druge. Pri visoki anteni pa zopet moramo paziti, da jo dobro zvežemo, ker je bolj izpostavljena vetru.
Važno je tudi vprašanje dolžine antene. Čim daljša je antena, tem manjša je jakost struje v anteni. To velja zlasti za sprejem kratkovalovnih postaj.
Tako vidimo, kot smo zgoraj dejali, d'a ne moremo postaviti natančnega pravila za vse kraje, za vse okoliščine in za vse slučaje. V vsakem slučaju pa je na deželi boljše kot v mestu, kjer je mnogo motenj in je izolacija tem bolj potrebna. V mestu je treba posebno paziti, da oni del antene, ki sprejema energijo postaje, čim bolj zavarujemo predi kakršnimi koli motnjami raznih električnih aparatov, ki jih je pa v vsakem mestu veliko. Žični vod od antene do apa-
PISMO
Bilo je poletno popoldne. Jasno modro nebo je bilo vse pikčasto od škrjančkov. Ptički so frfotali; veter se pa še zganil ni, menda je bil le v njihovo prelepo po-pevanje zaverovan. Od bliščive zemlje se je vzvijalai meglica, ki je bila ko od dišečega kadila; nemara da so ga raztre-sle vile, ko so rajale ondi. Na svetu je bilo zares lepo. Zdelo se je, da ni nikjer kaj drugega razen ljubezni in lepote, pa blagodišečega poletnega! zraka in žgole-nja srečnih ptičkov. Nihče ni mislil na kaj, vsakdo je le škrjančke slišal peti. Celo rogati polži so se s hišicami na hrbtih zleknili po sivih kamnih in poslušali.
Nikjer ni bilo slišati kakega kričavega glasu. Ničemur se ni bilo treba uveljavljati v divjem hramu vetra in groma. Nič ni hrapelo in se bahavo košatilo, da bi ne motilo popolne ubranosti. Velike in pomenljive so bile še male žuželke, ki so zložno plezale gor po travnih bilkah.
Travne bilke so nežno zvenčale, ko so se stikale v gibih rastja; slišati jih je bilo, ko daj bi zdihovale zaljubljene deklice.
Na njivici pod pojočimi škrjančki so delali neki kmet in njegovi. Oče, mati in četvero njunih otrok je bilo tam. Osi-pali so krompir in bili srečni. Lepo jim je bilo na njivici pod pojočimi škrjančki. Kaj veš, morebiti je sam Bog naročil svojim muzikantom, naj razvesele srca svojih ljudi!
Mati ln draga hči sta pleli braizde in se pred drugimi pomikali naprej. Oče je previdno osipal stebla z dragoceno prstjo, ki jo je najstarejši sin nakopal iz skalnatih tal plitvega polja. Mlajši sin, ki mu je bilo dvajset let, jim je v caj-nah nosil morsko sipo s konca njive. Sipo so zamešali s črnim ilom, da bi bilo
bolj rahlo, četrti otrok je bil še majhen in je samo okoli matere petal; počasi je pulil plevel in ga ji nosil v dar.
Delali so molče, šele ko je oče na lepem kriknil, so postali in se ozrli vanj. Motika mu je spodrknila ob kamnu in v plitkih tleh je spodkopal mlado steblo.
»O — hvala Bogu na višavah!« je kriknila mati in se pokrižala.
Iz stebla, ki ga je oče držal v rokah, so štrlele tanke koreninice in na njih je visel kobulček drobcenih novih krompirčkov. še manjši so bili ko one drobne kroglice za igračo. Kar so bili posadili, je že obrodilo ln se pomnožilo. Vsi so kar stali in se čudili. Najstarejši sin — še mlad fant — je pljunil v roke in dejal:
»To bi bila Micka vesela, če bi tudi videla naš novi krompir! Dobro se spominjam, da je lansko zimo ravno todle trosila gnoj.«
Na te besede so vsi premolknili. Fant* jih je spomnil na najstarejšo hčer. že v zgodnji pomladi je odšla v Ameriko. Od tistihmal so dobili od nje eno samo pismo. Sosedovo dekle pa je nedavno pisalo domov, da Micka nima dela. Prvo službo ji je priskrbel neki duhovnik v hiši bogate gospe —■ a je šla stran.
Mati je sklonila glavo in žalostno mrmrala:
»Bog je usmiljen. Morebiti bomo danes dobili pismo.«
Oče se je spet pripognil in s silo zasadil motiko v zemljo. Rezko je ukazal:
»Alo — delat!«
Vsi so se razmaknili. Samo najstarejši sin je še nekaj časa zamišljeno strmel v daljne hribe. Zgolj iz kljubovalnosti je na glas dejal materi:
»Veste — mati, le ponosna je tako, da noče pisati prej, preden ne more poslaiti tudi kaj denarja. Micko je treba po-
znati. Od nekdaj se je štela za ponosno.«
Vsi so se pripognili nad delom. Otrok je spet kobacal za plevelom in ga nosil materi v dar. Mati je malega na hip ujela v naročje in ga poljubila. Nato je rekla:
»Tako se mi zdi, ko da bi nad nami peli angeli! Saj so tudi podobni angelom. Kaj rad jih je moral imeti Bog, ko jim je dal takšne glasove! Morebiti bi pisala, če bi slišala peti škrjančke. Toda v velikih mestih jih pač ni.«
Nobeden ji ni odgovoril, škrjančki vsekakor niso peli več tako veselo. Zdaj bi že ne bilo moč izmeriti neba. Sveta bi že ne bilo moč izmeriti — postal je prazna, nevarna neskončnost. Ptički so še frfotali in peli nad njimi, a ne tako, ko prej. Takisto so čutili vsi razen najmanjšega, ki je kar naprej brezskrbno capljal okoli matere in ji nosil v dar plevel.
A ko so škrjančki le spet veselo zapeli, so zazveneli od nekod tudi veseli kriki otrok. Vsi so se oddahnili in tudi že stali pokonci. Dve majhni punčki sta tekli po stezi proti njivici. Med vijugastimi ogradami obakraj ozke steze so videli vihrati dva bela predpasnika. Dve zlati dekličji glavici sta se urno pomikali bliže. Kaj lepo sta žareli zlati glavici v sončni luči! Punčki sta tekli k njim in veselo vzklikali s svojima dekliškima glasovoma. Bili sta tudi njihovi. Bili sta na poti iz šole domov.
»Kaj je le vaju prineslo na polje?« je zaklicala mati, ko sta ibili še daleč proč.
»Pismo,« je vrisnila ena, ko je skočila na ogrado ob njivici.
Oče je spustil motiko iz rok in zakaš-ljal. Mati se je pokrižala. Najstarejši sin je udaril z rovnico ob tla in dejal:
rata mora biti dobro zavarovan, zveza med aparatom in zemljo dobro speljana in mora segati čim globlje v zemljo, da je konec kabla zavarovan pred vlago v deževnem in zimskem času.
Kakor vidimo iz zgoraj navedenega, igra antena pri dobrem sprejemu važno vlogo in vzroke morebitnih motenj ali slabih sprejemov bo treba iskati ne le v aparatu, ampak tudi v anteni. Na vse te okolnosti je treba paziti, nevšečnosti odstraniti, če bomo hoteli imeti dober in nemoten sprejem.
Visoka antena spočetka ni bila kaj v navadi. Toda razvoj radiofonije je pokazal tudi tu prednost visoke antene, ki je v tem, da sprejem zboljša in spopolnjuje. Smotreno in po predpisih postavljena visoka antena omogoča čim boljši sprejem in brez motenj. Visoka antena lažje lovi valove in jih bolj točno posreduje oddajniku. Motnje, ki jih včasih čutimo, ko slišimo hkrati dve ali celo več postaj, se z visoko anteno odstranijo, če že ne v celoti, pa vsaj toliko, da vmesna postaja le ne moti tako močno tiste, katero poslušamo, da bi nas to preveč
motilo. Prednost visoke antene pa ne velja le za velike, ampak tudi za majhne radijske sprejemnike. Pri polaganju visOke antene moramo paziti na vsa tista mesta, ki utegnejo na anteno vplivati z motnjami (n. pr. antena visi preko strešnega žlebu in se ga . dotika, ali preko telefonske ali električne napeljave (žice).
Pri posebno močnih motnjah, na primer pri nižjih nadstropjih visokih mestnih hiš, ne zadostuje enostavna visoka antena, da odstrani motnje. V tem slučaju moramo anteno nekako zavarovati z zavarovalnim ovojem — pri tem je treba poudariti to, da ne sme biti nobeno mesto nezavarovano od enega do drugega konca antene. En sam majhen nezavarovan del antene n. pr. ob neposredni bližini sprejemnika more povzročiti tako močne motnje, da je učinek vsega ostalega dela brezpomemben.
Visoka — ali tudi prosta antena, kakor jo imenujejo nekateri, naj bo odmaknjena od vsakega kovinskega dela stavbe. En sam majhen tak stik bi povzročil motnje. Celotna dolžina antene naj ne presega več kot 20 m, ker predolga antena ne dovaja tako
dobrega sprejema in je bolj podvržena vplivu motenj. Vod antene k sprejemniku in potem tudi zemljovod naj bosta čimbolj ravna. Če je to nemogoče, naj se povsod tam, kjer je treba vod zaviti, izvrši to v večjem loku. Loki ali celo zavoji povzročajo sprejemu visok upor, torej očividlno oslabitev.
Pri vsaki visoki ali prosti anteni je potreben dober vklopnik z zemljo, ki mora biti opremljen z zavarovalnikom proti streli. V slučaju nevihte, grmenja ali v slučaju, da strela udari na anteno, se vremenske motnje deloma odstranijo, deloma omilijo in tudi nevarnosti ni, da bi strela povzročila kakršno koli škodo, bodisi pri vodu, bodisi pri sprejemniku. Vklopnik z zemljo naj bo pri antenski napeljavi v notranjosti sobe, ali še boljše — zunaj sobe.
Važen sestavni del proste antene je zemljovod. Pri napeljavi zemljovoda je prav tako potrebna velika in skrbna pažnja kakor pri zunanji napeljavi antene. Žica, ki jo rabimo za zemljovod, naj bo v prerezu še enkrat močnejša kot žica, ki jo rabimo za anteno.
(Nadaljevanje na 7. str.)
»Primejduši!«
»Pismo od Micke!« je kriknila še druga deklica, ko je plezala preko ograde, da bi jim ne prinesla dobre vesti samo njena sestra, marveč tudi ona. Poštar nam ga je dal.«
Punčki sta šli s pismom k očetu. Stal je ob kupu kamnov pri ogradi in vsi so se hipoma nagnetli okoli njega. Oče je sedel, skrbno odrgnil prste ob hlačnicah in vzel pismo. Drugi so počepnili ob njegovih kolenih. Mati je malega vzela v naročje. Vsi so postali jako tihi. Le dihati jih je bilo slišati. Oče je nekajkrat obrnil pismo v rokah in ga molče ogledoval.
»Pisava je že njena,« je nazadnje spregovoril.
»Da, da,« se je oglasil najstarejši sin. «Odprite ga, oče!«
»V božjem imenu!« je rekla mati.
»Da bi nam le Bog tudi dobrih vesti dal!« je zdihnil oče in počasi trgal ovojnico. A se je še obotavljal in se bal pogledati vanjo. Tedaj je ena) deklica za-vpila:
»Glejte, glejte! Ček je notri! Proti soncu ga vidim.«
»Kaj res!« se je zavzela mati.
Oče je hlastno potegnil vsebino iz ovojnice. V preganjenem pismu je bil res ček. Nihče ni spregovoril niti besedice, dokler ga oče ni vzel v roke in rekel:
»Oče nebeški! Za dvajset funtov!«
»Ta ljubi otrok!« je zdihnila mati ln dvignila oči proti nebu. »Ljubi moj zsi-klad, ki sem te pod srcem nosila! Moj edini, dragi zaklad!«
Otroci so se začeli smejati — vsi iz sebe od nezaslišanega veselja. Oče se je odkašljal in potihoma dejal:
»Za toliko se dobi konja. Konja.«
»Jeh! Oče,« je rekel najstarejši sin.
»Dve leti starega in doli na obali ga bom izuril za vožnjo. Bom ga, oče. Pa bomo imeli konja ko vsi drugi v vasi. Če Micka ni zlata vredna! Kaj vam nisem pravil? čakala je samo tega, ida je mogla poslati denar. Za konja!«
»Potemtakem 'bo osel moj, jeli da, očka?« se je oglasil drugi fant in kar koj veselo zavriskal.
»Bodi no že tiho!« jih je nekam žalostno mirila mati. »Ali nam ni Micka nič pisala? Ali mi še ne boste pisma prebrali?«
»Na!« je rekel oče. »Kar vzemi ga in prebere naj ga kateri vas. Meni se tako roka trese.«
Pa se mu je res tresla in v očeh je imel solze, da je videl vse zamegleno.
»Jaz ga bom prebrala,« je rekla druga hči.
Vzela je pismo, površno pregledala stran za stranjo in hipoma bruhnila v jok.
»Kaj ti je le?« se je nejevoljno obregnil vanjo najstarejši sin. »Daj pismo meni!«
Vzel ga ji je iz rok in ko ga je na hitro sam zase prebežail, se mu je obraz zresnil. Vsem so se obrazi zresnili.
»Beri že, fant!« ga je opomnil oče.
»,Ljubi starši'« je začel sin brati. »,Maiti, meni se tako silno toži.' Vse, prav prav vse črke so zmazane, ko da bi bila jokala nad pismom. ,Oče, zakaj sem ... zakaj sem le ... le ...' — res je komaj moč prebrati — da ... ,zakaj sem le šla v ta strašni kraj? Ljuba mati, molite zame vsak večer! In našega malega poljubite namesto mene. Mati, odpustite ml! Vaša ljubeča) hči Micka.'«
Ko je končal, so bili dolgo popolnoma tiho. Prvi, ki se je zganil, je bil oče. Počasi se je dvignil in še držal v roki ček. Potem je spregovoril:
»V pismu nI nobene besede o denarju,« je rekel s čudnim glasom. »Kaj čemo zdaj s tem?«
»Dvajset funtov,« je rekla mati votlo, »se ne zasluži v enem tednu.«
Nato je sinu skrivši izmaknila pismo in ga željno vtaknila za janko, tja, kjer ji je bilo srce.
Oče je počasi odšel ob ogradi in sam sebi suho pravil:
»Mene je pa tako imelo poželenje po denarju, da mi tegale vprašanja še malo ni bilo mar. Dvajset funtov!«
Odšel je tolikanj togo zravnan, ko da bi se ga bil čez mero napil.
Drugi so kar naprej sedeli in molče premišljevali vsak svoje. A škrjančkov niso več poslušali. Kar je eden njih dvignil glavo in z zblojenim glasom spregovoril:
>xKaj le oče počno?« Vsi so se ozrli naokoli. Oče je šel z domače njivice na drugo, ki je bila višje zgoraj in prav tako skalnata, s sklenjenimi rokami in sklonjeno glavo, razoglav in negiben je stal na neki pečini, čeprav so ga videli le v hrbet, so vendarle vsi vedeli, da joče. Ko jim je ob letu osorej poginil konj, je tudi stal takole.
Tedaj je najstarejši sin pridušeno zaklel in skočil na noge. A je obstal ko ukopan, stisnil zobe in divje gledal predse. Malemu fantku je padel iz roke plevel in bruhnil je v blazni v jok.
Mati je objela otroka in presunljivo zakričala:
»Joj! Ptički, ptički, samo bridkost ima v srcu, pa še pojete!«
Vsi skupaj so na ves glas začeli tarnati in trdi jek njihovega jokanja se je zdaj z grdega in pustega polja dvigal v nebo. Dvigal se je gor v jasno modro nebo, kjer so škrjančki še vedno žgoleli vesele napeve.
Liam O. Flaherty.
TEDENS
OD 4. DO 10. VIII.
POREDI
LETO 1940
Q(edelju 4. ciogaMa
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
8.00: Jutranji pozdrav.
8.15: Dvospevi. Sodelujejo ga. Marija Tutta in g. Drago Burger, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek. Ru-
binstein: Nočna pesem popotnika. Mendelssohn-Bartholdy: Je v njegovi roki. Čakala sem Boga. Oj presrečen je otrok. Želim, da ljubav izlije se. Robert Schumann: Oh, da jaz ptička sem ... Bolest. Pokrijte me s cvetjem. Rubinstein: Pesem ptičkov. Pela pela ptičica.
9.00; Napovedi, poročila.
9.15: Čajkovskij: Uvertura 1812 (plošče) (vel. simf. orkester).
9.30: Prenos cerkvenih slovesnosti iz stolne cerkve sv. Nikolaja.
11.00: (10-letnica škofovanja gospoda dr. Gregorija Rozmana): Premrl: Pozdravljeni, vladika! Kimovec: Maša: Missa pastoralis bre-vissima. Introit: Koral. Kimovec: Gradual. Čerin: Po ofertoriju: Mogočno se dvigni — ljudsko petje z orkestrom. Communio — koral. Kimovec: Zahvalna: ljudsko petje z orkestrom. Kimovec-Rihar: V zakramentu.
11.45: Akademski pevski kvintet: Po hribčkih sije sončece. Leži, leži ravno polje. Po jezeru bliz' Triglava. Če sem tud rovtarček. Jaz sem si pa nekaj zmislil. Sem mislil s'nočkaj v vas iti. Po gorah grmi, se bliska. Nocoj pa, oh, nocoj. Z veselim srcem voščim. Dekle je na pragu stalo. Kam pa to pride. V Gorjah zvoni, da se turn maje.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Jožek in Ježek; vmes Radijski orkester: Gregorc Janko: O j ta sol-daški boben, koračnica. Jul. Koch-mann: Ljubezen na skrivaj, valček. Giuliani: Ura ljubezni, slowfox. Di Lazzaro: V nedeljo zjutraj vstala boš, valček. Leuschner T. Robert: Poljane zovejo, suita. Kramer: Lahko noč, moja zlata, tango. Di Lazzaro: Le vstani punčka mala, fox. Frimrl Rudolf-Stothart: Potp. iz opte. Rose-Marie. Boštjančič: Tango za mojo malo, tango. Ježek: Košček modrega neba, slowf. iStrauss Joh.: Valček »Ljubček« iz opte. »Cigan baron«. Gregorc Janko: Liana, tango. Ansaldo: Ui—či—či, fox. Wersma: Pesemca za groš, slowfox.
Oddaja prekinjena od1 14.30—16.30.
16.30: Ubranost duha in telesa v mladini ZFO (g. dr. Franc Blatnik).
17.00: Gospodarska in tržna poročila.
17.30; Koncert Radijskega orkestra; vmes pojo g. Drago Žagar, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek; Fi-
scher Ernst: Jezdec iz Pompasa, arg. kor. Fučik Julius: Ideali sanj, valček, nar.: Razpodite se megliči-ce. Jaz pa grem. Je pa davi slanca pala. Fantič in ptička. Šedlbauer Čenda: Venček slov. nar. pesmi. Jaki Anton: Karnevalske sanje, nar.: Pod okence pridtem. Pastoralna: Kadar bajer čist blešči. Skopa Filis. Curschmann: Kočica majčkena. Bučar Danilo: Godba spevoigre »Na trški gori«. Niewiadomski: Zdaj adijo Anka. Kam. Ipavec: Tebi le se glasi. Fabre d'Englantine: Nevihta. Walton Albert: Mala roža iz Damaska, interm. Sousa I. P.: Pod zvezdnim praporom, kor.
Dobra visoka antena s slabim zem-ljovodom (ozemljenjem) sprovaja še slabši sprejem, kakor slaba prosta antena z dobrim ozemljenjem. Zvezo z zemljo napeljemo najbolj smoterno z dobro kovinsko zvezo z vodovodno cevjo. Priključek na cev plinskega voda ali na cev peči (centralna kurjava) sicer tudi zadostuje, a v mnogih slučajih manj zadovolji.
Na ta način napeljana antena z dobrim zemljovodom bo brez dvoma veliko pripomogla k dobremu in ne-
motenemu radijskemu sprejemu. Vrhu tega je za slučaj nevihte odstranjena možnost, da bi strela udarila v anteno, ker na ta način napeljana antena odklanja električni potencial v svoji bližini in s tem preprečuje možnost, da bi udarila strela. Toda tudi drugače nudi ta način antenske napeljave še najboljšo varnost pred možnimi poškodbami.
Dobro napeljana antena ne omogoča le dober sprejem domače radijske postaje, ampak tudi inozemskih.
19.00; Napovedi, poročila .
19.20: Nacionalna ura: Prvo srbsko vojno posojilo in davek za oboroževanje leta 1804 (Prof. Mil. Ristič).
19.40: Objave.
20.00: Za kratek čas (plošče): Irwing Berlin: Spomin, fox (ork. Benny Goodmann). Hines, Wood!s: Roset-ta, fox (isti). Molina Shahn: V pampi, taingo (Ballroom ork.). Pra-canica Severto: Mati, tango (isti). Lengvel: Šuhajko, Šuhajičko (ork. H. Harden). Šamko: Kač-kač-kače-na, fox (isti). H. Kuster: Za malo dogodivščino, tango (wurl. orgle) Kotscher: Mali harmonikar, (vurl. orgle). Cankov: Eduo tango kraj Laplata, tango, (ork. Zamber). Naunov: Derviš, slowfox (isti).
20.30: Šramel »Štirje fantje«, vmes poje g. Mirko Premelč: Lehar: Sedaj se prične, kor. Siede: Kresnice, serenada. Bučar: Od prvega do zadnjega, kuplet. In že zbežim. Gregorc: Rimske toplice, koračnica. Paljetak: Fanita, tango. Friml: Zakaj Ljubljana je moj raj, pesem. Knuz: Sem redno vsaki d'an, pesem. Parma: In še nekaj, pa ne povem, kuplet. Fučik: Triglav, koračnica.
21.30: Balalajke igrajo (plošče): Mesečina, ruska pesem. Črne oči, ruska pesem. Črni kozaki. Ruske pesmi. Ljadov: Škatlica z godbo. 22.00; Napovedi, poročila.
22.15: Koncert radijskega orkestra: Audran Ed.: Uvertura k opereti »Mascota«. Waldteufel Emil: Jesenski spevi, valček, von Suppe Franz: Boccacciove dogodivščine, potp. Hruby Viktor; V žalosti in smehu, potp.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6.15 Budnica. Telovadba. O- •■ 9 30 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje, nato zabavni $ (O)- 12.45 Plesna glasba (O)-13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. 9. 13.40 O- 14-40 •. 14 50 Q- 15 55 Predavanje. 16-15 Pisan koncert. V odmoru od 17.15 do 17.25 Kmetijski nasveti. 18 Plesna glasba (O). 19-10 Poročila. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20.40 Orkestralni 21.40 Napovedi. •. 22 Prenos # iz kavarne. 22.40 •. 22.50 O-
BEOGRAD H.
Val. dolž.: 6100 kc. 1 lov.
YUA 49,19 m. - 6.45 7 Jutranji 7.45 Časopisni pregled. 9-50 Prenos bo-
goslužja. 13 30 Radiodnevmlk. 13-50 * v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •.
YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20 20 Turška ura. 20-35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21-20 Predavanje. 21-40 •- 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22 40 •.
YUF 19,69 m- - 15-240 kc. 10 kvv. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kvv. -03-00 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 O- H Prenos bogoslužja iz Marijine cerkve. 12 Zvonjenje. 1203 •■ 12.15 Zborov 4. 12-45 Radijski dnevnik. 13 Tamburaški 4. 13-30 Reportaža. 13.45 O- 17-20 17.30 Pisan spored. (Q)-18-30 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. Kramljanje. 19.05 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Komorni 4. 20 30 Recitacije. 20.45 4 S- Anatola Manoševskega. 21.15 Bosanske pesmi. 21-30 šlagerji. 21-45 Šport. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
7.05 Lahka glasba. 7.50 •. 8 Mladinska oddaja. 8-20 Nemška oddaja. 8-50 Verski govor. 9-05 Prenos bogoslužja. 10 Protestantsko bogoslužje. 11 Prenos 4 RO. 12 Zvonjenje. •. 12-20 0- 1230 Kmetijska oddaja. 13-50 O- 14-30 Tedenska kronika. 15 Oddaja Hlinkove šole. 17 Prenos 4 RO. 18 Nemška oddaja. 18.45
•	v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.10 Pregled zunanje politike. 19.25 Plesna glasba. 20 Oddaja za izseljence. 21 4 RO. 21-30 Slovaške narodne pesmi. 22 Napovedi. • . 22.10 šport. 22 20 Violinski in klavirski koncert. 22-50 Cig. orkester.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6-45 Praga. 7 • v nemšč. 7-15 O- 7-20 Praga. 9 Nem. odd.
10-30	Komorna glasba. (O)- 11 Nemška oddaja. 12 Praga. 12.40 # RO. 14.15 Praga. 17 Nemška oddaja. 18.20 Plošče.
18-30	Nemška oddaja. 19 Praga. 19.15 O-
19-55	Evropska morja. Predavanja. 20-25 Reportaža. 21 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
9 Pisan 4 orkestra FOK. 9.30 Predavanje. 9.45 Operna glasba. 10-15 Predavanje. 10.25 Branje iz Evangelija. 10-30 Prenos bogoslužja. 11.40 Gosli, violon-cello in klarinet. 12.10 •. O- 13-30 Reportaža). 14.15 O- 14-30 Kmetijsko predavanje. 15-05 O- 15-20 Mladinska ura. 15.45 4 vojaške godbe. 16-15 Koncert zabavne glasbe. 16-45 Predavanje. 17 Pisan spored. 18.25 Predavanje. 19 •. 19-15 O- 19-25 Salonski orkester. 19 55 Brno. 20 Harmonika. 20.25 Brno. 21 4 RO. 22
•	- 22 20 O- 2-30 J. K. Tyl in J. N. škroup: »Chudy Kejklir« - glasb. igra,.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
6 Budnica. 6.10 Lahka in narodna gl. 7 Jutranji pozdrav. •. Koledar. 7.15 Lahka glasba. 8 Prenos bogoslužja. 10-30 4-
11-40	Predavanje. 11.55 Narodna glasba. 12.30 •. 12 50 Lahka glasba. 13.30 O- 16
Kmetijska odaja. 17 Otroška ura. 18 Lahka in plesna glasba. 19.30 •. 19 50 Lahka glasba. 20 Saint Saens: Koncert za gosli št. 3. 20.30 O- 21.20 Lahka glasba. 21.45 •. 21.55 Plesna glasba.
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.40 4- 6.45 •- 6 55 O- 9 9-45 Predavanje. 10 Verski govor in prenos katoliškega bogoslužja. 10-45 Koncert komorne glasbe. 11.10 Sedem pesmi. 11.30 Predavanje. 12 J. Haydn: Oxfordska simfonija. 12.30 12.40 4 RO. 13 30 Predavanje. 13.50 Pesmi. 14.15 Kmetijsko predavanje. 14-50 Harmonika. 15-30 Predavanje. 16 Jodlerji. 16.25 šahovski kotiček. 16.40 O- 17 Našim vojakom. 18 Domača glasba. 18 35 Reportaža. 19 Zborov 4. 19.30 •. 19.40 šport. 19.48 Zborov 4 (nadaljevanje). 20 20 H. Kesser: »Sestra Henrieta« - dram. monolog. 21 4 RO. 22 •. 22.10 Orgelski 4.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
8	O- 8.45 •. 9 Prenosi bogoslužij. 12.30 Orkestralni 4. 13-05 Kronika. 13.45 14 O- 15 Predavanje. 15.45 4 kvinteta. 16 30 Predavanje. 17 17.15 Madžarske pesmi. 18.15 Pisan spored. 18.50 O- 19-15
•	. 19.25 Orkestralni 4. 19.55 šport. 20 Predavanje. 20.25 Violinski 4. 20.50 Pre-idanje. 21.20 4 tria (klavir, kitara in kontrabas). 21.40 •. 22.10 Orkestralni 4. 23
•	v nemščini, ital., angl. in franc. 23.20 Ciganski orkester.
BUDIMPEŠTA H. 834.5-300 20 kw
11	Lahka glasba (Q)- 12-05 Mladinska ura. 15 05 Zborov 4. 1815 O- 19-25 Predavanje. 20 •. 20.25 Predavanje. 20.50 Pisan koncert.
H5RBY 265-1131 100 kw
9	Predavanje. 10 Simfonični 4 (Q). 11 Prenos bogoslužja. 12-40 •- Napovedi. 15 O- 16 Predavanje. 16-45 Pevski 4. 17-05 Večernice. 18 Koncert komorne gl. 1830 Predavanje. 19 •. 19.30 Kabaret. 19 50 Zvočna igra. 21.05 Simfonični koncert RO. 22 •. 22.15 4 lahke glasbe.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 815 •. 10 Kmetijska ura. 17 čas. •. O- 17-30 Pisan spored. 18 Objave. 18.45
•	- O-
Dnevni spored I.
12	Pridiga. 12.20 Operna glasba (O)-12.50 Kulturni koledar. 13 Cas. 13.15 4 orkestra Angelini. 14 Objave. O- 14.15 Slušna prireditev.
Dnevni spored H. 12 Reklamni 4. 12.30 4 tria Chesi. 13 Za Italijane v tujini. 13.15 O- 13-30 Politični pregled. 13-5 Komični duet. 14 •. 15 Operetna glasba. 15 30 Slušna slika. Večerni spored I. 19.15 4 orkestra Petralia. 19.40 šport. 20 Cas. •. 20.30 »Traviata« - opera -Verdi. O- 23 •. 23.15 Pisana glasba. Večerni spored H. 19.15 Zborovni 4. 19.40 šport. 20 Cas. • . 20.30 Komedija. 22 Pesmi in melodije. 22.50 Pisana glasba. 23 •.
MONTPELLIER 1158-259.1 2kw
7.40 Klasična glasba. 8-30 Semiramis. 8.45 Opera. 12 Simfonični orkester. 12.45 Klasična glasba. 13.45 Norveška rapsodija. 16 30 Favstovo pogubljenje. 17.45 Mozartove skladbe. 18 Simfonični orkester. 19.15 Ballet d' Isoline. 19.45 Me-nuet v Fis- duru. 20-15 »Paillasse«.
RADIO AGEN 309,90
12 Serenada. 12-15 Balet. 13.20 Odlomki iz opere »Lakme«. 13-45 Berenice. 1915 Simfonični orkester. 19.45 Pesmi. 20-15 Rimski karneval.
SOTTENS 440.1-677 100 kw
6-55 O- 7 •- O- 8-50 Nagovor bolnikom. 9 Prenos bogoslužja. 9.55 Zvonjenje. 10 Protestantsko bogoslužje. 11.15 Orkestralni koncert. 12.10 Pevski in klavirski 4. 12.30 Lahka glasba. 12.45 •. 12.55 4 lahke glasbe. 14 Predavanje. 14.15 4 lahke glasbe. 14-55 Reportaža. 15.25 Pisan spored. 16.10 športna reportaža. 16.40 Plesna glasba. 17.25 Predavanje. 17.45 Našim vojakom. 18.45 Protestantski verski govor. 19 Sonata. 19.30 šport. 19 50 •. 20 Razgovor. 20.15 Operne arije. 20.45 4 RO. 21.05 Predavanje. 21.30 4 lahke glasbe. 22 Plesna glasba. 22.20 ••
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7.15 4 orkestra. 7.45 Pisana slika. 8.15 Maša. 11.50 Bogoslužje. 12.10 Mala suita (Debussy). 12.45 Phedre. 13.15 Veliki orkester. 13.45 Protestantsko bogoslužje. 16.30 Veliki orkester. 18.30 »Lahka ka-valerija«. 19.45 Norveški plesi.
VATIKAN	(kratkovalovna)
10.30 Prenos službe božje (19-84 in 31.06 m). 11 Verski govor v francoščini (31.06).
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenvvich) = 6 ameriški čas (New York). 19 84 m - 15.120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 48 47 m - 6.190 kc
tpamcULfek 5. amjiilth
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15; Pisan venček veselih zvokov
(plošče) do 7.45. 12.00: Pisan drobiž (plošče): Joh. Strauss: Picikato, polka (klavir). Strohmayer: Ples (šramel). Porsch-
mann: Polka za harmoniko (harmonika). Argentinska polka (harmonika). Olivieri; Solnčni žarek, fox. Ploha. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi.
13.02; Koncert Radijskega orkestra:
Cherubini Luigi: Uvertura iz opere
»Nosač vode«. Boieldieu: Fantazija iz opere »Bela dama«. Wagner Richard: Fantazija iz opere »Lohengrin«. Verdi G.: Fantazija iz opere »Trubadur«. 14.00; Poročila. 19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura: Sužnja Hani-bala Liciča in glasbeno-dramska igra v Pagu (g. Antun Dobronič).
19.40: Objave.
20.00; Izseljenski kotiček (g. Milko Pirih).
20.10: Ljudsko zdravje v Sloveniji in jetika (g. dr. Ivo Pire).
20.30: Komorni trio: Gdčna Ornik Francka, g. prof. Čenda Šedlbauer in g. prof. Marjan Lipovšek: Beethoven : Trio v B-duru. Šantel: Trio v As-duru.
21.15: Za oddih (plošče): Lada Novak; Flamendr polka. Jar. Janko-vec: Ce me dekle noče, polka. Ja-ger: Slavnostna koračnica (klavir). Hotovy: Ančka, polka. Kumok-Sed-lar: Famoušek, polka (plesni orkester). Joh. Strauss: Perzijska koračnica (sal. orkester). Jungherr: Ob bregu, polka (ork. harmonik in ksilofon). Borodin: Polovska koračnica (Londonski sinf. ork.). B. Smetana: Našim dekletom, polka. J. Krička: Kukavica, polka (ork. češke filharm.). Stelibski: Bili smo in bomo, koračnica. Lohmann: Kmečka polka, (pozavna z ork.). Deprin-ce: Veseli tiček, polka (harmonika, ksilofon, trobenta in ork).
22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Koncert Radijskega orkestra:
Vamey Luis: Mušketirji v samostanu, uvertura. Viternik Ludvik: Pogled navzgor, valček. Kopp Fritz: Poletni večer, suita. Sidney Jones: Potpuri iz operete »Geisha«. Gregorc Janko: Rasti, rasti rožmarin, koračnica.
Konec ob 23. uri.
BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. O- •• 11-50 Poroč. o vodnem stanju. 12 Zvonjenje. Nato 4 narodnih pesmi. 12.45 4 RO. 13.30 Napovedi. • . 13 50 Slavni pevci. (O)- 14-20 O- 14.40 •- 17.45 Narodne na harmoniki. 18 Predavanje. 18.20 Romance. 18-50 O- 19-10 •- 19-20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20 Dnevna reportaža. 2010 Veseloigra. 21 Vokalni 2140 Napovedi. • . 22 Koncert komorne glasbe. 22.40 •-
BEOGRAD H.
Val. dolž.: 6-100 kc. 1 kw. YUA 49,19 m. - 6.45 •- 7 Jutranji 7.45 časopisni pregled. 13.30 Radiodnev-nik. 13-50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •-
YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •- 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50
Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Predavanje. 21-40 •. 21-55 Francoska ura. 22-10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •-
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -0155 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03.00 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12-03 O- 12-30 •- Napovedi. 1310 Pisan reproduciran 4 (O)- 13-55 časopisna in tržna poročila. 17.20 Poročila. 17.45 4 Slavka Tedeschi. 18 Šlagerji. 18.15 Predavanje. 19.05 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 •- 20 Bellini: »Norma« (O)- 22 •. Napovedi. Objave. Plesna gl.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kvv
6.30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 Prenos 4. 12.02 O- 12-30 •- 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski 16 •. 16.15 4 RO. 17 Branje. 17.10 L. v. Beethoven: Sonata v Es- duru, op. 31_, št. 3. 17 30 Predavanje. 17-50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18 45 • v nemščini. 19 Napovedi. • . 19.30 Predavanje. 19.40 Plesna gl. 20 Zvočna igra. 21.30 Zabavni koncert. 22 •. 22.15 O- 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6-45 Praga. 7 • v nemšč. 7.15 O- 7-20 Praga. 9 Nem. odd. 10.45 ženska ura. 12 O- 13-50 Gospodarsko predavanje. 14.15 Praga. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18-15 Narodne pesmi. 19 Praga. 22 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnioai. Telov. O- •- Koledar. 4-9-15 O- 10 •- O- 10-45 ženska ura. 11 M. Ostrava. 12.10 O- •- 12-30 Opoldanski 4. 13-30 O- 14 Prenos. 15 4- 15-50 •-16 Pisan 16.30 Moravske pesmi. 16-55 4 RO. 17-25 Predavanje. 17.40 L. v. Beethoven; Sonata za gosli in klavir, op. 30. 19 Predavanje. 18.35 Reportaža. 18-50 0-
19	Napovedi. •. 19-25 4 vojaške godbe.
20	Narodne pesmi. 20-30 Koncert zabavne glasbe. 21-30 Orkestralni in solistični koncert. 22 Napovedi. •. 22-40 O- 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45 Jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 •- 6-30 Pisan 4. 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 Pisan 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.30 Poročila. 12.50 Lahka glasba. 13.20 Plesna in lahka glasba. 17.30 Lalika glasba. 18.45 Predavanje. 19 Narodne pesmi. 19.30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Simfonični 4. 21.20 Lahka in plesna glasba. 21.45 •. 21.55 Predavanje v angl. 22.05 Plesna glasba.
BEROMUNSTER 540-556 100 kvv
6-20 Telovadba. 6-45 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napovedi. •. 12 40 O- 16-30 ženska ura. 17 4 R- seksteta. 18 Predavanje. 18.15 Pisan 4. 18.30 Zdravilstvo in zdravilna zelišča. 19 O-19-15 ženska ura. 19.30 •- 19-40 Dunaj-
ske pesmi. 20.25 Domača giasba. 21 Oddaja za izseljence. 22 22-10 O-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12-10 Ciganski orkester. 12.40 13.30 4 vojaške godbe. 14-30 •. 16.15 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 Predavanje v esperanto. 17.35 Madžarske pesmi. 18 Predavanje. 18.30 Orkestralni 4. 19.15 19-25 Predavanje. 19.40 Leoncavallo: »Baiazzo« (Q)- 21 Predavanje in O-21.40 •- 22-10 Koncert komorne glasbe. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. 23-25 O-
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw
17-15 O- 19-30 Predavanje. 20 •. 20-25 Ciganski orkester. 21-10 Zabavni $ RO.
HoRBY 265-1131 100 kw
12.05 Lahka glasba. 12.30 •. 13 Orgelski in violinski 13-40 Recitacije. 14 4 lahke glasbe. 17.05 Reportaža. 17.45 O-18.45 Predavanje. 19 •. 19.30 Kabaret. 20 Predavanje. 20.30 Pevski 4. 21 Reportaža. 21.30 O- 22 •- 22.15 Komorna
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7.30 •. 8 čas. O- 8-15 •- 11-30 Operna glasba. 16-40 Mladinska ura. 17 čas. •. O- 17-30 Vojaški program. 18 Objave. Šport. 18-10 Kmetijska ura.
Dnevni spored I. 12 Borza in O- 12-20 Delavska ura. 12.50 Kulturni koledar. 13 čas. •. 13-15 Izbrana glasba. 14 •. Objave. 14-15 4 orkestra Petralia. 14-45 •. 15 Borza.
Dnevni spored II. 12 O- 12-30 Poljudni spored. 13 čas. • - 13-15 Pisana glasba. 13.30 Politični pregled. 14 •. 14.45 •.
Večerni spored I. 19.15 Večerni 4• 19-45 Komorna glasba. 20 čas. •. 20.30 Operetne slike. 21-15 Planinski koncert. 22.15 Komedija eno-dejanka. 23 •- 23-15 Pisana glasba. Večerni spored II. 19 4 kvarteta. 20 čas. •. 20.30 4 pihal. 21.20 Slušna slika. 21.30 Pesmi. 22-20 Objave. 22-30 Pisana glasba (O)- 23 •-
MONTPELLIER 1158-259.1 2kw
Sporeda nismo prejeli.
RADIO AGEN 309,90
12 Simfonični orkester. 12-30 Operetna glasba. 12.45 Klasična glasba. 13-15 Simfonični orkester. 13-30 Uverture. 18-30 Komorna glasba. 18-45 Serenade. 19-15 Veliki orkester. 19.30 »Valkira« (Wag-ner). 19.45 Klasična gl. 20.15 Opereta.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6.55 Plošče. Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-29 Napovedi. •. 12.45 •- 12-55 Pisan konc. 17 Prenos. 18 Književno predavanje. 18.15 Jazz. 18.40 Predavanje. 19.05 Predavanje. 19.10 O- 19-15 Pisan drobiž. 19.50 •- 20 Predavanje. 20-15 4 harmonikarjev. 20-35 Zborov 4. 21 Oddaja za izseljence. 21.45 Predavanje. 22 Plesna glasba. 22.20 •.
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7.15 Simfonični orkester. 8.15 Operna glasba. 12 4 velikega simfoničnega orkestra. 12.45 Viljem Teli. 13 45 Simfonični orkester. 17.30 Redempiton (Franck). 18 »Traviata« (Verdi. 18.15 Uverture. 18.45 Balet. 19.45 Operetna glasba. 2015 Veliki orkester.
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v portugalščini (oddaja za Brazilijo, 19,84). 1.30 Predavanje v
španščini (oddaja za srednjo Ameriko 19-84). 2 Predavanje v španščini (oddaja za južno Ameriko, 19,84 m). 2.30 Predavanje v angleščini (oddaja za Severno Ameriko, 25.55 m). 19.30 Predavanje v italijanščini (oddaja za Evropo, 48.47 m). 2 30 • v angleščini za Severno Ameriko (25.55 m).
12 — srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15.120 kc; 25 55 m - 11 740 kc 31.06 m - 9.660 kc; 4847 m - 6.190 kc
6. (wquMa
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Plesni zvoki (plošče): Tenges: Hvala dragi moj, fox. Budaj: Mogoče nisem ljubil še, valček. Derk-son: Prava srca, valček. Košat: Vrbsko jezero. Mordrez: Eseucha, tango. La Perinola, tango. Ribanj: Ples kosmičev, fox. Wild: 2ivo srebro. Gollwell; Španjolska polka. Mach-Harden: Rože, polka.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Kuji Cesar: Slavnostna poloneza. Leopold: Trije kozaški plesi. Lohr-Huber: Veselo življenje, valček. Kopp Fritz: Trije ogrski plesi. Gade Jakob: Romanesca, tango. Dvorak Antonin: Slovanski ples št. 4, št. 6 in št. 8. Prohazka J. -Leopold B.: Orijentalski ples. Jos-hitomo: Japonski svatbeni ples. 14.00: Poročila. 19.00: Napovedi, poročila.
19.20; Nacionalna ura: Naše planine v bajki, v pripovedkah in pesmih (recitacije in petje, ing. Šalih Orna-novič).
19.40: Objave.
20.00: Gospodarski pregled (g. Drago Potočnik).
20.10; Voditelj in masa (g. prof. Emil Hrovat).
20.30: Koncert Radijskega orkestra, vmes poje narodne pesmi g. Tone Petrovčič: Gregorc Janko: Cudtež olimpijade, uvertura. Vodopivec: Pomladno jutro, intermezzo. Hribčki, ponižajte se. Pa so fantje proti vasi šli. Spomlad prav luštno je. R. Savin: Suita: 1) Barcarola. 2) Narodna. 3) Romanca. Moja kosa je križavna. Ljuba si, pomlad zelena. Ena tička priletela. Jaki Anton: Po naših livadah, valčkov potp. Gregorc Janko; Škrjanček in slavček, humor, idila. Ti si urce zamudila. Odpiraj, dekle, kamrico. Vsi so prihajali. 22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Šramli in citre (plošče): Umetnost in narava (kvartet citer). Dunajski umetniki, koračnica (kvartet citer). Sem hodil za Savo (šramel kvartet). Vaški humor (šramel kvartet). Vaški humor (šramel kvartet). Venček veselih popevk (citre in harmonika). Lepa dolina (citre in harmonika). Koračnica Rudi (šramel trio). Planinski mir (šramel trio). Freundorfer: Prešer-nost, koračnica (citraški trio). Veselje v gorah, lendler (citraški trio). Spomini na Johana Schramm-la, venček (šramel kvartet). Zie-hrer: Ponočnjaki, valček (šramel kvartet). Lanner: Schdnbrunovci, valček.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kvv
6 Budnica. Telovadba. O- •- 11-50 Poroč. o vodnem stanju. 12 Zvonjenje. Nato 4 RO. 13 Narodne pesmi. 13 30 Napovedi. • . 13 50 O- 14-20 O- 14 40 •. 17.45 Narodne pesmi. 18 Predavanje. 18.20 4 RO. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Koncert Radijskega komornega zbora. 20.10 Dnevna reportaža. 20.20 O- 20 50 Pevski 4. 21.20 O- 21-40 •- 22 Violinski 4. 22.30 Plesna glasba. (O). 22.40 •.
BEOGRAD H.
Val. dolž.: 6.100 kc. 1 kvv.
YUA 49,19 m. - 6.45 •. 7 Jutranji 7.45 Časopisni pregled. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •.
YUB 49,18 m. - 6.100 kc. 10 kvv. - 19 4
jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumumska ura. 20.50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura. 21.20 Predavanje. 21.40 21.55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •.
YUF 19,69 m. - 15 240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03-00 Oddaja; za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12 03 O- 12-30 •- Napovedi. 1310 Pisan reproduciran 4 (Q). 13-55 Časopisna in tržna poročila. 17.20 Poročila.
17.15 4 Štefanije ščuhanu. 1815 Predavanje. 19.05 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Iz hrvaške književnosti. 20-30 Klavirski 21 Lahka glasba. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 ido 8 Jutranja oddaja. 11.05 4 RO. 12.02 Baletna glasba (O)- 12 30 •. 12.50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 16*. 16.15 Prenos 4 RO. 17 Madžarska oddaja. 17.50 • v madžarščini. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19.40 Slovaške narodne pesmi. 20 Predavanje. 20.15 Koncert zabavne glasbe. 21.15 Branje. 21.30 4 na violončelu. 22 •. 22.15 4 RO. 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.45 Praga. 7 • v nemšč. 7.15 O- 7.20 Praga. 9 Nem. odd. 11 Nemška odidaja. 13-30 O- 14-15 Praga. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18.20 Delavska ura. 19 Praga. 19.25 Pisan spored. 20.05 Zvočna igra. 20-55 Praga. 22 Nemška odadja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnioa. Telov. O- •■ Koledar. 4.
10	O- 10-45 ženska ura. 11 O- 1215
• . 12.30 Pisan 4. 13 40 O- 14 Prenos. 15 4- 15.50 •. 18 Orkestralni koncert. 16-30 Pevski 4. 18.45 Koncert RO. 17-15 Predavanje. 17.33 H. Pfitzner: Sonata za violoncello i:i klavir, op. 1. 18 Predavanje. 18.20 C- 18.4C Delavska ura. 19 Napovedi. • . 19.2j Brno (pisan spored). 21 4 RO (češka godba). 22 Napovedi. •. 22 20 O- 22.30 Pevski 4. 23 Koncert češke glasbe.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 •. 6.30 Pisan 4. 6.55 Koledar. 7 Lahka glasba.
11	Pisan 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.30 Poročila. 12.50 Lahka glasba. 13.20 Plesna in lahka glasba. 17.30 Družinska ura. 18 4 lahke in plesne glasbe. 18.45 Predavanje. 19 Pevski 4- 19-30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Pesmi. 20 30 Violinski koncert. 21 Ruske romance in pesmi. 21.30 Lahka in plesna glasba. 21.45 •. 21.55 Predavanje v
nemščini. 22.05 Plesna glasba.
*
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.20 Telovadba. 6 45 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napovedi. •.
12	40 4 BO. 16.30 Nove knjige. 17 Wag-ner: »Tannhauser« (I. dej.). 18 O- 18-30 ženska ura. 19 O- 19 15 Moje zavarovanje v vojnih časih. 19.30 •. 19.40 Koncert RO. 20.35 Glasbeno predavanje. 21 O- 21-25 Orkestralni 4. 22 •. 22.10 O-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kvv
12-10 O- 12-40 •. 13.30 4 BO. 1430 •.
16.15 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 Klavirski 4. 17.45 Predavanje. 18.15 Ciganski orkester. 19.15 •. 19.25 Plesna glasba (O). 20.10 Zvočna igra. 21.40 •. 22.10 4 RO. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. 23.20 Ciganski orkester.
BUDIMPEŠTA D. 834.5-360 20 kw
17.15 Ukrajinska oddaja. 17.45 Kmetijsko predavanje. 19-25 Književno predavanje. 20 20.25 O- 21.10 Predavanje.
HoRBY 265-1131 100 kw
12.05 Harmonika. 12.30 13 Lahka glasba. 14 ženska ura. 14 20 Pisan $. 17-05 Ruske pesmi. 17-25 Otroška ura. 17-45 O- 18-40 Angleščina. 19 •. 19-30 Predavanje. 20 Operna glasba. 21 Književno predavanje. 21-20 Pevski kvartet.
21-45	Recitacije. 22 •. 22.15 O-
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 730 •. 8 čas. O- 8-15 •. 11-30 Violinski koncert. 16-40 Mladinska ura. 17 Cas. • . O- 17-30 Vojaški program. 18 Objave. šport.
Dnevni spored I. 12 Borza in O- 12-20 | orkestra Angelini. 12.50 Kulturni koledar. 13 Oas. •. 13.15 Pesmi. 13.40 Solistovski vmes ob 14 •. 15 Borza.
Dnevni spored II. 12 4 orkestra Saracini. 12-30 4 tria Chesi. 13 čas. •. 13-15 Lahka glasba; vmes ob 13.30 Politični pregled. 14 •• 14.25 Pisana glasba. 14-45 •- 15 Slušna slika. 15 30 Operna glasba.
Večerni spored I. 19.15 Operna glasba. 20 20 30 Pesmi in melodije. 21-15 Simfonično-vokal-ni koncert. 23 •- 23-15 Pisana glasba.
Večerni spored II. 19 Romanska glasba. 19 30 Pesmi. 20 Cas. •. 20-30 Komedija. 21-15 Izbrana glasba. 22 Objave. 22-10 Pesmi in melodije. 22.50 Pisana glasba. 23 čas. •.
MONTPELLIER 1158-259.1 2kw
Sporeda nismo prejeli.
RADIO AGEN 309,90
12 Marinarella. 12-30 Simfonični orkester. 12-45 Plesi (Liszt). 12-30 Operni orkester. 19-15 »Samson in Dalilai«. 19-45 Simfonični orkester. 20-15 Lutke (Gla-zunow).
SOTTENS 443.1-677 100 kw 6.55 Plošče. Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-29 isapovedi. •. 12.45 •. 12.55 Pisan konc 17 ZUrich. 18 O- 18-15 Pevski <£. 18-35 O- 19 Predavanje. 1950 20 Zvočna slika. 20-25 Posford in Griin: »Balalaj-ka« - opereta. 21 Orkestralni koncert.
22-20
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7-15 Le Tricorno. 8-15 Operna glasba. 8-30 Veliki orkester. 12-30 španski ca>-pricio. 13-15 Operni orkester. 13.30 Simfonični orkester. 13-45 Uverture. 16.30 Veliki orkester. 17.30 Namonnabald. 18-15 Valček. 18.45 Mireille (Gounod). 19.15 Arije. 19.30 Veliki orkester. 20.15 Alza-ške slike.
VATIKAN	(kratkovalovna)
14.30 Predavanje v španščini (oddaja za Filipine, 19.84 m). 14-45 Predavanje v
angleščini (oddaja za Filipine, 19-84 m). 16 Predavanje v angleščini (oddaja za Indijo, 19.84 m). 20 Predavanje v angleščini. 20.30 Predavanje v nemščini. 21 Predavanje v portugalščini. (Vse oddaje za Evropo na valu 48.47). 14-30 • v angleščini za Filipine (19-84 m). 16 • v angleščini za Indijo (19-84 m). 20 • v
angleščini za Evropo (48-47 m). 20-30 • v nemščini za Evropo (48-47 m). 12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15120 kc; 25-55 m - 11.740 kc 31-06 m - 9.660 kc; 4847 m - 6190 kc
Sreda 7. (nujitsta
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15; Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Orkestralni reproduciran koncert (plošče): Pierne: Koračnica svinčenih vojakov. Bizet: Carmen, fantazija (čl. ork. beri. drž. opere). Holst: Planeti — Mars, sinf. pesnitev (sinf. ork.). Hippmonn: V vrtovih sveta, venček valčkov (mali sinf. ork.)
12.30: Poročila, objave.
13.00; Napovedi.
13.02: Same okrogle, same vesele (plošče): Sebastianelli: Fantazija, valček. Sherden: Giulietta, polka.. Joyce: Sanjski valček. Lohr: Vibra-fonov valček. Deprince: Veseli ti-ček, polka. Deprince Dominicy: Tirolska tičica, valček. Ingriš: Okoli ribnika, polka. B. Smetana: Našim deklicam, polka. J. Krička: Kukavica, polka. Jengherr: Na bregu, polka. Profes: Hišica v Parizu, valček. Wild: Kmečki fant, polka. Franc Blou: Stari grad, koračnica. Viktorija, koračnica. Porschmann: Pik as, polka. Vacher: Piacenza, fox. Ehrlich: Koračnica čistilcev. Koračnica kopačev.
14.00: Poročila.
18.30: Mladinska ura: Slov. literarni zemljevid VIII. (g. prof. Fr. Vodnik).
18.45: Pesmice iz operete »Pri naši kočici« (plošče); Pri naši kočici, valčkova pesem. Praška dekleta, koračnica. Najlepši tango, tango. Milostiva, ne tajite, slow fox. Ma-minka, rad bi Miminko, slow fox. Danes sem o Tebi sanjal, fox. igra ork. H. Hardena, pojo Boh. duo, Vincinkova in Konvička.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura: Civilna mobilizacija vasi (Stojadin Stamenko-vič).
19.40: Objave.
20.10: Tunis (g. Viktor Pirnat).
20.30: Samospevi. Poje gdč. Ksenija Kušej, pri klavirju g. prof. Marjan Lipovšek: Brahms: Podoknica. Schubert: Podokn. Rich. Strauss: Podoknica. Mozart: Uspavanka. Arditi: Poljub (valček). Mulder: Staccato polka. Lehar: Ljubim ga
(valček). Jos. Strauss: Lastovke (valček). Alabiev: Slavček.
21.15: Citraški trio »Vesna«: Schaf-fer: Koračnica. Umlauf: V kraljestvu flore, konc. komad. Kosi: Slovenske narodne pesmi. Proll: V mesečini, gavota. Orleth: Spomini, konc. komad. Šmit: Slavnostna koračnica. 22.00: Napovedi, poročila.
22.15: Koncert za klarinet solo, gospod Franc Urbanec, pri klavirju g. Marjan Lipovšek: L. Spohr: Koncert za klarinet, op. 26. c- mol. C. M. Weber: Konzertino, op. 26. E. Cavallini: Adagio in Tarantella.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Q- •■ H 50 Poroč. o vodnem stanju. 12 Zvonjenje. Nato 4 narodnih pesmi. 12.45 4 RO. 13.30 Napovedi. • . 13.50 O- 14-20 O- 14-40 17.45 Zdravstveno pred. 18.05 4 RO. 19.10 • . 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodni RO. 20 Donizetti: »Don Pasquale« (O)" 21.40 Napovedi. •. 22.40
BEOGRAD D.
Val. dolž.: 6100 kc. 1 kw.
YUA 49,19 m. - 6.45 •- 7 Jutranji 4. 7.45 Časopisni pregled. 13-30 Radiodnevnik. 13.50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14-40 ••
YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19 20 Nacionalna ura. 19-40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20-05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20-35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura.. 2120 Predavanje. 21-40 21-55 Francoska ura. 22-10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22-40 •.
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01-55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15 240 kc. 10 kw. -03-00 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 O- 12-30 •. Napovedi. 1310 Pisan reproduciran 4 (O)- 13-55 časopisna in tržna poročila. 17.20 Poročila. 17.45 4 RO. 18-15 Predavanje o starem Zagrebu. 18-30 Književna kronika. 18-45 Predavanje. 19-05 •. 19-20 Nacionalna ura. 19-40 •- 20 Recitacije. 20-15 4 Grie-govih skladb (Q). 22 •- Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 Prenos 12.02 O- 12.30 •. 12 50 Predavanje. 13 Opoldanski 16 •. 16.15 G. F. Handel: Orgelski konc. v g- molu, op. 4, št. i. 17 Madžarska oddaja. 17.50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18.45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19.40 Koncert zabavne glasbe. 2010 Predavanje. 20.30 4 RO. 2120 Zvočna igra. 22 •. 22.15 Ciganska godba. 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6.45 Praga. 7 • v nemšč. 7.15 O- 7.20 Praga. 9 Nem. odd. 10.45 ženska ura. 11 Orkestralni 4. 14.15 Praga. 16.50 O- 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18.15 O- 19-25 Zabavni 20.15 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budni oai. Telov. O. •■ Koledar. 4. 9.15 O- 10 O- 10-45 ženska ura. 11 Brno. 12.15 •. 12-30 O- 14 Prenos. 15 4- 15.50 •• 16 Salonski orkester. 16.30 Pisan 4- 16.45 Koncert zabavne glasbe. 17.15 Ljudski oder v Nemčiji - predavanje. 17-30 Pevski 4. 18 Reportaža. 18.30 Mladinski zbor poje. 19 Napovedi. •. 19-25 Brno. 20-20 Predavanje. 20 40 Orkestralni in pevski koncert. 21.30 Jan Machek: »Med osmo in deseto« - zvočna igra. 22 Napovedi. •. 22.20 Politični pregled. 22 30 O- 23 Koncert češke Filharmonije.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 •. 6.30 Pisan 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 Pisan 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.30 Poročila. 12.50 Lahka glasba. 13.20 Plesna in lahka glasba. 17-30 Otroška ura. 18.30 Lahka in plesna glasba. 19 Predavanje. 19.15 Valčki. 19 30 •. 19.50 Lahka glasba. 20 Doni-zetti: »Don Pasquale« (O). 2145 • ■ 22.05 Narodna glasba.
BEROMUNSTER 540-556 100 kw
6.20 Telovadba. 6.45 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 4 BO. 16.30 ženska ura. 17 Francoske in švicarske pesmi. 18 Predavanje. 18.15 Zabavni koncert. 19 Plesna glasba. 19.30 19 40 O. 20 Reportaža. 20.45 22 •. 2210 Baizel.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw
12.10 Pisan 4. 12.40 •. 13 30 Ciganski orkester. 14.30 •. 16.15 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 Predavanje. 17.35 Pevski 4■ 18.05 Reportaža. 1830 4 RO. 19.15 •. 19.25 O- 19-55 Mednarodna kronika. 20-10 Orkestralni 4. 21-40 •- 22-10 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, ital., angl. in franc. 23.20 Plesna glasba (Q).
BUDIMPEŠTA H. 834.5-560 20 kw
19-.15 Mandolinski 4. 20 •. 20.25 Predavanje. 20-55 O-
HoRBY 265-1131 100 kw
12.05 4 lahke glasbe. 12-30 •- 13 Recitacije. 13-30 Pevski in klavirski 4. 14
Predavanje. 14.20 Plesna glasba. 17-05 Predavanje. 17-20 O- 1815 Vojaška oddaja. 18.45 Predavanje. 19 •. 19.30 Violinski in klavirski 4- 20 Predavanje. 20 30 Orkestralni koncert. 21.20 Predavanje. 21.40 Pesem ob spremljavi kitare. 22 •. 22.15 Plesna glasba.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7.30 •. 8 čas. O- 8.15 11.30 4 tria Chesi. 16.40 Mladinska ura. 17 čas. •. O- 17-30 Vojaški program. 18 Objave. Šport. 18-10 Slušna prireditev.
Dnevni spored I. 12 Borza in O- 12-20 Delavska ura. 18.50 Kulturni koledar. 13 Čas. •. 13.15 4 orkestra Angelini. 14 •. 14.15 Izbrana glasba. 14.45 •. 15 Borza.
Dnevni spored II. 12 Pesmi na O- 12-40 Slušna prireditev. 13 čas. •. 13.15 Reportažam 13-40 Pesmi. 14 •- 14.30 O- 14-45 •. 15 Operetna glasba 15.30 Poljudni program. Večerni spored I. 19.15 4 orkestra Seracini. 19 45 Za filateliste. 20 čas. •. 20.30 Simfonični 4. 22.30 Pisan 4. 23 •. 23.15 Pisana glasba. Večerni spored II. 19 Zborovni 4. 19.30 Operna glasba. 20 čas. •. 20.30 Pesmi in melodije. 21-30 Slušna slika. 22.10 4 pihal. 23 •.
MONTPELLIER 1158-259.1 2kw
Sporeda nismo prejeli.
RADIO AGEN 309,90
12 »Seviljski brivec«. 12-45 Cavatine. 18.30 Dunajski večeri. 19.15 Veliki orkester. 20.15 Klasična glasba.
SOTTENS 443.1-S77 100 kw 6.55 Plošče. Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-29 Napovedi. •. 12-45 •. 12.55 Pisan konc. 17 Beromunster. 18 Mladinska ura. 19 4. 19.15 Pisan drobiž. 19.50 •. 20 Pevski 4.
20	20 Zvočna slika. 21 Orkestralni koncert. 22 20 •-
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7-15 Veliki orkester. 8-15 Balet. 12 Simfonični orkester. 12.45 Operetna gl. 16.30 Simfonični koncert. 17.30 Baletna glasba. 18.30 Alžirska suita. 18.45 Operni orkester. 19.15 Vel. uvertura. 19.30 L' Oulesienne. 20-15 Balet.
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v francoščini (oddaja za Evropo, 48.47 m). 20-30 Predavanje v francoščini (oddaja za Afriko, 19.84 m).
21	Predavanje v španščini (Oiddaja za Evropo, 48.47 m). 20 • v francoščini za Evropo (48.47 m). 20.30 • v francoščini za Afriko (19-84 m).
12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greenwich) r= 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15.120 kc; 25 55 m - 11 740 kc 31-06 m - 9-660 kc; 48-47 m - 6-190 kc
v
OeMjtk 8. dnguMn
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Godalni kvintet Squire (plošče) : Trinoen: Legenda o stari cerkvi. Renard: Pesem o celesti. Lincke: Amina. Evans: Spomini na Devon, valček. Fraser Simson: Co-lette. Liszt-Sear: Ogrska rapsodija št. 1. Spomini na J. Straussa.
12.30: Poročila, objave.
13.00; Napovedi.
13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Jaki Anton: Povratek, koračnica. Fučik Julius: Zimski viharji, valček. Kuji (Cui) Cesar: Mandarinov sin, uvertura. Offenbach Jaques; Fantazija iz opere »Hoffmanove pripovedke«. Borodin A.: Glasbena slika iz srednje azijske stepe. Siede Ludwig: Pester večer, uvertura. Jaki Anton: V kresni noči, valčkov intermezzo.
14.00: Poročila.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura: Ideje Stjepa-na Radiča o sedanjosti (g. Krešimir Devčič).
19.40: Objave.
20.00; Deset minut zabave.
20.10: Slovenščina za Slovence (gospod dr. Rudolf Kolarič).
20.30: Kmečki trio: Parma; Mladi vojaki, koračnica. Pozdrav Gorenjski, valček. Gregorc: Janezek, polka. Fetras: Veselje v gorah, len-dler. Gregorc: Oj ta soldaški boben, koračnica. Stolz: Šepet cvetic, valček. Našim krasoticam, polka. Strauss: Na modri Donavi, valček. Gregorc: Dobrna, koračnica.
21.15: Reproduciran koncert simfonične glasbe; Dvorak: Simfonija št. 4 v G- duru: Allegro con brio — Adagio — Alegretto grazioso — Allegro ma non troppo (češka Filharmonija, dirigent Vaclav Talieh). 22.00: Napovedi, poročila.
22.15; Operetna glasba (Radijski orkester): Lehar Franz: Uvertura iz opte. »Ciganska ljubezen«. Strauss Joh.; Valček po motivih operete: »Noč v Benetkah«. Bučar Danilo: Glasba spevoigre »Študentje smo«. Kalman Emmerich: Potpuri iz operete »Cardaška kneginja«.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Q. •. 11.50 Poroč. o vodnem stanju. 12 Zvonjenje. Nato 4 RO. 12.45 Predavanje. 13 Narodne pesmi. 13.30 •. 13-50 O- 14-20 O- 14 40 •. 17.45 Dijaška ura. 18.30 4 RO. 19-10 •-
19-20 Nacionalna ura. 19.40 4 havajskega kvarteta. 20 Zabavna ura. 21 Narodne pesmi. 21.30 Dnevna reportaža. 21-40 Napovedi. •. 22 Komorna glasba. 22.30 Plesna gl. (O)- 22.40
BEOGRAD H.
Val. dolž.: 6100 kc. 1 kvv.
YUA 49,19 m. - 6.45 7 Jutranji j. 7.45 časopisni pregled. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 ••
YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4
jugoslovanske glasbe. 19.10 •. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20-35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21.05 Nemška ura;. 21.20 Predavanje. 21.40 •. 21-55 Francoska ura. 22-10 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •.
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -03.00 Oddaja; za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •• Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 O- 12-30 •- Napovedi. 13.10 Pisan reproduciran 4 (0). 13-55 časopisna in tržna poročila. 17 20 Poročila. 17.45 4 godbe na pihala. 19.05 •. 19-20 Nacionalna ura. 19.40 20 Prenos. 22
•	. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranja oddaja. 11.15 Predavanje. 11.30 Pesmi P. I. čajkovskega. 12-02 Komorna glasba (O)- 12-30 •-12-50 Predavanje. 13 Opoldanski 4. 16 •. 16.15 O- 16-30 Našim vojakom. 17 Slovaške pesmi. 17-30 Iz slovaške književnosti. 17-50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi.
•	. 19-30 Predavanje. 19.40 J. L. Bella: »Janošikova poroka«, kantata. 20 Predavanje. 20.40 Slovaške pesmi. 21.20 Recitacije. 21-40 Moyzes: Godalni kvartet. 22 •- 22-15 O- 23 • v nemščini in francoščini.
Pisan 4- 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 Pisan 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12.30 Poročila. 12.50 Lahka glasba. 13-20 Plesna in lahka glasba. 17.30 Lahka glasba. 18-45 Predavanje. 19 Narodna glasba. 1930 •- 19-50 Lahka glasba. 20 O- 21 Pesmi. 21.20 Lahka in
plesna glasba. 21.45 •. 22.05 Plesna gl. *
BEROMUNSTER 540-556 100 kvv
6.20 Telovadba. 6 45 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 O- 16-30 Za bolnike. 17 Lausanne.
18	O- 18-30 Predavanje. 19 O- 19-20 Predavanje. 19.30 19.40 Zvonjenje. 19.45 4. 20.30 Predavanje. 21 Solistični 4. 22
•	■ 22.10 O-
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Violinski 4. 12.40 •. 13.30 4 RO. 14.30 •. 16-15 Ukrajinska oddaja. 16.45
•	■ 17.15 Predavanje. 17.45 Ciganski orkester. 18.30 Predavanje. 19 Trio harmonik. 1915 19.25 Predavanje in O-20-40 Predavanje. 21-10 Violinski koncert. 21-40 •. 22-10 Orkestralni 4. 23 • V nemščini, ital., angl. in franc. 23-25 Ciganski orkester.
BUDIMPEŠTA D. 834.5-360 20 kw 16.15 O. 19-30 Pevski 4. 20 •. 20 25
Pisan 4 (Q)- 21-10 Predavanje (Q)-
HoRBY 265-1131 100 kw
12.05 O- 12 30 •. 13.10 Lahka glasba. 14.10 Predavanje. 14.35 Domači napevi. 17 05 Prenos. 17.30 Violinski koncert. 17.45 Predavanje. 18 05 Lahka glasba.
19	19.30 Vojaški spored. 20-35 Predavanje. 21-05 R. Wagner: »Mojstri pevci niirnberški« (O)- 22 •- 22-15 Lahka gl.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7.30 8 čas. O- 8.15 •. 11-30 Violončelo 4. 16-30 Mladinska ura. 17 Cas. •. O- 17.30 Vojaški program. 18 Objave. Dnevni spored I. 12 Borza in O- 12-30 4 orkestra Ange-
lini. 12.50 Kulturni koledar. 13 čas. •. 1315 Lahka glasba. 14 •. 1415 Simfonični koncert. 14.45 •. 15 Borza.
Dnevni spored II. 12 4 orkestra Saracini. 12.30 Slušna slika. 13 čas. •. 13.15 Operna glasba; vmes ob 13.30 Politični pregled. 14 •• 14.15 Mednarodna kino razstava v Benetkah. 14-45 15 Poljudni program. 15.30 Pesmi.
Večerni spored I. 19.20 O- 20 čas. •. 20 30 Komedija. 22 Pianinski koncert. 22.40 Koralni 23 • . 23.15 Pisana glasba.
Večerni spored II. 19 Filharmonični $. 19.30 Slušna slika. 20 čas. •. 20.30 Operetna glasba. 22 4 orkestra Cetra. 22.45 O- 23 •-
MONTPELLIER 1158-259.1 2kw
Sporeda nismo prejeli.
RADIO AGEN 309,90
12 Jolie France (Ackermaus). 12-30 Thais (Massenett). 13.15 Uverture. 13-30 Balet. 18.30 Simfon. orkester. 19 Operni orkester. 19.30 Nocturno (Chopin). 19.45 Instrumentalne solo točke. 20-15 »Valkira« (Wagner).
SOTTENS 443.1-677 100 kvv
6-55 Plošče. Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.45 •. 12.55 Pisan konc. 17 4 lahke glasbe. 18 Predavanje. 18.15 Klavirski 4. 18.40 Predavanje. 19 Glasbeno predavanje. 19.30 Valčki J. Straus-sa. 19.50 •. 20 Nekaj pesmi. 20.15 Saksofon. 20.30 Predavanje, nato pevski 4 in prenos s Festivala. 22.20 ••
TOULOUSE 386.6-776 120 kvv 7.15 Simfonični orkester. 7.45 Operetna glasba. 8.45 Masoarade. 12-45 Balet. 13.15 Operetna glasba. 13-45 Simfonični orkester. 16-30 Veliki orkester. 18 Simfonični orkester. 19.15 Operni orkester. 19.30 Balet. 20.15 Simfonični orkester.
BRNO 922-325.4 32 KW
6 Nemška oddaja. 6.45 Praga. 7 • v nernšč. 7.15 O- 7.20 Praga. 9 Nem. odd. 9.45 Praga. 12 O- 12-40 4 RO. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18-15 Violinski 4. 18-30 Nemška oddaja. 19 Pevski 4- 19.40 Praga. 22 Nemška oddaja;.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnioai. Telov. O- •■ Koledar. 4. 10 •. O- 10-45 Ženska ura. 11 Pisan 4. 12.15 O- 12-40 Brno. 13-30 Gospodarska ura. 13-40 O- 14 Prenos. 15 &. 15 50 • .16 Salonski kvartet. 16.45 Dr. j. Zich: Češki plesi. 17 Koncert zabavne glasbe. 17.30 češka knjiga. Predavanje. 18 Moravska Ostrava. 19 •. 19.25 Brno. 19.40 Zabavni spored. 2015 4 RO. 20 40 I. Her-rmann: »Artur in Leontina« - zvočna igra. 21-25 Nadaljevanje 4. RO. 22 • -O- 22-30 Pisan 4. 23 Koncert češke glasbe. Igra češka Filharmonija.
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5.45 Jutranji pozdrav. 5-50 četrt ure telovadbe. 6.05 Koračnice. 6.15 • - 6.30
Slovenski koroški narodni običaji.
R.O:RADi|SKI ORKESTER | ž KONCERT | ® POROČILA j O PLOŠČE (jgTl
VATIKAN	(kratkovalovna)
20 Predavanje v poljščini. 20.30 Predavanje v ukrajinščini. (Obe oddaji za Evropo na valu 48.47 m). 20 Predavanje v poljščini. 20.30 Predavanje v ukrajinšči-ni. Oboje na valu 48.47 m.
12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15.120 kc; 25 55 m - 11.740 kc 3106 m - 9.660 kc; 4847 m - 6190 kc
<J)e£ek 9. (Wqu8th
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) dlo 7.45.
12.00: Iz slovenskih krajev (plošče): Oskar Dev; Zdravica. Klemenčič: Glejte že sonce zahaja. Schonherr: Iz slovenskih krajev, valček. Prelo-vec Bernard: Ko tičica na tuje gre. (M. Rus). Pojdern v rute (isti). Adamič: Vasovalec (Slov. vokalni kvintet). Gerbič: Vabilo (isti). Po gorah je ivje (Udovičeva in Lovše-tova). Marolt: Srce je žalostno (Akad. pevski zbor). Kocijančič: Vinska.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02; Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Flotow: Uvertura k operi: »Martha«. Smetana-Bedrich: Fantazija iz opere »Prodana nevesta«. Urbach Ernst: Rubinsteinova poezija, fantazija. Siede Lud.: Baletna suita. Strauss Joh.; Jubilejni valček.
14.00: Poročila.
14.10: Turistični pregled.
19.00; Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura: Predavanje Ministrstva za telesno vzgojo naroda.
19.40; Objave.
20.00: Za planince.
20.10: Ženska ura: Preskrba s hrano (ga. Helena Kelhar).
20.30: Koncert Radijskega orkestra, vmes poje samospeve gdč. Franja Senegačnik, pri klavirju g. profesor Marjan Lipovšek; Gade Niels W.: Odmevi iz Ossiana, uvertura. Fmil Adamič: Izza gor. Je pač zima. Son-čece. Ribice po vodi plavajo. Slišala sem tičko pet. Verdi G.: Fantazija iz opere »Rigoletto« - I. del. Vse mine. Dekle na vrtu. Fantič po polju gre. Le pridi. Jezdec. Verdi G.: Fantazija iz opere »Rigoletto« -n. del. Josip Pavčič: Pesem. Pasti-rička. Dr. Gojmir Krek: Ali veš. P. H. Sattner; Peča. Bayer Zdenko: Furiant, češki ples. Koštal Er-no: Hulan, moravski ples.
22.00; Napovedi, poročila.
22.15: Kitaro igra g. Stanko Prek:
Albert: V arabski puščavi. Igra valov. Coste: Andante. Mertz: Ca-pricio. Schurider; Romanca. Bra-
ga: Angelska serenada. Schenk: Beneški karneval. Paganini: Sona-tina, Sonata.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. Q. •. 11.50 Poroč. o vodnem stanju. 12 Zvonjenje. Nato 4 narodnih pesmi. 12.45 i RO. 13 30 Napovedi. • . 13.50 O- 14-20 O- 14-40 17.45 Narodne pesmi. 18 Predavanje. 18-20 O- 19-10 19.20 Nacionalna ura. 19.40 Narodne pesmi. 20-40 Simfonični 4 (O)- 21.40 Napovedi. •. 22 Plesna gl. 22 40 •-
BEOGRAD D.
Val. dolž.: 6-100 kc. 1 kvv.
YUA 49,19 m. - 6.45 •. 7 Jutranji | 7.45 časopisni pregled. 13.30 Radlodnev nik. 13-50 • v franc. 14 4 (Radio Beograd). 14.40 •-
YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kvv. - 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. 19-20 Nacionalna ura. 19-40 • v slovenščini. 19-50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20.20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20.50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura;. 21-20 Predavanje. 21.40 •. 21-55 Francoska ura. 22.10 Italijanska ura. 22-25 Angleška ura. 22.40 ••
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01-55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kvv. -03.00 Oddaja; za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •. Napovedi. Q. 12 Zvonjenje. 12.03 O- 12-30 Napovedi. 13-10 Pisan reprodueiran 4 (Q)- 13.55 Časopisna in tržna poročila. 17-20 Poročila. 17.45 4 g. Branka čubelič. 18.15 Predavanje. 18.50 športna poročila. 19.05 19 20 Nacionalna ura. 19.40 20 Iz hrvaške književnosti. 20-30 Koncert skladb M. P. Musorgskega. 22 •. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6.30 do 8 Jutranja oddaja. 11.05 Prenos 4 RO. 12.02 O- 12-30 12-50 Predavanje. 13 Opoldanski 16 •. 16-15 Prenos 4- 17 Madžarska oddaja. 17.50 • v madž. 18 Nemška oddaja. 18-45 • v nemščini. 19 Napovedi. •. 19.30 Predavanje. 19.40 O- 20-30 Reportaža. 21.30 Slovaška komorna glasba. 22 22.15 Ciganska godba. 23 • v nemščini in francoščini.
BRNO 922-325.4 32 kw
6 'Nemška oddaja. 6.45 Praga. 7 • v nemšč. 7.15 O- 7-20 Praga. 9 Nem. odd. 10 45 Ženska ura. 12 O- 12-45 Praga. 16
Zabavni koncert RO. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18-15 O- 18-20 Delavska ura. 19 Pragai. 19.30 Pevski 20 Predavanje. 2015 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnioai. Telov. O- •■ Koledar. 9.15 O- 10 •- O- 10-45 ženska ura. 11 4 RO. 12.15 •. 12.30 4 vojaške godbe. 13.40 O- 14 Prenos. 15 15 50 •. 16 Brno. 16.45 Branje. 17 Koncert komorne glasbe. 17.25 Predavanje. 17.40 O- 18 Predavanje. 18.25 O- 18-40 Delavska ura. 19 •. 19 30 O- 20 »Polno klasje, veliko kruha« - pisan večer. 22 Napovedi. • . 22.35 4■ 23 Simfonični koncert (L. v. Beethoven: VIII. simfonija).
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45 Jutranji pozdrav. 5 50 četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6.15 6 30 Pisan. 4■ 6-55 Koledar. 7 Lahka glasba. 11 Pisan 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12 30 Poročila. 12.50 Lahka glasba. 13-20 Plesna in lahka glasba. 17-30 Družinska ura. 18 Lahka in plesna glasba. 18-45 Predavanje. 19 Klavirski koncert. 19 30 •. 19 50 Puccini: »Tu-randot« «j)- 21.45 •- 22 Plesna gl.
BEROMtiNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telovadba. 6.45 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 4 RO. 16.30 Materinska ura. 17 Lu-gano. 18 Otroška ura. 18-30 Mladinska ura. 19 Predavanje v narečju. 19.20 O-19-30 •- 19-40 Reportaža. 20.10 O- 20 30 O naših jezerih. 21 4 RO. 22 •. 22-10 Tolažba v filozofiji: Sv. Justin - mučenee.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Ciganski orkester. 12.40 •. 13-30 Jazz. 14-30 •- 16-15 Predavanje. 17 • v slov. 17-15 R. Strauss: »Smrt in poveličanje« - simfonična pesnitev (0)- 17-45 Predavanje. 18-10 4 RO. 18-40 šport. 19.15 •. 19.25 Klavirski 19.50 Maeter-linck: »Monna Vanna« - drama v S dej. 21.40 •. 22.10 Pevski 4. 22-40 Ciganski orkester. 23 • v nemščini, ital., angl. in francoščini.
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw
19.25 Predavanje. 20 •. 20.25 O-
HoRBY 265-1131 100 kw
12.05 4 lahke glasbe. 12.30 •. 13 Pevski 4. 13.30 Recitacije. 14 Lahka glasba. 17.05 Harmonika. 17.25 Otroška ura. 17-45 O- 18-30 Vojaška oddaja. 19 •. 19.30 Francoske pesmi. 19.50 Predavanje. 20.20 4 vojaške godbe. 21 Zvočna igra. 21.30 Zborov 4. 22 •. 22.15 W.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7.30 •. 8 čas. O- 8.15 •. 11.30 Operna glasba. 16-30 Mladinska ura. 17 čas. •. O- 17-30 Vojaški program. 18 Objave. Šport.
Dnevni spored I. 12 Borza in O- 12-20 Delavska ura. 12.50 Kulturni koledar. 13 čas. •. 13-20 Pisana glasba. 14 •- 14-15 Pisan 4. 14.45 • . 15 Borza.
Dnevni spored II. 12 Pisana glasba. 12.30 £ tria Chesi. 13 Cas. •. 13.15 Vokalni 13.45 Sopran-ski 14 •. 14.15 Razprava. 14.25 Lahka glasba. 14.45 •. 15 4 pihal 15.40 Pesmi. Večerni spored I. 19.15 Vokalni 20 čas. •. 20.30 Pesmi in melodije. 21.15 Simfonični i. 22 Slušna slika. 22.30 Pisan 23 •. 23.15 Pisana glasba.
Večerni spored II. 18 £ kvarteta. 19.30 Zborovni 4. 20 čas. •. 20.30 4 orkestra Cetra. 22 Operna glasba (O)- 23
MONTPELLIER 1158-259.1 2kw
Sporeda nismo prejeli.
RADIO AGEN 309,90
12 Simfonični orkester. 12.30 Peer Gynt (Grieg). 13.45 Ena noč na Dunaju. 18.30 Simfonični orkester. 19.15 Balet. 19.45 Preludij in arabski ples.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6.55 Plošče. Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-29
Napovedi. •. 12-45 •. 12-55 Pisan konc. 17 Lugano. 18 Predavanje. 19 Pevski 19.15 Pisan drobiž. 19-50 •- 20 Našim vojakom. 20-30 Opereta. 21-50 0- 20-20 •-
TOULOUSE 386.6-776 120 kw
7.45 Oberon. 8.30 Balet. 8 45 Uverture. 13.45 Operetna glasba. 16.30 Veliki orkester. 17.30 Aida (Verdi). 18.30 Balet. 19.15 Alzaške slike. 20-15 Norveški plesi.
VATIKAN	(kratkovalovna)
1 Predavanje v francoščini (oddaja za Kanado, 25-55 m). 1.30 Predavanje v španščini (odd. za Srednjo Ameriko, 19.84 m). 2 Predavanje v španščini (Oddaja za Južno Ameriko, 19.84 m). 20-30 Versko predavanje v nemščini (odd. za Evropo 48,47 m). 1 • v francoščini za Kanado (25-55 m). 20-30 Predavanje v nemščini za Evropo (48.47 m). 12 = srednjeevropski čas = 11 zahodnoevropski čas (Greenwich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15.120 kc; 25.55 m - 11.740 kc 3106 m - 9.660 kc; 48 47 m - 6190 kc
Mata 10: avgusta.
LJUBLJANA 569-527 5.6 kw
7.00: Jutranji pozdrav.
7.05: Napovedi, poročila.
7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45.
12.00: Plošča za ploščo, ta pesem je stara, pa vendar priljubljena taka je šara.
12.30: Poročila, objave.
13.00: Napovedi.
13.02: Plošča za ploščo, ta pesem je stara, pa vendar priljubljena taka je šara.
14.00: Poročila.
17.00: Otroška ura (ga. Mileva Bol-tar-Ukmarjeva).
17.30: Otroški svet (plošče): Oli-phant: Rojstni dan male Dolly. Heykens: Metuljčki plešejo. Mandt: Nočna vešča. Ailbout: Čajanka v žabji mlaki. Eilenberg: Koračnica škratov. Amers: Mac Gregor na patrulji. Bratton: Piknik malega medvedka.
17.50: Pregled sporeda.
18.00: Za delopust igra Radijski orkester: Gregorc Janko: Triglav moj dom, koračnica. Mannfred H.: Radost in sreča, valček. Urbach: Iz Godard-ovih skladb, fantaz. Leopold Bohuslav: Jugoslovanski biseri, potpuri.
18.40: Pogovori s poslušalci.
19.00: Napovedi, poročila.
19.20: Nacionalna ura: Predavanje Štaba pokrajinske zračne obrambe.
19.40: Objave.
20.00: Zunanjepolitični pregled (gospod dr. Alojzij Kuhar). 20.30; Za smeh in krajši čas! Pisana
vrsta prizorov, ki jih izvajajo Čia-ni rad. igr. družine. Vmes nekaj plošč.
22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna igra Radijski orkester: Rossini: Tancred, uvertura. Joost Albert; Valček pozavne. Lehar Franc: Ti si moje sonce, pesem iz opte. »Giuditta«. Wetzel: Vesela pastirica, serenada. Mali kavalir, plesni intermezzo. Pa-taky Hubert: Romanca. Lehar Fr.: Pesem o Volgi iz opte. »Carjevič«. Jaki Anton: Za stare in mlade, valček. Lehar Fr.: V domovino vrnil bi se rad ..., pesem iz opte. »Dežela smehljaja«.
Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw
6 Budnica. Telovadba. O- •- H-50 Po-roč. o vodnem stanju. 12 Zvonjenje. Nato £ RO. 13 Narodne pesmi. 13-30 Napovedi • . 13-40 O- 14-20 Slavni pevci (O)-14.40 •- 17.45 Narodne na harmoniki. 18 Recitacije. 18.20 O P° željah. 19.10 •-19-20 Nacionalna ura. 19-40 Narodne pesmi. 20.10 Kohlmann: »Bajadero«, opereta v 3 dej. 21.40 Napovedi. •. 22-40 • - 22.50 Plesna glasba (O)-
BEOGRAD D.
Val. dolž.: 6-100 kc. 1 kw.
YUA 49,19 m. - 6-45 •. 7 Jutranji f 7.45 časopisni pregled. 13-30 Radiodnev-
»Tako sem se moral smejati, ko sem bral tvojo knjigo, da sem bil n a p o 1 mrtev.« — »Tako, tako, potem pa moram 'kmalu izdati še drugi del.«
hik. 13.50 • v franc. 14 £ (Radio Beograd). 14.40 •.
YUB 49,18 m. - 6-100 kc. 10 kw. - 19 4
jugoslovanske glasbe. 19-10 19-20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Grška ura. 20-20 Turška ura. 20.35 Rumunska ura. 20-50 Madžarska ura. 21-05 Nemška ura. 21-20 Predavanje. 21.40 21.55 Francoska ura. 2210 Italijanska ura. 22.25 Angleška ura. 22.40 •-
YUF 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kw. -01.55 Oddaja za Južno Ameriko.
YUG 19,69 m. - 15-240 kc. 10 kvv. -03.00 Oddaja za Severno Ameriko.
ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw
6.30 •. Napovedi. O- 12 Zvonjenje. 12.03 O- 12-30 •- Napovedi. 13.10 Pisan reproduciran 4 (O)- 13-55 časopisna in tržna poročila. 17.20 Poročila. 17.45 4 RO. 18-15 Predavanje. 19.05 '•-19.20 Nacionalna ura. 19.40 •. 20 Vokalni 4. 20-30 Klavirski 4. 21 Koncert zabavne glasbe. 22 Poročila. Napovedi. Objave. Plesna glasba.
BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw
6-30 do 8 Jutranja oddaja. 11.15 ženska ura. 11.30 P. I. Čajkovski: Romeo ln Julija - uvertura. 12 02 O- 12 30 •. 12 50
Predavanje. 13 Pisan 15-30 O- 16 •■ 16-15 4 RO. 17 Zvočna igra. 17.40 šport. 17.50 • v madž. 18 Nemška oddaja.
18-45	• v nemščini. 19 Napovedi. •.
19-30	Predavanje. 19.40 O- 20.10 Predavanje. 20-30 Prenos 4 RO. 21-30 Veseloigra. 22 •- 22-15 Ciganska godba. 23
•	v nemščini in francoščini. 23.10 O-
BRNO 922-325.4 32 kw
6 Nemška oddaja. 6-45 Praga. 7 • v nemšč. 7-15 O- 7-20 Praga. 9 Nem. odd. | salonskega kvarteta. 12.10 Praga. 17 Nemška oddaja. 18 Predavanje. 18-15 Pevski 4. 19 Praga. 19.25 Za otroke. 22 Nemška oddaja.
PRAGA 470,2-852.5 120 kw
6 Budnica. Telov. G- Koledar. 4.
10	•. O- 10-45 ženska ura. 11 Brno. U-55 Kmetijska ura. 12-15 12-30 O-12.45 Zabavni 4. 13.45 Gospodarsko predavanje. 14 Prenos. 15: 4. 15-50 16 Pisan koncert. 17 Delavska ura. 17.15 Zabavni koncert. 17-45 Predavanje. 18 05 O- 18.10 Pesmi za solo, zbor in orkester. 19 •- 19.25 Brno. 19.45 Pisan koncert. 20.15 Predavanje. 20 30 J. K. Tyl in J. B. Foerster: »Strakonicky duclak« - glasbena igra. 22 •. 22 30 Pisan 4. 23 30 O-
SOFIJA 352.9-850 100 kw
5-45, Jutranji pozdrav. 5-50 Četrt ure telovadbe. 6-05 Koračnice. 6.15 •. 6-30 Pisan 4. 6 55 Koledar. 7 Lahka glasba.
11	Pisan 4. 11.30 Predavanje.,11.45 Opoldanski koncert. 12.30 Poročila. 12.50 Lahka glasba. 13.20 Plesna in lahka glasba. 17.30 Lahka in plesna glasba. 18 Narodna glasba. 18.30 Delavska ura. 19.15 Fl-bich: »Pomlad« - simfonična pesnitev. 19.30 •. 19 50 Lahka glasba. 20.30 Pevski 4. 21 Lahka in plesna glasba. 21.45
•	. 22.05 Narodna glasba.
*
BEROMUNSTER 540-556 100 kvv
6.20 Telovadba. 6.45 •. 11 Skupna oddaja vseh švic. postaj. 12.29 Napovedi. •. 12.40 4 lahke glasbe. 13.15 Domača kronika. 13.30 Jodlerji. 14 Prenos. 15-05 O-1515 Nove knjige. 15.40 Zborov 4. 16 Pol ure domače glasbe. 16 30 Predavanje. 16-50 O- 17 ženeva. 18 Predavanje o organizaciji katoliške Cerkve. 19 Zvonjenje. 19.13 W. A. Mozart : Serenada št. 10. 19 30 •. 19 40 Pesmi. 20-10 Madame de Stael in Napoleon - zvočna igra. 21-15 Plesna glasba. 22 •. 22.15 Ples.
BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kvv
12.10 4 RO. 12.40 •. 13 30 O- 14 30
16-15 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 Madžarske pesmi. 18 Predavanje. 18.30 O- 19 Predavanje. 19.15 •. 19-25 Predavanje. 19.40 Klavirska plesna glasba.
20-05	Recitacije. 20-15 Koncert lahke gl.
21-40	•. 22-10 O- 23 • v nemščini, italijanščini, angl. in francoščini. 23-20 Ciganski orkester.
BUDIMPEŠTA H. 834.5-360 20 kw
18-30 Predavanje. 20 •. 20 25 Predavanje. 20.55 4 skladb madžarskih skladateljev.
HdRBY 265-1131 100 kw 12.05 Lahka glasba. 12.30 15 4 lahke glasbe. 16 Kabaret. 16 30 Havajska glasba. 17.05 Predavanje. 17.30 Violončelo. 18 Zvonjenje. 18.10 O- 19 •• 19-30 Pogovor. 19-45 4 RO. 20-30 Predavanje. 21 Plesna glasba. 21.30 Kabaret. 22 •. 22.15 Plesna glasba.
ITALIJANSKE POSTAJE
Skupni spored 7-30 •. 8 čas. O- 8-15 •- 10-30 šolska ura. 11.30 Pisan, spored. 16.40 Mladinska ura. 17 Čas •. (5- 17-30 Vojaški program. 18 Objave, šport.
Dnevni spored I. 12 Pianinski 4. 12.30 O- 12-50 Kulturni koledar. 13 čas. •. 13.15 4 orkestra Angelini. 13.45 Simfonična glasba. 14 •. 14-15 Reklamni 4. 14-45 •.
Dnevni spored II. 12 4 orkestra Saracini. 12.30 Slušna slika. 13 Čas. •. 13-15 Operna glasba (O)- 13-30 Politični pregled. 13-45 Operna glasba (O). 14.45 •. 15 Operetna glasba (O). 15-30 Zborovni 4.
Večerni spored I. 18-15 O- 19-40 Za turiste. 20 čas. •. 20.30 Večerni 4. 21-40 Komorna glasba. 22-20 4 pihal- 23 •. 23.15 Pisana glasba. Večerni spored II. 18 4 orkestra. 19.30 Operetna glasba. 20 čas. •. 20-30 Večerni 4. 21.15 Pesmi in melodije. 22.10 Slušna slika. 22.20 Zborovni 4. 23 •.
MONTPELLIER 1158-259.1 2kw
Sporeda nismo prejeli.
RADIO AG.EN 309,90
12 »Carmen« (Bizet). 13-15 »Mata« (Flotow). 18-30 »Lohengrin« (VVagner). 1915 Karakorum. 19.30 »Fatustovo po-ljenje«.
SOTTENS 443.1-677 100 kw
6.55 Plošče. Poročila. Plošče. 11 Skupna oddaja vseh švicarskih postaj. 12-29 Napovedi. •. 12-45 •. 1255 Pisan konc. 14 Koncert komorne glasbe. 15 Predavanje. 15 20 Pevski 4. 15.45 Pisan 4. 16.20 Plesna glasba. 17 4 lahke glasbe. 18 Predavanje. 1815 O• 18-20 Jazz. 19.15 Reportaža. 19.30 O- 19-40 Reportaža. 19.50 •. 20 Pisan 4. 20 30 »Sic transit« - zvočna slika. 21.05 Mandoiinski 4. 21.20 Zanimivosti. 21-40 4- 21.55 Plesna glasba. 22 20
TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7.15 Simf. orkester. 8 30 Vel. orkester. 12.45 čarobna piščal (Mozart). 13.15 Balet. 13 45 Simfoničnai suita. 16 30 Ogrska uvertura. 1715 Plesi (Brahms). 19.15 Uvertura. 19.30 Veliki orkester. 20-15 Peer Gyut (Grieg).
VATIKAN	(kratkovalovna)
21 Predavanje v španščini (oddaja za Evropo, 48.47 m).
12 = srednjeevropski čas =11 zahodnoevropski čas (Greensvich) = 6 ameriški čas (New York). 19.84 m - 15.120 kc; 25.55 m - 11.740 kc 31-06 m - 9.660 kc; 48 47 m - 6190 kc
Italijanske radio postaje
ITALIJA: SKUPNI PROGRAM
1357 kc 221,1 m Bari H. 1303 kc 230 2 m Neapoli I. 1140 kc 263.2 m Torino I. 713 kc 420.8 m Roma I. 610 kc 491.8 m Fir^Lze I.
ITALIJA: DNEVNI PROGRAM I.
1140 kc 263.2 m Torino I. 713 kc 420.8 m Roma I. 610 kc 491.8 m Firence I.
ITALIJA: DNEVNI PROGRAM II.
1357 kc 221.1 m Bari n. 1303 toc 230.2 m Neapoli I.
ITALIJA: VEČERNI PROGRAM I.
713 kc 420.8 m Roma I. 610 kc 491.8 m Firenze I. 1140 kc 263.2 m Torino I.
ITALIJA: VEČERNI PROGRAM II.
1303 kc 230.2 m Neapoli I. 1357 kc 221.1 m Bari II.
Izdaja konzorcij (Jože Dolenc). Za uredništvo odgovarja Jože Dolenc. — Uredništvo in uprava: Miklošičeva 7, Ljubljana. Tiska Misijonska tiskarna (A. Trontelj).
„Radio" trofza v Ljubljani
Miklošičeva cesta 7 — Telefon 31-90
Dva odlična brata
sta osemelektronski in petelektronski aparat
RADIONE tipa 740 W in 540 W
Oba sta izdelek slovite dunajske tovarne ing. Nik. Eltz. -Imata sedem krogov, tri valovna območja, moderne jeklene elektronke, magično oko, regulator za selektivnost, zvočno kompenzacijo, prvovrsten koncertni zvočnik.
Tipa 740 W ima 8 elektronk, dvojni prestavo, dvojno magično oko, zaporu zoper motnje, rabi le 50 wattov toka ter stane 6300'— Din
Tipa 540 W ima 5 elektronk in rabi le 40 wattov toka. , Stane 4600'— Din
RADIO
NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE SREDSTVO ZA SEZNANJANJE Z DOGODKI DOMA IN NA TUJEM;
SKRBI ZA POUK
ZABAVO IN
RAZ VEDRILO; NUDI NAJCENEJŠI UMETNIŠKI UŽITEK.
DOLŽNOST VSAKEGA ZAVEDNEGA SLOVENCA JE,JDAf SE UVRSTI MED RADIJSKE NAROČNIKE
PRI
RADIOFONSKI ODDAJNI POSTAJI
V LJUBLJANI
BLEIWEISOVA 54
Seznam oddajnih postaj na dolge in normalne valove
kc
Postaja ln država
kw
183	1639 Ankara (Turčija)
153	1961 Kovno (Litva)
160	1875 Radio Romania (Rumunija)
160	1875 Hilversum I (Holandska)
166	1807 Lahti, Suomi (Finska)
172	1744 Moskva Kffl (Rusija)
182	1648 Radio Pariz (Francija)
183	1639 Madrid (Španija) 187	1604 Carigrad (Turčija)
191	1571 Deutschlandsender (Nemčija)
200	1500 Bakov RW8 (Rusija)
200	1500 Droitwich (Anglija)
208	1442 Minsk RW 10 (Rusija)
208	1442 Reykjavik (Islandija)
216	1389 Motala (švedska) 217.5 1379 Novosibirsk (Rusija)
253	1186 Vigra (Norveška)
224	1339 Varšava (Poljska)
232	1293 Luxembourg (Luxembourg)
232	1293 Moskva RW 3 (Rusija)
240	1250 Kalundborg (Danska)
248	1210 Kijev RW 87 (Rusija)
253	1186 Kuopio (Finska)
256.4	1170 Taškent RW 11 (Rusija) 260	1154 Oslo (Norveška)
260	1154 Askoy (Norveška)
271	1107 Leningrad (Rusija)
282	1064 Tromso (Norveška)
283	1060 Tiflis RW7 (Rusija) 300	1000 Moskva RW49 (Rusija) 310	967.7 Joensuu (Finska)
340	882.4 Saratov RW 3 (Rusija)
347	864.6 Finmark-Vadso (Norveška;
355	845.1 Rostov RW 12 (Rusija)
355	845.1 Bergen (Norveška)
356	842.7 Arhangelsk (Rusija) 360	833.3 Budapest XI (Ogrska) 364	824.2 Achkhabad (Rusija) 375	800 Sverdlovsk (Rusija) 380	789.5 Erivan RW 21 (Rusija) 392	765.3 Boden (švedska)
392	765.3 Banska Bystrica (češkoslov.)
395	759.5 Rostov RW 12 (Rusija)
401	748.1 ženeva Švica)
401	748.1 Mahač-Kala (Rusija)
413.5	725.5 Ostersund (Švedska) 413.5 725.5 Voronež (Rusija)
422	710.9 Baranowicze (Poljska)
431	696.1 Oulu (Finska)
436	688.1 Ufa RW 37 (Rusija)
436	688.1 Uufa RW 37 (Rusija) 461.5 650 Orenburg (Rusija) 471.7 636 Cicikar RW 41 (Rusija)
512	585.9 Tartu (Estonska)
519	578 Innsbruck (Nemčija)
519	578 Hamar (Norveška)
522	574.7 Stalingrad (Rusija)
527	569.3 Viipuri (Finska)
627	569.3 Ljubljana (Jugoslavija)
120 7 150 120 220 500 80 1 e 60 35 150 50 16 150 100 1 120 200 100 60 150 0.7 25 60 20 100 10 35 100 1 20 10 20 1 10 20 4 40 10 0.6 30 20 1.3 4 0.6 10 50 ' 10
10 J.
10 B
1 N
1 S
0.5 1 0.7 10 10
536 536 546 556 556 565 565 565 565 565 565 574 583 583 586 592 592 598 601 601 601 610 610 610 610 620 620 625 629 629 629 629 629 638 648 648 658 668 668 668
676
677
531 531 531 531 531
kc
Postaja ln država
kw
559.7 Bozen-Bolzano (Italija)
559.7	Wilno (Poljska)
549.5	Budapest I (Ogrska)
539.6	Beromiinster (Švica) 539.6 Nalčik (Rusija)
531 Memel (Nemčija) Athlone (Irska). Klaipčda (Litva) Gorkij RW 42 (Rusija) Catania (Italija) ooj. Palermo (Italija) 522.6 Stuttgart-Mtthlacker (Nem.) 514.6 Madona (Letonska)
514.6	Grenoble PTT (Francija) 511.9 Arhangelsk (Rusija)
506.8	Dunaj-Bisamberg (Nemčija) 506.8 Dunaj-Stubenring (Nemčija)
501.7	Astrahan RW 35 (Ruaija) 499.2 Atene (Grčija)
499.2 Radio-Maroc (Maroko) 499.2 Sundsvall (Švedska)
491.8	Firenca (Italija) 491.8 Piatigorsk (Rusija) 491.8 Piatigorsk (Rusija)
491.8	Murmansk (Rusija)
483.9	Bruselj I (Belgija) 483.9 Cairol (Egipt)
480 KujbiSov (Rusija) 476.9 Kristiansand (Norveška) 476.9 Lizbona (Portugalska) 476.9 Trondelag (Norveška) 476.9 Vigra (Norveška) 476 9 Skoplje (Jugoslavija) 470.2 Praga I (češkoslovaška) 463 Lyon-La Doua (Francija) 463 Petrozavodsk (Rusija) 455.9 KBln-Langenberg (Nemčija) 449.1 Jeruzalem (Palestina) 449.1 North Regional (Anglija) 449.1 Ivanovo RW 31 (Rusija) 443.8 Groznij RW23 (Rusija) 443.1 Sottens (Švica)
686	437.3 Belgrad (Jugoslavija)
686	437.3 Kazan RW17 (Rusija)
695	431.7 Rennes-Bret (Francija)
695	431.7 Pariz P. T. T. (Francija)
704	426.1 Stockholm (Švedska)
10 50 120 100 1 10 100 10 10 3 3 100 50 15 10 100 5 10 15 25 10 20 1 1 10 15 20 20 20 20 20 100 20 120 100 10 100 20 70 10.
1 100
20
10 120 120 55
704
704
705 713 722 722
426.1 Elista (Rusija)	2.5
426.1 Malmberget (Švedska)	0.2
425.5 Valencia EAJ 71 (Španija) 1 420.8 Rim I (Italija)	120
414.5 Jaarsveld-Hilver. I (Holand.) 20
415.5 Harkov RW 4 (Rusija)	10
731 410.4 Madrid EAJ 2 (Španija)	5
731 410.4 Sevilla (Španija)	5
731 410.4 Jaen EAJ 70 (Španija)	1
731 410.4 Assiot (Egipt)	1
731 410.4 Turi (Estonska)	50
734 408.7 Saransk (Rusija)	1
740 405.4 Miinchen (Nemčija)	100
740 405.4 čeboksary (Rusija)	5
749 400.5 Marseille PTT. (Francija)	100
749 400.5 Pori (Finska)	1
749 400.5 Ordjonikidze (Rusija)	10
758 395.8 Bremen (Nemčija)	100
767 391.1 Scottish Reg (Anglija)	70
767 391.1 Buorghead (Angleška)	60
776 386.6 Stalino RW 26 (Rusija)	10
776 386.6 Toulouse PTT. (Francija)	120
776 386.6 Sortavala (Finska)	0.2
785 382.2 Leipzig (Nemčija)	120
795 377.4 Barcelona EAJ I (Španija)	7.6
795 47",4 Lwotv (Polska)	50
804 37.».1 Wales Regional (Anglija)	70
804 373.1 Ponmon (Anglija)	5
804 373.1 Kursk (Penmon (Anglija)	5
804 373.1 Kursk (Rusija)	2.5
804 373.1 Solun (Grčija)	15
814 368.6 Milan I (Italija)	50
823 364.5 Bukarest (Romunija)	12
823 364.5 Radio 37 (Francija)	2
832 360.6 Kijev (Rusija)	35
832 360.6 Stavanger (Norveška)	10
832 360.6 Stavanger (Norveška)	10
841 356.7 Berlin, Witzleben (Nemčija)	100
850 352.9 Porsgrunn (Norveška)	20
850 352.9 Sofia (Bolgarija)	100
850 352.9 Zaragoza (Španija)	20
850 352.9 Valencia (Španija)	1.5
859 349.2 Simferopol RW (Rusija)	10
859 349.2 Strasbourg PTT. (Francija)	120
868 345.6 Poznan (Polska)	20
877 342.1 London Reg. (Anglija)	70
886 388.6 Graz (Nemčija)	15
886 338.6 Celovec (Nemčija)	5
895 335.2 Helsingfors (Finska)	10
895 335.2 Limoges PTT. (Francija)	0.5
904 331.9 Hamburg (Nemčija)	100
913 328.6 Dnepropetrovsk (Rusija)	10
913 328.6 Radio-Toulouse (Francija)	60
922 325.4 Brno (čehoslovaška)	32
932 321.9 Bruselj II (Belgija)	15
937 320.2 Engels RW 55 (Rusija)	1
941 318.8 Goteborg (švedska)	10
941 318.8 Radio Alger PTT. (Alžir)	11.5
950 315.8 Breslau (Nemčija)	100
959 312.8 Kalinin (Rusija)	2.5
959 312.8 Poste Parisien (Francija)	60
968 309.9 Madrid EAJ 7 (Španija)	1.3
968 309.9 Odesa RW 13 (Rusija)	10
968 309.9 Radio-Agen (Francija)	2
968 309.9 Uhta RW 67 (Rusija)	2
977 307.1 Ireland Reg. (Anglija)	100
986 304 3 Danzig I (Nemčija)	24
986 304.3 Bologna (Italija)	50
995 301.5 Hilversum II (Holandska)	60
1004 298.8 Bratislava (čehoslovaška)	13.5
1013 296.2 Midland Reg. (Anglija)	70
1013 296.2 černigoj (Rusija)	4
1022 293.5 Barcelona EAJ 15 (Španija)	3
1022 293.5 Krakow (Polska	10
1031 291 Konigsberg (Nemčija)	100 1031 291 Radio Club Port. (Portugal.) 5
1040 288.6 Leningrad (Rusija)	10
1040 288.6 Rennes PTT. (Francija)	120
1050 285.7 Krasnodar RW 33 (Rusija)	1
1050 285.7 West Regional (Anglija)	50
1059 283.3 Bari I (Italija)	20
1068 280.9 Radio-Citč (Francija)	2
1068 280.9 Tiraspol RW 57 (Rusija)	10
1077 278.6 Bordeaux Laf. (Francija)	30
1086 276.2 Falun (švedska)	2
1086 276.2 Zagreb (Jugoslavija)	0.7
1095 274 Vinnita RW 75 (Rusija)	10 1095 274 Radio Normandie (Francija) 20
1104 271.7 Kuldiga (Letonska)	50
1122 267.4 Alexandria I (Egipet)	1
1122 267.4 North East Reg. (Anglija)	60
1122 267.4 Nyiregyhaza (Ogrska)	6.2
1122 267.4 2 belg. postaji (Belgija)	0.065
1131 265.3 HtSrby (Švedska)	100
1140 263.2 Turin I (Italija)	7
1140 263.2 Genua I (Italija)	10
1140 263.2 Trst (Italija)	10
1149 261.1 London National (Anglija)	20
1149 261.1 Scottish National (Anglija)	50
1149 261.1 North National (Anglija)	20
1158 259.1 Košice (čehoslovaška)	10
1167 257.1 Monte Ceneri (Švica)	15
1172 256 Prešov (Slovaška)	3
1176 255.1 Kopenhagen (Danska)	10
1176 255.1 Malta-Projekt. (Malta)	—
1185 253.2 Harkov RW 20 (Rusija)	10 1185 253.2 Niče Corse PTT. (Francija) 60 1195 251 Frankfurt a. Main (Nemčija) 25
kc m
Postaja in država
kw
1195 251 Freiburg i Br. (Nemčija)	5
1195 251 Kassel (Nemčija)	0.5
1195 251 Koblenz (Nemčija)	2
1195 251 Trier (Nemčija)	2
1204 249.2 Katovice (Poljska)	12
1213 247.3 Lille PTT. (Francija)	60
1222 245.5 Narvik (Norveška)	0.2
1222 245.5 Rim II (Italija)	60
1231 243.7 Gorlitz (Nemčija)	5
1231 243.7 Troppau (Nemčija)	11.2
1240 241.9 Cork (Irska)	1
1240 241.9 Eskilstuna (švedska)	0.2
1240 241.9 Saffle (švedska)	0.2
1240 241.9 Varberg (švedska)	0.2
1240 241.9 Orebro (švedska)	0.2
1249 240.2 Saarbriicken (Nemčija)	17
1258 238.5 Salamanca (Španija)	20
1258 238.5 Riga (Letonska)	15
1258 238.5 Koruna (Švedska)	0.2
1258 238.5 Firenca II (Italija)	1
1267 236.8 Linz (Nemčija)	15 1276 235.1 Radio-Mčditerranž
(Francija)	0.8
1276 235.1 Varna (Bolgarija)	2.5
1276 235.1 Frederikstad (Norveška)	1
1285 233.5 Aberdeen (Anglija)	1
1285 233.5 Dresden (Nemčija)	0.25
1285 233.5 Krf (Grčija)	5
1288 239.9 San Sebastian (Španija)	1
1294 231.8 Vorarlberg (Nemčija)	5
1294 231.8 Voralberg (Nemčija)	5
1303 230.2 Danzig II (Nemčija)	0.5
1303 230.2 Neapel I (Italija)	10
1312 228.7 Karlstad (švedska),	0.25
1312 228.7 Malmo (švedska)	2.5
1312 228.7 Norrkoping (švedska	0.25
1312 288.7 Trollhattan (švedska)	0.25
1321 227.1 Magyarovar (Madžarska)	1.25
1327 226.1 San Sebastian (Španija)	1
1330 225.6 Hannover (Nemčija)	2
1330 225 6 Unterweser (Nemčija)	2
1330 225.6 Magdeburg (Nemčija)	0.5
1330 225.6 Stettin (Nemčija)	2
1330 225.6 Stolp (Nemčija)	5
1339 244 Lodz (Polska) ■	2 1339 224 Montpellier
Languedoe PTT. (Francija) 0.8
1348 222.6 Catolico (Portugalska)	2 5
1348 222.6 Cairo II (Egipet)	1
1348 222.6 Padova (Italija)	0.25
1348 222.6 Dublin (Irska)	0.5
1348 222.6 Ile-de-France Francija	2 1348 222,6 Konigsberg
Lokalsender (Nemčija)	2
1348 222.6 Rjukan (Norveška)	0.15
1348 222.6 Salzburg (Nemčija)	2
1348 222.6 Tampere (Finska)	0.7
1357 221.1 Ancona (Italija)	1
1357 221.1 Notodden (Norveška)	0.15
1357 221.1 Genua II (Italija)	1
1357 221.1 Milan n (Italija)	4
1357 221.1 Turin II (Italija)	0.25
1357 221.1 Roma III (Italija)	1
1357 221.1 Bari II (Italija)	1 1366 219.6 Bord. Sud-Ouest (Francija) 25
1375 218.2 Basel (Švica)	0.5
1375 218.2 Bern (Švica)	0.5
1384 216.8 Varšava II (Polska)	7
1393 215.5 Radio-Lyon (Francija)	25
1402 214 Ornskoldsvik (švedska)	0.5
1402 214 HSlsingborg (švedska)	0.5
1402 214 Hudiksvall (švedska)	1
1402 214 Umea (švedska)	1
1402 214 Stara-Zagora (Bolgarija)	2.5
1411 212.6 Halmstad (švedska)	0.2
1411 212.6 Porto (Portugalska)	0.25
1411 212.6 Uddevalla (švedska)	0.2
1411 212.6 Chisinau (Rumunija)	20 1420 211.3 Vittoria EAJ 62 (Španija) 1430 211.3 Vaasa (Finska) 1420 211.3 Tunis (Tunis) 1429 209.9 Kaiserslautern (Nemčija) 1429 209.9 Milan III (Italija) 1429 209.9 Aleksandriia II (Egipet) 1438 208.6 Miskolcz (Madžarska) 1447 207.3 Kalmar (švedska) 1447 207.3 Burgos EAJ 27 (Španija) 1447 207.3 Boras (Švedska) 1456 206 Tour Eiffel (Francija) 1465 204.8 Pecs (Madžarska) 1465 204.8 3 belg. postaje (Belgija) 1474 203.5 Bournemouth (Anglija) 1774 203.5 Plymouth (Anglija) 1474 203.5 8 belg. postaj (Belgija) 1483 202.3 GSvle (švedska) 1483 202.3 7 belg. postaj (Belgija) 1483 202.3 Rario-Nimes (Francija) 1492 201.1 5 belg. postaj (Belgija) 1492 201.1 Upsala (švedska) 1492 201.1 28 span. postaj (Španija) 1500 200 23 span. postaj (Španija) 1500 200 7 belg. postaj (Belgija) 1500 200 Pietersaari (Finska) 1500 200 Kristinehamm (švedska) 1515 198 JiSnkBping (švedska) 1522 197.15 Helsinki II (Finska) 1530 196.1 Karlskrona (švedska) 1734 173 Li.epaga (Letonska)