RISK ft AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVIN ft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNINQ DAILY NEWSPAPER NO. 176 CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JULY 28, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. Novi uspehi zaveznikov v »iciliji; nemški napadi strti 27G1, sta« zaveznikov v Afriki, v 'Jul-Ameriške in kanadske . k so se vrgle naprej v sever-! Siciliji potem, ko so strle di-Je nemške protinapade v ceneni pokrajini. Amerikanci in ^anadč, cani so šli naprej preko ega polja, ki je bilo posuto Kb padlimi Nemci. v Is^asno se poroča, da je za-z>Jiska zračna sila strla nov J i us sovražnika, da bi pripe- iaSnja je wia orjaških nemških pre. Zn'h letal izdelka Junkers-52. nari Z nemžko zračno silo je bil d morsko ožino pri Mesini. Ta a tetala lahko nesejo do Nemci so zdaj vzdolž vse fronte v Siciliji. Kot se poroča, poskušajo izkopati globok graben čez vso konico severovzhodne Sicilije, da bi preprečili zaveznikom dohod v Italijo. To, da so zaveziniki skpatilii toliko nemških transportnih letal znači ,da Nemci kar naprej dovažajo ojačenja na Sicilijo, ne glede na ogromne izgube v moštvu in bojni opremi. Razen napredovanja ameriških in kanadskih čet so boji na Siciliji v zadnjih urah bolj med patruljami. Sodi se, da se obe stranki pripravljata na končni in odločilni spopad, ki mora priti vsak čas. Nemci se baje vsipljejo v severno Italijo New York. — Iz nekega ev- j ropskega mesta se poroča, da se pomičejo nemške čete preko prelaza Brenner in da se postavljajo v obrambne pozicije v treh severnih provincah: Benečiji, Lombardiji in Pijemontu. Natančnejših poročil pa o tem Italija bo baje vsak čas vprašala za premirje m. Za pomoč domovini! pa za V $10,000 ini je padel, ker se je strinjal s Hitlerjem, da brani samo severno Italijo 80 Prišle Pu Mus rid, 27. jul. — Osebe, ki podpore, je šel v nedeljo zju- da je sem iz Rima po odsto-ssolinija, pripovedujejo, io m°ral Mussolini odstopiti jal te£a> ker je zagovar- knet eriev načrt, da se uma-ttia !taliJanska in nemška ar-liii a, °ez rek° Po v severni Ita-ui,;k.er da bi bilo »niti nemogoče jo pv " JUzno in srednjo Itali-^krt 2avezniki, ko okupirajo B? Vso Sicilijo. Je sklical Mussolini v šotam SV0J' fašistični koncil in k0ncijVoj načrt predložil. Toda tu 2 lgJe odglasoval proti načrpa m 6 glasovom rekoč, pa j^13-'0 braniti vso Italijo, ali Sej Padal' Je bila burna in očitki so nn , , Ko je MUss*Hna °beh straneh da nima več'mogla izvesti. traj h kralju in podal svojo re-signacijo. Ta je že prej imel dogovore z maršalom Badoglijem in je samo čakal izida na seji fašja. V nedeljo zvečer je narod zve. del o spremembi vlade, nakar je maršal Badoglio obvestil nemško vrhovno poveljstvo, da bo branil vso Italijo, ali pa bo italijanska armada položila orožje. Nato so bili Nemci prisiljeni opustiti prvotni načrt in se podali zahtevi Badoglija. Hitler in Mussolini sta se bila sestala v pondeljek prej v Vero-ni, kjer sta se sporazumela, da bosta branila samo severno Italijo, česar pa, kot je videti, nista |9,000— $8,000— Ann • —1 Roosevelt bo N »a radiju h]inSt° n-—Predsednik sre^o 6 • govoril nocoj, v cer Pol ure na radiju in si- govor silno važen. obg.ofv Hi gas zvečer, vzhodni voj- 1% se poroča iz Bele p 0 ta jep/,konferenci časnikarjev dal ob t dnik izJavil, da bo po-0 Polo' ^ priliki svoje mnenje vZa'^U V ItaliJi in o sploš-°3Hem položaju. Istočas- no Se % n , ° Predsednik dotaknil yol°žaja na domači fronti. N, e v<>jnega plena so i ^vYnPripeljali e So ž» ~~Iz Severne Afri-Popeljali cele tone voj- liiaHsk riala> nemšk®ga in ita- Vojaški izvedenci v Serial °U Aberdeen bodo ta ma- fabno Pogledali in njega upo Wialul.prei2!kusili. Na tem ma šče v AJe videti, da je imelo osi- riki najboljšo opremo. ^REISKUSITI KvTT' n- y- -Družini f bl1 ukraden dober stroj Sej" nje trave- Kot pripove-tl>jca kSOsedje, so videli nekega naWejV'e .yzel iz garaže stroj tj"Uvi Z Parkrat vozil po X i« in dol, če dobro reže, 110 kaln Pa i?ginil ž $7,001 6,000— $5,000— $4,000— $3,000— $2,000— $1,000— Rusi so zavzeli važno višino pri Orlu Lpndon, 28. jul. — Ruske čete so včeraj z naskokom vzele stra-tegično važno višino pri Orlu ter podile Nemce nazaj od pozicije do pozicije. Rusi so se včeraj po. maknili od dveh do štirih milj bližje Orlu ter osvojili več kot 50 naselij. Nemci obupno branijo železni, ško progo Bryansk-Orel, koder dovažajo vse potrebščine v ta sektor. Rusi so se približali progi ponekod na pet milj. Tudi pri Belgorodu so Rusi izdatno izboljšali svoje pozicije. Orel imajo Rusi obkrožen od treh strani in položaj Nemcev tam je vsak dan težavnejši. Newburski gospod Julij res pridno nabira doneske župnijsko pomožno akcijo. dveh dneh nam je poslal kar dva izdatna čeka in sicer smo prejeli najprej ček za $19, darovali so sledeči: Louis Grden 3554 E. 81. St. $5, Mr. in Mrs. iGu>-stinčič, 9406 Elizabeth Ave. $2, Ignac Okoren, 9513 Easton $2, Rev. Slapšak $10. Drugi ček je bil za $37 in darovali so sledeči: društvo sv. Imena fare sv. Lovrenca $25, Mike Verček, 3684 E. 78. St. $5; po Woodland in okolici sta nabrala Joe in John Hro-vat: po $2: Mrs. Mary Perko, 2487 E. 86. St. in Mrs. Rose Hrovat, 2560 E. 75. St; po $1: Mrs. Mary Mišmaš, 2554 E. 75. St., John Hrovat, 8210 Glade, Mrs. Mary Petche, 2560 E. 73. St. Skupaj Rev. Julij Slapšak torej poslal v dveh dneh $56.00. V uradu Ameriške Domovine so pa zopet darovali: po $5: The resa Princ, H017 E. 71. St., Frank Kosmerl, 857 E. 155. St.; Mrs. Mary Modrijan je darovala $3, Andrew Bajt, 5604 Carry Ave. $2 in Mary Zupančič, 856 E. 73. St. $1. Iskrena zahvala vsem skupaj in toplo priporočamo še drugim rojakom, da bi kaj darovali za naše bedne v starindomovini. NOVI GROBOVI Agnes Korošec Včeraj zjutraj je u m r 1 a v Glenville bolnišnici Agnes Korošec, roj. Mah, stara 53 let. Stanovala je na 22378 Ivan Ave. Doma je bila iz Zagorice, fara Čatež, odkoder je prišla v Ameriko pred 31 leti. Tukaj zapušča žalujočega soproga Martina, hčeri Agnes Erjavec in Lillian ter sinove: Fred, Pvt. Martin, Pvt. Henry in William, brata Antona v Madison, O., in Josipa. V stari domovini pa zapušča brata Ignaca. Bila je članica društva Marije Vnebo-vzete št. 103 ABZ, sv. Kristine št. 219 KSKJ, podruužnice št. 32 SŽZ in Oltarnega društva fare sv. Kristine. Pogreb bo iz Svetkovega pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Kristine in na Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim naše so-žalje. Frank Cirk Sinoči je umrl v Charity bolnišnici Frank Cirk, star 59 let, stanujoč na 1531 E. 41. St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod. Čas pogreba poročamo prihodnjič. Novorojenček umrl Včeraj zjutraj je umrl v Glenville bolnišnici dva dni star sinček družine Charles in Julia Lasco. Materino dekliško ime je bilo Jerič, stanujoča na 1170 E. 76. St. Pogreb ima v oskrbi Želetov pogrebni zavod, 6502 St. Clair Ave., odkoder se bo vršil pogreb na Kalvarijo, kadar pride oče iz South Caroline, kjer služi pri vojakih. Naše sožalje prizadeti družini. -o-- Prva obletnica Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Kristine maša za pokojnim Ernestom Jakomin v spomin 1. obletnice njegove smrti. Več točk bo treba dati za sirovo maslo Clevelandske gospodinje bodo morale dati od sobote naprej dve dodatni točki v rdečih znamkah, kadar bodo kupovale sirovo maslo. Za funt sirovega masla bo treba dati od sobote naprej 10 točk v rdečih znam- | Baje se vrše v Vatikanu mirovni razgovori med zavezniki. Nemški poslanik bi rad vedel stališče Italije. CHURCHILL KLIČE ITALIJI, NAJ ZAPUSTI NEMČIJO TAKOJ Bern, Švica, 27. julija.—Dočim novi premier Badoglio poskuša vse, da bi vzdržal red med civilnim prebivalstvom in od-kah, dočim smo dozdaj dajali stranja vse zunanje znake fašja, pa prihajajo iz Rima poročila, le po 8 točk. ^ _ I da se tam splošno govori ,da bo prvi korak, ki ga bo storila nova Kuhinjske maščobe in olja viada da naprosila zaveznike za premirje, so bila znižana za eno točko, do- Jz St0ckholma poroča Reu-čim ostanejo za meso iste točke Lerjeva časnikarska agencija, kot dozdaj. . |da so se v Vatikanu sinoči pri- Urad za kontrolo cen nazna- nja, da je dvignil vrednost točk za sirovo maslo vsled tega, ker je vprašanje zanj večje, kot je določena kvota za civilno prebivalstvo. Kar se tiče določbe za meso, bo za civilno prebivalstvo v avgustu isto kot v juliju. Da so čeli preliminarni dogovori za premirje med Italijo in zavez-Iniki in da se papež Pij na vse načine trudi, da bi prišlo do premirja. Uradno pa to poro-| čilo ni potrjeno. Iz Stockholma se tudi poro-|ča ,da je imel nemški ambasador Hans von Mackensen več z njim nežna- bi rad Piano? piana se od Pouk"1;1: najrHje v kako šolo iOo? „_rok°m. Zglasite se na E- 63. St., tel. He-7309. znižali vrednost točk za mast, sestankov s premierjem Bado- je pa vzrok ta, ker je na trgu glio> hoteč najbrže izvedeti, dovolj svinjine. S 1. avgustom kakšno stališče bo zavzela nova bodo vzeli z liste raciomranja ylada napram Nemčiji, prašičeve noge in hrbet. Maršal Badoglio uradno si- 7" . cer še ni razpustil fašistične Veliko število ujetnikov stranke, vendar je pa ukazal, dospelo V Anglijo da se po vsej deželi odstranijo London.—Na j več je število vo j-Javni znaki fašja in tudi faši- nih ujetnikov v zgodovini je do- stični pozdrav je odpravljen, spelo v Anglijo iz Severne Afri- Vlada je okupirala glavni ke. Ravno koliko so jih pripe- stan fašja, Mussolini in njegov ljali, vlada ne pove, zatrjuje kabinet so pod vladnim nad-pa, da so jih izkrcavali z ladij zorstvom. Nekatera poročila trna suho neprestano tri dni. |dijo, da se nahaja Mussolini še v Italiji pod vojaško stražo, do-Seja v petek I čim trdijo druga poročila, da V petek 30. junija ob osmihHe že v ŠV1C1; v„ j zvečer bo seja kluba društev Slo- Najnovejša porodla trdijo, venskega društvenega doma na ^ je vlada u s t a v 11 a izdajo Recher Ave. članstvo, zlasti pa Mussolinijevega časopisa II Po- zastopniki naj se gotovo udeleže. Pol° d'Italia in da ne ze od petka. Nekateri tudi trdijo, Zadusnica ,ja so lj udje navalili na tiskar- V petek ob 7:15 bo darovana I -n jo zažgalL v cerkvi Marije Vnebovzete ma- Izgredov je p0 Italiji čudovi-ša za rajnim Frankom Gerbec,L malo> ker je Badoglio z na_ čaju le ta, da bo Italija v prihodnjih par mesecih požgana in poparjena ter osmojena od enega konca do drugega. Svaril je, da stoje zavezniške armade pred vrati Italije. In kaj bodo prinesle te armade Italiji, je vprašal Churchill. Prinesle bodo, ako želi tako italijanski narod, pomoč in svobodo in čez čas spoštovano mesto v novi in osvobojeni Evropi. In po dogodkih, ki so se vršili v Palermu, ko je prišla tje ameriška armada, lahko sodim, da italijanski narod želi otresti nemški jarem, je izjavil premier. po domače štorov Ložu. iz Dan pri TEMU JE ŠLO PA RES VSE NAROBE Idaho Falls, Idaho. — Ray Smith, farmar v tem okraju, si je prižgal cigareto, žveplenko je vrgel pomotoma v posodo s ga-zolinom, s katerim je hotel očistiti vodno sesalko. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu obvezali roke in glavo. Potem si je pa zopet zaželel cigarete. Prižgal jo je in obveze, namočene v alkoholu, so se vnele. -o- Slike iz Notranjske Mr. Grdina bo kazal nocoj slike v SDD na Waterloo Rd., začetek točno ob osmih. Slike bodo iz Notranjske, kot Preserje, Borovnica, Vrhnika, Logatec, Pla nina, Rakek, Unec, Žirovnica, Stari trg, Nadlesek itd. Videli boste delo na polju, v Planini odkritje Vilharjevega spomeni ka in mnogo drugega. Celo ameriški hoboti pomagajo v vojni Indianapolis, Ind. — Sem je dospel Jef Davis, predsednik ameriške organizacije hobotov, ki je podal poročilo o svoji organizaciji in sicer: 60,000 članov je zdaj v ameriški armad,i 20,000 jih dela v vojni industriji in mnogo tisočev starejših članov dela na kmetijah. Naši vojaki glo kretnjo to preprečil. Večji izgredi so bili samo v nedeljo večer v Milanu, pri katerih so bili ubiti trije fašisti. Značilen je pa naslov uvodnika v milanskem Corriere Delia Sera, ki se glasi: "Mussolini je šel! Mi smo svobodni!" Vihar je napravil veliko škodo v Texasu Houston, Texas. — Tropični vihar je zadel texaško obalo danes (v torek) in napravil veliko škodo. Male hiše je kar podiral, trgal strehe ter trgal elektri. čne in telefonske žice. Dozdaj ni še nobenih poročil o kakih človeških žrtvah. V Galvestonu cenijo škodo nad $1,000,000. Voda stoji po ulicah dva čevlja visoko. Vihar je divjal v brzino 70 milj na uro v Galvestonu. V Houstonu je divjal pa celo z brzino 95 milj na uro. V mnogih krajih Houstona so potrgane telefonske žice tako, da ni mogoče dobiti poročil o škodi. Za konzerve več točk Od nedelje naprej bo treba dati za nekatere vrste sadnih konzerv več točk in sicer 3 točke pri funtu. V to spadajo: jagode, zeleni fižol, lima fižol, koruza, grah in špinača. Paradižnik v kantah po 14 unč bo nekako za eno točko višji. K molitvi Nocoj ob 7:30 naj pridejo članice društva Marije Vnebovzete št. 103 ABZ v Slovenski dom na Holmes Ave., odkoder bodo šle skupno v Svetkov pogrebni zavod, da se poslove od sestre Agnes Korošec. Važna seja Nocoj bo seja skupnih društev fare sv. Vida. Vsi zastopniki in zastopnice naj gotovo pridejo. Iz South Caroline se je zglasil s pismom letalski poročnik Francis R. Jakšič, sin Mr. in Mrs. Frank M. Jakšič, 6111 St. Clair Ave. Frankie piše, da je pri njegovem škadronu tudi Cleveland-čan Rudy Kastelic iz Collinwoo-da, s katerim vestno čitata angleško stran Ameriške Domovine vsako soboto. Prihodnji teden bosta šla obiskat konjeniške ga poročnika Freda Leustiga iz Clevelanda, ki služi v Augusta, Georgia. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naročata "gorke" pozdrave iz toplega juga. Frankov naslov je: Lt. Francis R. Jaksic, 472 Squadron, GAAB, Greenville, South Carolina. M » 1* Tam nekje izza morja se nam je oglasil slovenski stotnik, Leo B. Virant. Pismo je datirano 9. julija. Prijatelj Virant čestita našemu uredniku Jakatu za god (kje, strela, je neki dobil prati-ko) s pripombo, da pije na njegovo in svoje zdravje, kakopak. Položaj tam imajo ameriški fantje dobro pod kontrolo, trdi Leo, a se pritožuje, da dobijo njego- London, 27. jul.— Premier Churchill je danes govoril v parlamentu, da bo Italija po> ve krepke slovenske mišice vse|žgana in razdejana od enega premalo akcije. (Kolikor pozna- k Q n c a do drugega, ako nova mo Leona, ni zadovoljen, če ni- Ljada margala Badoglia takoj ma vsak dan za zajtrk vsaj dva I zapusti Nemčije in preneha srednje velika Japonca). Stot-L bojem proti Združenim naro-nik naroča najlepše pozdrave dom vsem prijateljem in znancem po ChUrchill je zagotavljal, da Lorainu in Clevelandu. I bila oddana Zavezniškim po- sobot .t * > .1. 4. i|. j. ^ j. Int j. 4. .f ^ ^ 4. i. ^ ^ ^ ^ Napredek S. N. muzeja Os se je zlomila Gnojna kola, ki so vozila gnoj med Berlinom in Rimom, so se strla pod težo smradu; grmada zločinov, ki jih je osi-šče nakupičilo nad evropskimi narodi, je zagorela in se v Jastnem smradu zadušila. Berlinsko-rimske osi ni več! Fronta osišča je zlomljena! Tovariša v zločinih, Hitler in Mussolini, sta se morala ločiti in Italija je na potu iz vojne. To je bilanca nedeljske senzacionelne novice iz Rima, da je bil Benito Mussolini, diktator Italije od 28. oktobra 1922, oče fašja in črnosrajčnikov, veliki vezir in slamnati steber italijanskega imperija, odstavljen in vržen v pozab-Ijenje. Mož, ki je rekel: "Boljše je živeti en dan kot lev, kot 100 let kot ovca," se je v svojem geslu zadušil in njegovo levje rjovenje, ki je nekaj časa stresalo svet v njegovih temeljih, se je spremenilo v meketanje ovce. Ako je zdaj Italija res na potu iz vojne, bodo kmalu pokazali dogodki. Moža, ki je zvodil Italijo v to vojno ni več in na njegovih naslednikih je ležeče, kako bodo našli pot iz zagate, v katero jih je spravil Mussolini, kateremu so zvesto sledili dolgih 21 let. Ta velika sprememba v Italiji ni prišla zato, ker se je morda kralj Emanuel naveličal vloge lutke, katero je igral v rokah Mussolinija. Ta sprememba je prišla šele potem, ko so prišli zavezniki čez Sredozemsko morje in začeli trkati na vrata Italije, ko so začeli zavezniški bombniki vsipati velikonočne pirhe v podobi težkih bomb na italijanska mesta. Šolarček, ki je slabo napravil svojo domačo nalogo, se boji, da bo moral iti klečat. In klečafbo šel kot poreden fantiček, ki zasluži, da se ga potiplje za "ta sladke" in ga nauči manir. Potomec kraljeve Savojske hiše, ki je s svojimi 47 milijoni naroda sledil Mussoliniju v Etijopijo, v Albanijo, v Grčijo, v Francijo, v Jugoslavijo, ne zasluži nobene obzirnosti. On ne more reči, da je bil prisiljen slediti Mussoliniju in njegovim fašistjom. On se ne more izgovarjati, da ni imel moči zavrniti gobezdača Mussolinija, ko je zmerjal predsednika Roosevelta z gangsterjem. On se ne more zagovarjati, da ni imel moči odvrniti Mussolinijeve roke, ki jo je dvignil nad Francijo in ji porinil nož v hrbet, ko je brez moči ležala na tleh. On se ne more izgovarjati, da ni sokrivec zločinov, ki jih je Mussolini s svojimi fašisti zakrivil nad slovenskim narodom v Julijski Krajini, kateremu je požigal šole in narodne domove, uničil cvetoče zadruge in zgodovinske knjižnice, narod sam pa nalival z ricinovim oljem. Ne, on se ne more izgovarjati, da ni mogel preprečiti teh vnebovpijočih zločinov. Ako je imel moč zdaj, da je pahnil svojega roparskega pandurja s poti in sam prevzel vlado, jo je imel tudi prej, če bi se je bil hotel poslužiti. Toda slabi-kralj je užival, ko je njegov bandit Mussolini ropal in moril, misleč, da mu gradi imperij. Ni hotel poslušati svarilnih besed predsednika Roosevelta, naj Italija ne gre v vojno. Ni bil zadovoljen z obljubami zaveznikov, ki so mu jih ponujali, ako ne stopi v vojno. Obljubovali so mu premalo. Hotel je več in danes — nima nič. Ko je predsednik Roosevelt poslal na Mussolinija apel, naj ne stopi v vojno, se Mussoliniju ni zdelo niti vredno, da bi mu odgovoril kot gentleman. Odgovoril je predsedniku z balkona svoje palače, kjer je zlival golide gnojnice na predsednika Zedinjenih držav, obsipajoč ga z najgršimi psovkami. In ker Mussolini ni imel časa, da bi odgovoril predsedniku Rooseveltu, je prišel ta sam po odgovor v Rim s tem, da je poslal tje 500 ameriških zračnih trdnjav. Tedaj pa je Mussolini naglo poiskal pero in kos papirja in na vrat na nos odgovoril Rooseveltu s tem, da se je odpovedal časti in slavi in se umaknil tje, kamor je že davno spadal — v po-zabljenje. Italija je na potu iz vojne, tako bi sodili po nedeljskih dogodkih. Ampak kdaj bo položila orožje, je težko reči, ker se mora najprej izviti iz rok Hitlerja. Tako daleč je Italijane zapeljal fašij, da niti zdaj, ko Mussolini ni več na vladi, niso sami svoji gospodarji. Hitler ima med njimi svoje divizije, s katerimi drži Italijo za vrat. Ako Italija zdaj položi orožje, jo bo udaril Hitler, ako ga ne položi, jo bodo sesuli zavezniki. Pač lep položaj, v katerega jo je spravil "duče" s privoljenjem kraljeve Savojske hiše. No, sami so si skuhali polento, sami naj jo požlampajo. Zavezniki ne smejo dati preveč1 na maršala Pietra Ba-doglio, katerega je kralj Emanuel postavil na mesto, ki ga je prej zavzemal Mussolini. Najsi ga nekateri smatrajo kot sovražnika fašja, pa je bil dobrostoječ član fašistične stranke. Ako ni maral Mussolinija, so bili morda osebni častihlepni vzroki. Toda fakt je, da je Badoglio osvajal Etijopijo in druge kraje za Mussolinija. Kralj Emanuel in maršal Badoglio sta prav tolika zločinca kot je bil Mussolini. Njiju roke so okrvavljene z nedolžno človeško krvjo in takim okrvavljenim rokam zavezniki ne morejo prožiti spravo. Italija se mora vdati brezpogojno in potem naj zavezniki odločijo njeno bodočo usodo in njeno bodoče mesto med svetovnimi narodi. V kratkem času bo pripravljenih še 15 razstavnih omar, vsega skupaj 25 lepih že-■leznih in belo pobarvanih. V te omare se bo razložilo lahko mnogo stvari za ogled posetni-kom S. N. Muzeja v S. N. domu na St. Clair Ave. Zato opozarjam vse tiste, ki imate kakšne stvari, da jih prinesite ali pošljite v Muzej za razstavo, kjer je pravo mesto za take zanimive reči. Kdor je videl muzej, prizna, da so te omare zelo primerne za ta namen, lepe in varne ter bodo ostale nepoškodovane, ker so vse železne in stekle ne. Izza zadnjega poročila smo prejeli v S. N. Muzej zopet lepo število zanimivih in zgodovinskih predmetov, katerih pa podrobno sedaj ne morem vseh opisati, ker bi vzelo preveč prostora. Navedem naj le v glavnem darovatelje in predmete, ki so jih prispevali. Frank K 1 u n e, Chisholm, Minn., slika "Kapitalizem"; Mrs. Mary Jurca, Detroit, Mich., svetilka, dve sliki in žlička; Herman Grebene, Cleveland, slika S. D. Doma v De-troitu, Mich.; Anthony Klan-čar, knjiga; Rev. Canon John J. Oman iz Newburgha, Cleveland, Primož Trubarjev, katekizem iz leta 1551, in tri druge stare slovenske knjige. Trubarjev katekizem je ena prvih slovenskih knjig, ki so bile kdaj tiskane. Trubar je bil sploh prvi, ki je pričel pisati slovenske knjige, ki so izšle v Tubingenu v Nemčiji leta 1551. in Slovenci bomo čez nekaj let praznovali 400 letnico izdaje prve slovenske knjige. Ta knjiga Trubarjevega katekizma je fotografični posnetek prave in edine originalne knjige, ki se nahaja v knjižnici Nacionalne biblioteke na Dunaju. Knjigo je izdala Akademska založba v Ljubljani leta 1935. Rev. Omanu izrekam v imenu S. N. Muzeja prisrčno zahvalo za ta dar te izredno zanimive slovenske knjige, kot tudi za ostale tri. Mrs. Ana Eršte, razne slike; Mrs. Frances Gerbec, Canton, O., slika Bleda, narejena iz vžigalic in knjige; Peter Pasich, Calumet, Mich., slika prvega slovenskega podpornega društva v Ameriki, društva sv. Jožefa, Calumet, Mich., iz leta okrog 1902; John Homez, Aurora, 111., konvenčna slika sv. Barbare v Forest City, Pa.; Leopold Kushlan, Cleveland, dva kovanca v spomin na konvencije KSKJ in JSKJ, tedaj podaril delegatom Matija Pogorele, regalija, koledar Glasa Naroda in stara članska knjižica dr. sv. Rešnjega telesa, njegove tete; Beroš studio, sliko Ivana Zormana; Mrs. Katie Kogoy, razne knjige; Matija Pogorele, Duluth, Minn., lepo število starih slovanskih knjig, časopise in druge zanimivosti; Edw. Branisel, Cleveland, 20 kosov raznega starega denarja, železna ruda in znaki; Anton in Mary Jordan, Millvale, Pa., nekaj kovanega starega denarja; Frank Alič, Pittsburgh, Pa., zbirka starega kovanega denarja; Mrs. Mary Wilier iz New Yorka, N. Y., kapnik iz Postojnske jame; Sylvester Novak, Chisholm, Minn., šmarna petica, srebrn kovan star denar; Dr. Rudolph G. Zerdun, Chicago, 111., programe pevskih priredb v Chicagu in od hrvatskega pevskega zbora Zora, ki obstoja nepretrgoma že nad 40 let v Chicagu; Ivan Zupan, urednik glasila KSKJ, dve sliki slovenskega slikarja Germa in kos železne rude iz Minneso-te; Tony Martinčič ml., prvo originalno zastavo cleveland-skega društva Žalostne matere božje iz leta 1907; Charles Suša, Cleveland, dva lepa velika okvirja za slike in fotografijo nadporočnikov v Gracu iz leta 1909, med katerimi je tudi njegov brat Franc Suša, ki je naredil znani načrt za Kraški vodovod; Jos. Bogdanich, Eve-leth, Minn., hrvatska pastirska piščalka, fina; Anton Zornik, Herminie, Pa., dve konvenčni sliki: ena od SSPZ, druga od SDPZ Connemaugh, katere je podaril sin pokojnega Zorkota iz West Newtona, Pa.; Michael Lah, Cleveland, tamburica in nekaj številk zanimive revije. Vsem prispevateljem stvari v S. N. Muzej se iskreno zahvalim in želim, da bi se našlo še mnogo drugih, ki imajo istota-ko zanimivosti spravljene v raznih kovčegih in na podstrešjih, da bi jih našli in oddali v muzej, 6409 St. Clair Ave., Cleveland, O. Erazem Gorshe, ta j. -a- Italijanski zločini Podpredsednik jugoslovanske vlade, g. dr. Miha Krek je objavil v "Central European Observer" z dne 11. junija 1943, važen članek o zločinskem postopanju Italijanov napram slovenskemu narodu: Najnovejša poročila iz Italije nam prinašajo vest o pripravah Italijanov, da odženejo na prisilno delo vse moško prebivalstvo slovenskega ali hrvaškega porekla iz pokrajin Gorica, Trst, Istra in Videm. Vsi oni fantje in možje, katerih niso že prej pobrali k vojakom ali pa zaprli v konfinacijo, so prizadeti — po najnovejših podatkih bo več od deset tisoč oseb postalo žrtev tega najnovejšega zatiranja jugoslovanskega živi j a v Italiji. Splošno znano in dokazano je, da je bilo v letih 1941 in 1942 natrpanih 31,000 Slovencev ter mnogo Hrvatov in Srbov v koncentracijska taborišča v Italiji in na zasedenem ozemlju, ki je pod italijansko okupacijo. Najhujša so taborišča v okolici Bologne in na jadranskem otoku Rabu. O strašnih razmerah, ki vladajo v teh koncentracijskih taboriščih, bom navedel nekatera dejstva, o katerih sem dobil poročila. Interniranci niso vojni ujetniki, ker niso vojaki. To so miroljubni slovenski meščani iz Ljubljanske pokrajine (bivše Jugoslavije) in iz italijanskih provinc Gorica, Trst in Istra ter Hrvati in Srbi, privedeni iz vseh koncev in krajev Jugoslavije, ki je pod italijansko okupacijo. Pokrajina Ljubljana šteje 230,000 prebivalcev. Iz tega malega ozemlja so prignali Italijani samo na otok Rab 16,000 civilnih oseb. Fašistična Italija jih smatra za italijanske državljane — seveda le v pogledu policijskega postopanja. Sicer pa jim ne priznava niti najbolj preprostih človeških pravic. Nedolžni ljudje so, tako nedolžni da jim niti fašistična policija ne more očitati drugega zločina kot da so bili rojeni Jugoslovani in da se njihovo čustvovanje sklada z njihovim rojstvom. Mnogo je med njimi izobražencev in dijakov — iz ljubljanskih srednjih šol so odgnali v konfinacijo vse dijaštvo iz višjih razredov v celoti. Toda tudi kmetje in delavci, ženske, mlade in stare, otroci in celo dojenčki, in starci obeh spolov se nahajajo med njimi. Fašisti pravijo, da so "nevarni in trde, da jih je treba odstraniti." Pa so jih zaprli v koncentracijska taborišča, da tam poginejo. Toda poglejmo kakšne razmere vladajo v teh italijanskih koncentracijskih taboriščih! Vse te nesrečne žrtve so po- stale brezpravni ujetniki, ne da bi jih bili sodili v imenu zakona. Nikomur niso povedali, kakšen je bil njegov "zločin." Nikdo jih ni obtožil, nobene sodbene razprave ni bilo, nikdo jih ni zagovarjal. In vendar so obsojeni in brez sodbe postali zločinci. Pobrali so jih doma ali pa, ko so mirno delali na polju ali v delavnicah, ter jih odgnali, kakor živino iz hleva. Usoda sužnjev ni tako strašna kot njihova. Odvzeli so jim ne le vse njihove človeške pravice — niti dobrodelnost jim ne sme pomagati. Mednarodni Rdeči križ je ponudil svojo pomoč. Toda italijanska vlada je ponudbo surovo zavrhnila. Tudi nekatere druge mednarodne podporne organizacije so hotele priskočiti na pomoč. Italijanska vlada pa je odgovorila, da so interniranci "italijanski državljani in da Italija ne bo trpela vmešavanja v svoje notranje zadeve." Tako do jetniki ne dobe ničesar in ne morejo nikjer prositi za pomoč. Nobenega tiskanega zakona ni, da bi mogli v njegovem imenu klicati na pomoč. Poročila nam razodevajo strahotne podrobnosti o razmerah, ki vladajo v teh taboriščih. Človeško zdravje ne more biti tako trdno, da bi to preneslo. Poročajo nam, da vozijo iz teh taborov vsako jutro najmanj po deset mrtvecev, največ otrok in mladih mater. Otroci se rode v teh taborih. Toda po vesteh, katere sem prejel, jih je 80 odstotkov mrtvorojenih. Prehrana je nezadostna. Interniranci žive pod milim nebom in imajo le par starih, preluk njanih šotorov na razpolago. Tudi vode ni zadosti niti za najpotrebnejše. Kadar pride mraz, vihar ali dež, ni nobene zaščite. Brez pomoči in brez upanja morajo ostati za svoji mi ograjami. A pomoč medna rodnih podpornih organizacij je bila srepo in surovo odklonjena. Svobodno in nemoteno nadaljujejo fašisti svoj posel barbarskega uničevanja našega naroda. Leto dni je že tako. Na deset tisoče jugoslovanskih civilistov je postalo žrtev tega postopanja. Ni jim pomagati. Nobene poti ni, po kateri bi mogli pošiljati kakšno podporo tem mučenikom. Nobene ne poznam. Vse kar moremo storiti je, da pokažemo žalostno dejstvo, da Italijani v očigled vsemu svetu nadaljujejo zločine, za katere jih bodo morali kaznovati zedinjeni narodi prav kot druge vojne zločince. Zdaj pa prihaja vest, da je začela italijanska vlada odvajati vse zdrave moške iz jugoslovanskih provinc Trst, Gorica in Istra, anektiranih 1919. Zopet brez obtožbe, zopet brez sodne razprave. Vsi ti nesrečni ljudje, ki so že od leta 1919 naprej italijanski državljani, so nenadoma izgubili tudi one pravice, ki v italijanskem zakoniku še ščitijo človeško dostojanstvo. Seveda, to Italijanov ni zadrževalo takrat, ko so klicali mlade moške iz teh provinc na nabor, ko so jih pošiljali na različne fronte v Afriki in jih pozivali, da gredo umirat za Italijo. Tačas so jim le izpraznili hišo in vrgli njihove rodbine v koncentracijska taborišča, da tam poginejo. Kaj naj zaključimo iz vsega tega? Vse moralne vezi med Slovenci in Italijani so pretrgane. Italija je nalašč in namenoma pohodila in uničila vse človeške zakone, ki bi bili mogli nekoč, v bodočnosti, ustvariti nove odnošaje med Italijani in Jugoslovani. Italija ni svojim jugoslovanskim državljanom nikdar priznavala enakopravnosti, zato pa zdaj tudi nimajo napram njej nobenih državljanskih obveznosti. Toda tudi, če te moralne strani ne upoštevamo, nam bo nemogoče zapreti oči pred grmadami nedolžnih jugoslovanskih žrtev, kate- re zdaj kopičijo roke fašistov, niti zapreti ušes, da ne bi slišali tožbe teh mučenikov. Ne! Ne bomo molčali v tre-notku, ko si fašizem prizadeva, da uniči naš narod — naj bo vojna zgubljena ali dobljena, nobena mirovna konferenca ne bi mogla oživeti naroda, ki je umrl. (J.I.C.) -o- Jankovič odgovarja Cleveland, O. — Tukaj želim podati odgovor na tri uredniške članke Ameriške Domovine. Res, še od daleč si nisem mislil, da bom kedaj deležen, kot skromen in delavski človek Anton Jankovich (p. d. večni popotnik), da bi mi bili posvečeni kar trije uredniški članki in sicer 15., 17. in 18. maja t. 1. Vzrok tem trem člankom je bil en moj skromen dopis v Prosveti "O svetovnem zgagarskem klerika-lizmu," pa ne proti splošnem katolicizmu, kajti med tem in onim je velikanska razlika. Kot omenjeno so bili priobče-ni trije članki v Ameriški Domovini, zato pa želim, da je kajpak tudi moj odgovor priob-čen v istem časopisu, da bodo isti čitatelji čitali eno in drugo, kar je najbolj pošteno in pravilno. Moj odgovor bo radi po-mankanja časa in pa prostora v listu bolj kratek, akoravno bi moral biti odgovor na vsako meni posvečeno točko, pa naj bo kar po domače in bolj na kratko. Ker je bilo omenjeno, da nekemu, to bi se reklo malo poznanemu Jankoviču, naj mi bo sedaj dovoljeno, da se predstavim, kdo sem. Ta Jankovič (p. d. večni popotnik) je primorski Sldvenec iz Lokve pri Trstu doma, je prišel v našo novo domovino Ameriko leta 1907 in sicer v Cleveland (metropolo). Ves ta čas živim v Clevelan-du. Med tem časom pa sem več let potoval po deželi kot zastopnik naših naprednih časopisov skozi 37 ameriških držav. Potoval sem od mesta do mesta, od slovenske naselbine do naselbine in skoraj od hiše do hiše med Slovence in deloma tudi med Hrvate. To potovanje mi je dalo dosti znanja in izkušnje, ker druge prilike nisem imel, da bi se bil kaj bolj izobrazil. Tista šola, v katero sem hodil v starem kraju, je bila nizka in preprosta ljudska šola. Za časa Vsega mojega bivanja v Ameriki — v Clevelan-du — sem podpiral naše domove, napredne, podporne in druge organizacije, društva, slovenske trgovce in banke, ter sploh vse kar je dišalo po slovenskem in napredku. Pri naših (mojih) društvih nisem bil še nikdar suspendiran ali celo črtan, skoro vedno pa v odboru in vselej pomagal, kjer je bilo treba, posebno pri agitaciji in pisanju v javnosti za to ali ono stvar, priredbe itd. Tako je tudi vsa moja družina včlanjena pri naših podpornih in drugih organizacijah, kjer tudi točno in pošteno plačujemo in tudi delamo. In ker me je uredništvo tega lista, v tistih meni posvečenih uredniških člankih, predstavilo za socijalista in komunista in to nad petdesetkrat in ker več naših ljudi, posebno oni katoliške vrste, misli ali ima komuniste za zelo grde in slabe ljudi, hudodelce, morda tudi zločince, ker-ne hodijo v cerkev. K temu naj pripomnim samo toliko, da v vseh svojih 58 letih nisem imel nobenega opravka s sodni j o in da ne poznam pravega zapora (špeh kamre) odznotraj. No, kaj pravite na to? Toliko o tem kot uvod in predgovor. Naj sedaj preidem na direkten odgovor. Na Vaše uredniške članke Mr. Debevec odgovarjam sledeče. Vi ste se me predrznili in to kar enostavno na tisti moj kratek in priprost dopis v Prosveti imenovati za komunista. Kakšen namen ste pri tem ime- li, ne vem, dobrega pa vem, ne. Vi dobro veste, Mr. Del* vec, da jaz nisem bil in t"c sedaj nisem komunist in da bil s tistimi sopotniki, kričaf v vednem konfliktu in da komunist, bi tudi s ponoso-priznal, da sem kot z veselj^ sq ^ priznam, da sem še vedno i®* -že skoraj 30 let član socija"1 stične stranke oziroma član Jf goslovanske socialistične prej član kluba št. 27 in sedi pa, ko živim v Collinwoodu P jne v sem član kluba št. 49. Ved'Ti tudi član odbora. Še veit rečem, da je program sof listične stranke (ako ravno Oslabljena) še najboljši m delavstvo najbolj pošten in' risten. 1 . Marsikatero točko tega Pr'ibov i grama si je prisvojil sam ^ predsednik Roosevelt v sv0|3igis} novem dealu. Kar se Pa,®po, ( komunizma, tudi menda n> J, evJ e , obli ko vedov svoje Ije tja crez 'ako 0 v d C akdai] skeg£ ,. 2voni ko grd in zločinski kot mi £?'tisove __... J^Ia...'! 4-nffO ll>3 predstavil urednik tega 'lS1\w Mr. Debevec, kaj še. Gotovo, M se ne jaz in ne moji pristasij^. strinjamo z vsem, kar so |nj] t munisti in njih vlada v ®u'Mov izvršili. Ne, ne, posebno s tivin, sto neumno svetovno propped gf do — ako ne osvojimo, pa "i čul \f čimo. To je bilo njih ges1?' bojevali so se več proti socif mu in delavskim unijam Pa, Irtr dobnem, nič ali pa prav ma1, proti izkoriščevalnem kap1' lizmu, ki izkorišča vse ne? ali si katoličan, pravos protestant ali ako nič ne ve» meš. No, po mojem men] bili taki zmešanci več v ^ komunizmu in vsemu del^ T kot pa v korist. Jaz in pa moji tovariši,, priznavamo tudi komuni vladi v Rusiji gotove stvari, ki jih je izvršila na industrijskem kakor kulturnem polju. Na obeh poljih je velikanska spre ba v korist ruskega na Kdor ni slep, zagrizen _(Dalle na 3 straal)^^ htelo ovir Pove 'vice Človf Prij Išibj iVo j ake, bog^ udi ePen, ičiki al, j niz Bo t Pel fe verjet'1 al' P* Pi tat ali in t ■loj al) 'Kii mniii"" i' sii Fant, ki je služil pri špolku v Trstu, imena m »e ,zl o«1, vem iz strategičnih ra je kupil od branjevke ^j2atij sv. Antonu škrnicelj ^ u bolk. Odkar je bil od jih že ni jedel, zato si la^° slimo, da se jih je z vso ^ lotil kar tam po tržašk"1 cah. jj Pa se primeri, da ravn0,^ re posebno veliko jabolk0 h, j? , tte IS % sadi vanj svoje zdrave se okrog vogala naenkrat J že strogi gospod stotnik stotnije. Skoro da nista drug ob drugega. ^m Vojak se je tako p!"eS tega nenadnega snidenja^ mu bila skoro padla J ^ iz rok. V hipu mu je šlo p tisoč misli skozi možgane.'e V eni roki J afr0 naj napravi? žal velik škrnicelj j ai drugi pa jabolko, kateI'e f(J| pravkar® načel, s katei° i bo t ^ "iitti % vesi H \ fcr naj torej salutira, da ne 3e bene škode, pa da bo šlo foršrifti? Pa j s bil fant odprte g ^^ Pi odt % s, S li, s je ie M K 'ca, k hipu mu trešči zdrava glavo. Tik pred stoti"1 K""1, je vrgel jabolko, katerega ^ ^ pravkar odgriznil, viSV ^ zrak, strumno salutiral * < , J., .....„„ * ro>\, vij, du stotniku, nato pa z ^ 1( pet vjel jabolko, ko J^l J proti tlom. Rešil je jabo' ^ j." obenem izvršil predpisa"0 ^ nost. v-jii! j^i' Stotnik je vse to dob*> i £ pa ni mogel najti na vs' ^ četju prav nobenega ta 1 celo tako se mu je doPa^ ta vojakova iznajdljivost ^ je v kratkem prefedral porala. Vedel je namreč- «1 ke bistre glavice ne e'|/ vsaki tepki, niti na tist*.) 1; tepki ne, ki raste v Grm kavšci. Ce-ll] \\ H, vem,4 Dek in tat da s« kriča' Zlata krona Pravljica. Napisal Ivan Česnik la bi»eVje je rastl° na desno in le-,onosoi. °bl?ženo z žlahtnim sad-ese]jer' košat« in visoko. V vrho-n0 in so lestele veje, kot bi si do-ociju' ale bajke in pripovedke ■lanJ:^ega d°lgega življenja. e zVesJJe Plaval Boštjanu po-tja mimo svetega Lovren- na so- )0du|Crez Koreno ako neizmerno lahko mu je daleč in gore. Vedi[?e vr^ove ved) ' - — so4;v ?uši visoko gori na pla-Cutil se je svobodnega, ii IDly ^^ vzvišenega nad i int'Vanjimi malenkostmi k(£a življenja. Zvonilo do- bov Je poldan, od vseh in dolin so brneli zvono- m NeW - S0 doneli mogočno, pa tiCSkoro boječe, nekateri po- •uP10, «ugi ponižno in vabi j i- i m1 ni g* 10 S 'fživ-id pa eslo. 1Vled te koprneče lSove in čiste a "Ivospev0.!6 meŠaH k0t V6lik tovo,{ m stvarniku ptičji na staši%0.,. so k „;, Jan ^ snel klobuk češčenje. - Je polegla v senco ^ grmovje in Sultan je zve- W llad nJo. Iz gozdov je 5ociif|ovin.po zelenju, smrečju in 0V J' Po Planili so dvigale esale cvetke svoje drobne tnal« kap' negi« !ši bi gno razpoloženje. Naj-nju lake"l g'edal P° cele ure v )S. 3 veW / P b, lavsf j, riši ni#: >3 »r sbf rei nar< ft •med /l0veka Prijeti, socnato travo. se loti v takem sve- av0 inSe ,vleSel, del roke pod otrvk! pl0VeJ0 bogve odkod „! kam. len ' Boš« "čikii 'etienip ■ s«,. Je> a spomnil se -uiega Jana je obšlo tako je zav naročila. Zato je Pazi 111 Sultanu> naJ skr" tat cv na živino, ter odšel »i • n< ai in llc- Veselo je zavri- c2očnoe napotil Pr°ti Grmadi. ,Je ležala pred njego- ičatjjj s svojimi zarezami in aH ' imenLl Sv°jim zelenjem in ni^j ' 2 bogatim cvetjem 6ile trevjem. Hrepenenje »o n'0s. ade noge so pastirja Pel ,v v6 pr°ti cilju. Vriskal 1,1 zvižj ti t ' sležrlga* Vsakovrstne cvet- ah i lt|n žvižgaj gledal po do-v oSl e Planinke, rdeče črne mur-uk si je ovenčal vje r-n°beL Hiaui fjiftii klob "n %oli •• Vese]a Jlh je. Lenčika jih 2atije ,,,ln gotovo se mi zahva- 'rude'n . ^ je Je bil in zahotelo se ttenutal° odpočitka. Samo 'V pa se vležem v senco, čredi Se tak°j vrnem k svo- Nje?*11- £' si Jasi Pod star ga- Olor-:del žil pod glavo, J* J olfc »d zraven sebe in j i u , v °blake. °fS £ ubtelo okrog njega, *>0'al drevje» cvetke ^e/ ?v°je glavice ,tel° na dihi- Solnce je H je gabrovih listih, tuin- g0,t0kukal nagajiv žarek ' V i0 streho in zaplesal v0jQ Ostjanovem. Kos je r^Vj__Pesem tam doli v do- Je Pel ^ je bila, — za-^dfpi,0 'jubezni; dobrikal r« tel, letal okrog gne- v g 80 čivkali mladiči. Ni- • Cvih je kukaia kuka- ii» / ak°meren je bil vendt »ko, hi *el8 njen ar prijeten in vab-Je Boštjanu uspa- iS Je bilo pastirju, v du-Mej 0 žilico njegovega )>' kSnost®1"' ie Preveva'a in veselje nad o j Zr)?JU na svetu! Mlad vsi me imaj'°ra 1° Hle T Lenčika> moje J ^d t Lenčika, ti ne veš h a lmam> kako te lju- lih Se name» na baj- ffSv\.Sma> ti, hči , . va8- prvega C '2ve n BogVe kaJ P°re" 5 % ]•aa se imava rada. tbi njene nesreče ne " b°gatini so vsi he gatina hočejo za ze-rača- pa vendar Je' da jo dobim. De- kle me ljubi, in oče Urban se nazadnje morda uda ..." Tako je razmišljal Boštjan še nekoliko časa, potem pa je zaspal. Prišle so tisti čas mimo vile, lepe, bele žene z dolgimi, zlatimi in z prozornimi, snežnobeli-mi oblačili. Tudi kraljica je bila med njimi. Najlepša je bila in največja in ponosno je stopala. Zagledale so pastirja in obstale ter občudovale njegovo mičnost in mladeniško lepoto. "Kako čedna postava, sestre! Kako zdravje! Kaka usta, čelo! Oči morajo biti lepe, žive! Sestre, škoda, da jih ne moremo videti," je govorila kraljica, se pripognila in poljubila pastirja na usta. In vse vile so se sklonile in mu pritisnile poljub na usta. "Ah, kako sladek je ta poljub, sestre!" so ponavljale ena za drugo. "Blagor dekletu, ki dobi tega fanta!" "Poglejte, poglejte! Rož je nabral, najbrž za svojo nevesto. Sestrice! Spletimo venec njegovemu dekletu, venec za poročni dan in njemu dajmo šopek!" je ukazala kraljica. "Čudil se bo, ko se prebudi. Vile obdare dobre ljudi, hudobne pa kaznujejo." Nabrale so cvetlic in spletle venec iz belih, modrih in rdečih rož; naredile so šopek in v sredo vtaknile rdečo gartrožo. S svojimi zlatimi lasmi so pre-vezale šopek in venec ter položile oboje Boštjanu v roko. In zapele so. Boštjanu je bilo 'v spanju lahko in sladko, kot bi bil v raju. "Ta fant ostane vedno pod našim varstvom, sestre," je rekla kraljica. Tedaj pa se je priplazila mimo velikanska kača. Prav za prav je bila pol kača v spod-' njem, pol deklica v zgornjem delu telesa. Zagledavši jo, se je kraljica vil hudo ujezila ter rekla z jeznim glasom: "Čemu laziš za nami? Mar misliš, da se te usmilimo? Preveč si nas razžalila, zato se pokori, dokler ne pride rešitelj!" Tako je rekla in zapodila zakleto kraljičino, ki je ležala med kamenjem in milo jokala. "V jamo pojdi! Misliš, da moraš biti le ponoči doma. Tudi podnevi čepi tam in nikar ne straši ljudi, prevzetnica!" Boštjanu so se tedaj odprle trepalnice. Vse vile so pogledale njegove lepe, modre oči in zbežale. Pastir je planil pokonci in pogledal okrog sebe. Ničesar ni bilo več, ne vil, ne kače — zaklete kraljičine. Le v roki je držal venec in šopek, prepleten z zlatimi nitmi. "Ali so bile sanje ali resnica? Ne, sanje niso bile. Venec imam v roki in šopek. To so napravile vile. Naklonjene so mi. Zakleta kraljičina se mi pa smili. Zaman čaka rešitelja. Vile so ji sovražne; zaklele so jo, ker se je bahala, da je lepša od njih, ter da ima prijetnejši glas. Tako mi je pravila ranj-ka babica." Pogledal je iznova venec in šopek, razveselil se je in zavri-skal. "Prijetno je na svetu! Lenčika, krasnih rož ti prinesem; zadovoljna boš z menoj!" Vzel je palico, pobral klobuk in odšel k čredi. * Mesec je sijal nad gorami in doli, mlado perje in zelenje je šelestelo v pomladni noči, črez polja je valovil veter in se igral z vlakenci brstečega žita. (Dalje prihodnjič.) -o- Kanadsko mesto Montreal bo letošnjo jesen obhajalo 300 letnico svojega obstoja. JANKOVIČ ODGOVARJA (Nadaljevanje z 2 strani) krknjen, bo to sam videl in priznal, pa neglede na versko stališče režima. Kaj pa sedanja ruska (rdeča) armada in prejšnja caristi-čna. Ali ni tudi tukaj velikanska razlika? Velikanska! Kdo se je in katera armada do sedaj ustavila in tako uspešno in trdovratno kot se je in se še ustavlja ruska rdeča armada tako hrabri in pa z modernim orožjem opremljeni nemški ali osiščni armadi. Kljub temu, da naša Amerika še precej v orožju in pa živilih pomaga Rusom, vendar pa kri sami prelivajo in se tudi drugače grozno žrtvujejo. Vprašanje še vedno nastaja, kaj bi bilo, če bi ne bilo te hrabre ruske armade? (Pa čeprav je rdeča, saj rdeča barva je najlepša barva, kar lahko razvidite po rdečem dekletu ali na lepo rdeči roži — cvetki, ali pa na lepo rdečem oblačilu, ki ga nosijo tudi veliki katoliški dostojanstveniki škofje, kardinali in papeži. Ali ni to res lepo?) Torej, kaj bi počeli zavezniki, ako bi ne bilo te hrabre rdeče ruske armade? Toliko v priznanje nekaterih dobrih del, ki jih je izvršila ruska komunistična vlada. Koliko pa da je, po Vašem, pomorila nedolžnih ljudi, o tem pa ne bom razpravljal sedaj. Rečem in vas vprašam vse skupaj, koliko jih je pa pomorila caristična verska vlada s svojimi grofi, knezi, veleposestniki in paraziti. In to na sto in stoletja. Kaj pravite na to? Vi omenjate tudi partizane, pa jih strašno blatite, da so strašni zločinci, ki so enostavno in hladnokrvno pomorili mnogo mnogo duhovnikov, menihov in na tisoče in tisoče dru-kih naših ljudi in to popolnoma po nedolžnem. Mr. Debevec je mnenja, da so vse tiste pomorili po nedolžnem ti grdi surove- ži partizani in da, ker so vodeni po brutalnežih komunistih iz Rusije. Bilo bi tisočkrat boljše, da bi jih ne bilo, da bi vsaj ne hujaksali in izzivali sovražnika. Ja, res ste jih obdolžili vsega slabega. Torej vsi tisti so bili umorjeni hladnokrvno in po nedolžnem. Kje ste to Vašo popolno resnico izvedeli, kje? Vsi prav po nedolžnem so bi li mučeni, poklani ali pomorje-ni. Med njimi ni bilo izdajal cev. Kaj še. Tudi med duhovniki jih ni tam in ne drugje kot v Nemčiji, Italiji in v Španiji. In tako ne v Sloveniji, kaj še. Mr. Debevec vprašanje. Ali Mihajlovičevi četniki niso ubili kakega duhovna, nune ali meniha in morda po nedolžnem. Ali so oni pomorili kaj drugih navadnih ljudi po nedolžnem? Ali niso četniki izzivali sovražnika— okupatorja, da se je potem maščeval nad tistimi slovenskimi ali srbskimi domačimi prebivalci, da so jih okupatorji pobijali, jim domove po-žigali in največkrat celo vas porušili? In še eno vprašanje. Kdo je pa izzival sovražnika na Češkem, na Poljskem in v več drugih deželah, ki so pod osiščem in kjer ni bilo tako zvanih partizanov? In vseeno so vse križem duhovne in druge ljudi morili in pobijali, rušili domove, tako tudi cele vasi. Žalstno je od Vas in od vsakega, ki eno skupino ljudi, ki se pošteno bojuje (akoravno niso svetniki, ker vojna je vojna) in se maščujejo nad krutim sovražnikom, ki jim je uničil vse tudi najdražje družine, dom, vse, vse in jih obžalujete. In to samo zato, ker da so baje vodeni ti partizani (ako so) od komunistov iz Rusije. (Žalostna in nepoštena je taka obsodba.) O tem bi se dalo še veliko napisati. Vi, Mr. Debevec, ste tudi zapisali v drugem svojem članku, da je predsednik Roosevelt mož svobodnega mišljenja, pa da vendar povsod, ob vsaki priliki prizna svoje versko prepričanje. Kaj pa, da je predsednik mož na svojem mestu, akoravno ni katoličan še nikdar bil; je anglo-protestant. Tako, katoličan ni bil do danes še noben predsednik, ker so bili vsi drugih ver (papeži pa sami Italijani). In mi našega predsednika vseeno spoštujemo. In kot može njemu skoraj podobne doma na naših pozicijah spoštujem tudi sledeče naše zaslužne rojake, Louis Adamiča, clevelandskega župana Frank J. Lauscheta in Etbin Kristana, pa naj bodo vere kakršne hočejo, ali pa nobene, samo da so pošteni, delavni in koristni člani slovenskega naroda in človeške družbe! Poglejte, akoravno pravite Mr. Debevec, da je Stalin v Rusiji brezbožnež in vsega slabega zmožen, pa je mož spreten in zelo nadarjen državnik, da jih je malo takih. Njega priznavajo in obenem občudujejo mno-bi visoki možje, kot sam naš predsednik Roosevelt, njegova soproga, premier Anglije in njen zunanji minister Eden, Mr. Davis, Mr. Willkie in še mnogi drugi svetovno imenitni ljudje. Še sam Hitler, Mussolini in njiju banda, ga priznava za imenitnega in za Rusijo slavnega gospodarja. Ako pride po vojni Jugoslavija pod njegovo Rusijo, ste lahko ponosni. Torej iz tega izhaja, da je človek lahko sposoben in lahko pošten, najsi bo te ali one ali tretje vere, ali pa nobene. Samo ga ni treba gledati iz strani predsodkov ali iz sovraštva. V mojem dopisu sem omenil tudi o Coughlinu in krščanskih frontarjih, kakšno grdo in umazano ter naravnost izdajalsko politiko so uganjali. Kako nesramno je Father Coughlin šuntal po radiu ameriško ljudstvo. Kako grdo je zmerjal in obrekoval našega prvega moža te dežele, našega pi'edsednika Vojaštvo na transportnih ladjah si krajša čas s kockanjem. Slika je bih, posneta na neki ''bojni ladji na morju. Moštvo je pripravljeno za vsak slučaj in zato tudi ni odložilo rešilnih pasov, katerih navadno ne odlože, dokler so na visokem morju oziroma, dokler ne stopijo na kopno. Franklin D. Roosevelta, katerega mi socialisti brezverci in pre. težna večina poštenih Ameri-kancev 'spoštujemo, a krščanski katoliški duhovnik, ki ni vreden, da bi našemu predsedniku čevlje obrisal, pa ga je tako grdo zmerjal in obrekoval. On skupno s krščanskimi frontarji je šuntal in ruva proti njemu in kaj pa, tudi proti naši deželi. In Mr. Debevec, ali je Sveti očka, papež v Rimu protestiral, ali so protestirali drugi škofje in kardinali protestirali? In kako so (ako so) protestirali. Ali ni imel njegov škof detroitski pravico ne samo da bi protestiral proti njegovi umazani propagandi, ampak je bil upravičen, da bi ga bil tudi izključil kot člana duhovske družbe, kot delavca v vinogradu Gospodovem. (Žalostna mu majka!) Ne, niso hoteli višji cerkveni dostojanstveniki tega storiti Zaradi lepšega je nekje nekdo ali par kardinalov protestiralo (radi lepšega). Drugače pa je šlo vse nemoteno in po njih na črtu naprej, dokler ga ni in pa to še prav milostno ustavila sama ameriška vlada in to radi protestov od strani ljudi. Zakaj ga niso zaprli njega in njegove frontarje in tako tudi tistega umazanega b.l u f a r j a Charlija Lindbergha, ki je po niževal rusko vojno pripravnost posebno zračno, a Hitlerjevo pa na vse pretege hvalil in se šopiril s Hitlerjevim odlikovanjem. No in sedaj, ko se direktno in resnično vidi in spozna, kdo in katera armada, orožje in tudi zrakoplovi" so kos tudi proti nemškemu.- Pa tudi drugih zaveznikov orožje ni kar za tja vreč, kot je približno on trdil na velikih shodih in šuntal, da naj Amerika ostane nevtralna. Veste kaj je to pomenilo? Ravno prav za Hitlerja, da bi stri in zadušil najprej Rusijo, potem Anglijo in nazadnje pa še našo Ameriko. To bi pomenilo cel svet. Ali ne. Mr. Debevec in drugi? In zakaj se ni tem indirektnim izdajalcem skrivilo niti en las. Naj bi v Nemčiji, Italiji, Španiji ali pa na Japonskem ta ali oni uganjal samo eno stotinko tako umazane politike, kje bi bil že zdavnaj ? In našega Louis Adamiča, kdo ga je tožil in zakaj ? Naj za enkrat zadostuje, kajti sedaj je vojna in imamo mnogo bolj koristnih del kot pa se v listih prepirati. S pozdravom, Anton Jankovich, p. d. večni popotnik. DELO DOBIJO Ako ste preko 50 j moški in ženske 5 lahko delate za HOTEL STATLER v pekariji, pralnici, kuhinji, restavraciji, pri čiščenju in vzdrževanju. Sprejme se tudi nedržavljane. Prijetna, čista okolica in sobe za počitek. Plača, zavarovalnina zastonj, počitnice s plačo. Zgiasite se v sobi 335 na 12. cesti in Euclid. Hotel Statler, 9 do 5 podnevi, 9 do 1 ponoči. (176) Moški dobe delo v skladišču važno delo. Plača od ure in overtime nad 40 ur„ Predznanje ni potrebno. Delo podnevi. Delo samo znotraj. Truscon Steel Co. 81st St. & Aetna Rd. (178) Operatorji strojev in tudi učenci ' • - za ! ; : Drill Press Screw Machines Potter Johnston Low Swinglathe Arc Welders Punch Press operators Delavci Velika plača od ure The Cleveland Tractor Co. 19300 Euclid Ave. (179) MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša za 2 družini, 4 sobe spodaj, 4 zgorej, 2 furne-za, 2 garaži, porči spredaj in za-dej. Hiša se nahaja v Collin-woodu na 1227 E. 175. St. Kdor misli kupiti, naj se zglasi pri lastniku A. Lauricha, 1133 E. 167. St. (ne) Stanovanje v najem Odda se v najem stanovanje 3 sobe na 1079 E. 64. St., spredaj- (176) Naprodaj Proda se 5 sob bungalow, kopalnica, podstrešje, lep lot, na E. 72. St. Se lahko takoj vseli-e. Nekaj malega gotovine, cena jako zmerna. Je zelo lepa hi. Zgiasite se na 6704 St. Clair sa Ave. EN-2628 ali pri Joe Pikšu, 1176 E. 71. St. (177) WHAHilM MHNki->i .i:.. .•.-.-JOM&.-.v.-. i;. ..: ■S V Goodrich tovarni v Akronu, Ohio izdelujejo nove vrste zrakoplove (balone) za vojno uporabo. Ti zrakoplovi no dolgi 33 čevljev in merijo 13 čevljev v premim. Za vsak tak balon se v porabi 3,000 kubičnih čevljev plina. Nekaj teh vidimo na sliki in ti so pripravljeni že za službo. Monarch Aluminum Mfg. Co. ki je zaposlena z važno produkcijo za vojno, sedaj lahko sprejme na delo večje število nedržavljanov kot livarje in livarske učence (Izučile se dobre obrti ob plači) Plača na uro, delo od kosa in overtime. Stalno delo. Prilika za izredno dober za služek za delavce, ki niso zdaj zaposleni v vojni industriji. Monarch Aluminum Mfg. Co. 93rd & Detroit Plačamo v gotovini Plačamo najvišjo ceno za rabljene avte. Vse v gotovini, nič čekov. Pokličite EN 9712 od poldne naprej. (Fri. Mon. Wed. x) V najem stanovanje V najem se oddajo 4 sobe odrasli družini, na 1003 E. 63. St. Vprašajte na 1007 E. 63. St. (177) Pivo v zabojih Standard in druge vrste. Odprto do 3:30. Zgiasite se za dobro pivo pri Emery's 961 Addison Rd. (181) Hiše za delavce 6 sob za 1 družino, blizu Grove-wood, $5,200. 8 sob za 1 družino, 99. St., blizu Et. Clair, $5,500. 6 sob za 1 družino, blizu Bratenahl, $6,300. 6 sob za 1 družino, blizu 152. St., $4,800. Za 2 družini, 4 in 4, $5,600. Nova zidana, za 2 družini, 5 in 5 sob, $12,000. Za 4 družine, 4 sobe in kopalnica vsaka 4 furneze. velik lot in garaža, $7,500. Strainic Realty Co. 15607 Waterloo Rd. IV 6561; KE 4120 Sprejme sa zemljiškega agenta. ___(July 28, 30) Ohijsko vino na galone. Fina kapljica. Odprto do 3:30. Zgiasite se pri Emery's 961 Addison Rd. _(181) Kupujmo obrambne obveznic« in znamke! AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 28, 1943 J JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PRE VEL DR. JOS. JERSE 11111111111117 J Gorečo svečo je dal umirajo- ri: se odpovem. Na zadnje čemu v desno roko in je rekel Rudolfu, ki je sedel na tleh in ihteč gladil zeleno odejo, pod katero je v bolečinah ležalo telo njegovega gospoda: "Drži mu roko s svečo, preslab je, ne more sam. Ti si ena priča, da ga sprejmem v katoliško Cerkev."—Nato se je obrnil k drugemu strelcu: "Ti si druga priča." Potem je rekel umirajočemu. "Henrik, molil ti bom naprej, kakor mora biti, katoliško veroizpoved, vseh dvanajst členov, in te bom pri vsakem vprašal: Veruješ? In ti vsaki-krat odgovori: Verujem! Me li razumeš?" Umirajoči je prikimal z glavo. Vsi katoliški strelci so pokleknili. Albert je rekel: "Veruješ dvanajst členov apostolske vere?" S slabotni mglasom je odgovori) Henrik: Verujem. Strelci so se jokali. Albert je nadalje vprašal: "Veruješ v Boga Očeta vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje?' In umirajoči je zopet rekel: Verujem. ". . . Veruješ v Jezusa Kristusa, sina njegovega edinega, Gospoda našega?" ". . . Veruješ, da je bil spočet od svetega Duha, rojen iz Marije Device?" "Veruješ, da je trpel pod Poncijem Pilatom, križan bil, umrl in bil v grob položen?" "Veruješ, da je šel pred pekel, da je tretji dan od mrtvih vstal?" Na vsa ta in druga vprašanja je smrtno ranjeni mladenič s krvavimi ustnicami odgovoril: Verujem. Ko je bila dokončana katoliška veroizpoved, je rekel Albert, menih: "Obrednik veli, da se mora krivoverec, ki se vrača v naročje katoliške Cerkve, slovesno odpovedati svoji dosedanji zmoti, zato te bom, Henrik Hen-del, sedaj vprašal, če se odpo-veš hudiču in krivi veri, ti pa mi na vsako vprašanje odgovo- V BLAG SPOMIN ŠESTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Antona Turk ki Je ca vedno zatisnil svoje oči dne 28. julija 1937 Prehitro si zapustil nas, za vedno utihnil Tvoj je glas; le Tvoj spomin med nami živi > in vedno bo do konca dni. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O., 28. julija, 1943. vprašanje pa odgovori, hočem! Me razumeš?" Umirajoči Henrik je bolestno zadrhtel pod odejo. "Duhovnik," je zasopel, "vsi, ki so me ljubili . . . , so izpovedali ta nauk. — Se li moram odpovedati tudi njim?" "Ne odpoveš se ljudem," je rekel Albert, "ampak zavrženi krivi veri. Pomni, kaj pravi Kritus: Kdor očeta ali mater bolj ljubi kakor mene, mene ni vreden." Vnovič je Henrik nagnil glavo, v znamenje, da se vda v to, kar je zahteval menih. Menih je rekel s poudarkom: "Človek, se odpoveš hudiču in njegovim angelom?" Satanu! Umirajoče srce kal-vinskega fanta je divje zatolklo. Glej! Pojoč je šla skozi sobo žena iz domovine njegove matere, ki ga je najprej učila moliti, ki je bila dobra. Vedel je, da je le slepilo, sedaj je Izginila. Krčevito je sklenil roke in kri mu je udarila na ustne, ko je rekel: "Se odpovem!" Rudolfova sršava brada se je dotaknila njegovega čela. Rudolf mu je hripavo prigovarjal tolažilne bestAle, ker je videl, kako grozno, kako kruto trpi njegov gospofl. Toda sedaj se je v hiši nekaj zgodilo. Vrata so se odpirala. Ves hrušč je zastal v hiši, zunaj pri vhodu, je bilo čuti težke korake in votlo je vpraševal moški glas, ki so ga dušile solze: "Vem, ne skrivajte mi; moj otrok umira, hočem ga še enkrat videti." Bil je to sodnikov glas. Zgoraj v dvorani, kjer se od bole sti ni več zavedal svojih čutov, je slišal počiti strele, nato pa valovanje ljudstva. Gifin ga je, da bi mu prihranil zadnji sunek, nalagal, da se je zgodila nesreča z nabasanimi puškami; tako so ga pregovorili, da je ostal zgoraj. Toda nekaj hudega sluteč, je vnovič vprašal, kaj je spodaj; sedaj šele mu je Tan, ki mu je Gifin zašepetal v uho, povedal, da so spodaj strelci ustrelili stotnika, ter da je že mrtev. Za trenutek je izgubil vso zavest, toda takoj nato je vstal in je rekel: "To ni res, ni mrtev, kje je, moram ga videti!" Od sebe je porinil proč vse, ki so ga rotili, naj za božjo voljo ne gre doli, in je stopal po stopnicah navzdol, v srcu pa mu je razsajal pekel kesa in muke. Zunaj pred sobo za paramen-ti je srečal starega Gifina in je zavpil nanj: "Nalagali ste me! Zakaj ?" Potem je vprašal: "Kje je?" Gifin je nemo pokazal na železna vrata, Hendel jih je odprl in je vzkliknil: "Kje je moj sin?" Obstal je in je ves omamljen srepo zrl, kakor bi ga bilo zadelo strašno znamenje z neba ... O groza . . . Glej v njegovi zakladnici, kjer so bili shranjeni vsi zlati kelihi in podoba z luteranskim svetim pismom, je na krvavem ležišču zagledal svojega otroka, ki je v voščeni roki držal gorečo svečo, poleg njega pa je v črnem meniškem talarju stal s knjigo v roki menih, čigar močni glas je donel kakor božja sodba: "Se odpoveš krivoverski' hudobiji?" In njegov otrok, njegov dragi umirajoči otrok, ki je izšel iz evangeljske krvi, je odgovoril s čistin*! ustnicami, ki jih ni omadeževala še nobena laž: "Se odpovem." Ko je Hendel vse to videl in j slišal, je sredi morja bolečin, v katero se je utapljala njegova duša, zadnjikrat dvignila svojo zmajevo glavo hidra starega sovraštva proti Rimu: Vse, prav vse so mu vzeli, zaradi njihove device je obsodil lastnega otroka na smrt, in sedaj pa trgajo še umirajočemu otroku očetovo vero iz srca. Stopil je v sobo. Preko svoje knjige je videl menih črno orjaško postavo, moža hudobije, ki je še včeraj bruhal ogenj in žveplo na vsakoga, ki bi si upal katoliške obrede vršiti v pro-testantovskem mestu . . . Mož je stal na pragu, neznansko velik kakor senca zlega duha in bled kakor smrt in je poln srda in s pritajenim glasom tiho vprašal, ne meniha, ampak enega izmed strelcev, da bi se njegov umirajoči otrok ne ustrašil glasu onega, ki ga je obsodil na smrt: "Kaj se godi tu? — Kdo je to dovolil?" Strelec je odgovoril tudi po tihem: "Častivredni, strogi gospod, sam je želel duhovnika." "On sam" — je počasi rekel Hendel, in ostudna kačja glava se je zopet potopila v morje nje- terim je kljubovalo in se je v silni trdovratnosti upiralo vse življenje, vsak čin velikega Hen-delna. "Hočeš živeti in umreti v edinosti svete katoliške Cerkve?" Katoliške Cerkve! — nekdaj mu je pomenila vse hudo, sramotno in satansko. Z nogami je teptal njene služabnike. S svojim mečem je vlamljal v njihove svete kraje, v cerkve in samostane. — Toda ni poginilo vsled tega, živi in k milijonom svojih otrok rodi vsak dan še nove — in njena zadnja mladika je bledi mladenič tam na krvavem ležišču, ki s svečo v roki sveto in potrpežljivo z mrt-vajškobledimi ustnicami jeclja: Hočem. Po dovršeni odpovedi je duhovnik, ne da bi ga bila najma-nje motila navzočnost sodnikova, mirno rekel enemu izmed strelcev: "Prinesite mi palico." Tedaj je zamrmral zvesti Rudolf: "Križ božji, prečastiti, ne tepsti ga!" Albert se je smehljal vsled te preprostosti in mu je rekel: "Ne boj se, ne bom ga huje udaril, kakor so tebe škof na dan svete birme udarili na lice." Ni bilo druge palice pri .rokah, kakor slonokoščena, okoli katere je bil govih bolečin. Nepremičen je navit star .pergament. Albert je stal na pragu in je pustil, da je tu na prostoru, ki je poln prič luteranskih zmag, ki jih je priboril, katoliški duhovnik iz katoliškega obrednika njegovemu sinu naprej govoril besede, ka- OBLAK MOVER Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca JOHN OBLAKA 1146 E. 61st St. HE 2730. odvil pergament, sedel je na stol in je Henrika, čigar ustnice so se gibale v tihi molitvi — bila je vedno molitev za umirajoče, ki jo je nežna Štefka molila na morišču — na lahno udaril na ramo. Nato se je dvignil in je stoje molil Miserere mei Deus— Usmili se me, o Bog. Potem se je po vsem prostoru razlegal njegov trdi moški glas, ko je umirajočemu dal odvezo od velikega izobčenja, in njegov glas je kakor kladivo padal na srce očeta, ki je še vedno nepremično stal na pragu in je z žgočimi, mrkimi pogledi in z gnusom opazoval čudne obrede. Vendar pa se ni mogel ubraniti zavesti, ki se ga je vedno bolj polaščala, da nadnaravne moči delujejo v tem možu, ki je negoval in pokopal svojega kužnega bolnika, ki je deklico vzgojil v junakinjo in ki je sedaj dajal zadnji mir od vseh zapuščenemu in proklete-mu nesrečniku. Toda še je zapiral božji milosti srce, ki je bilo trdo in zmrznjeno, vendar pa je v njegovi duši vstajalo spo- znanje, da je Cerkev, ki jo preganja, več kakor človeško delo. "Naš Gospod Jezus Kristus," je molil Albert nad umirajočim, "naj te odveže, in po njegovi oblasti, ki mi je podeljena od našega prečastitega škofa, te odvezujem najprej vezi velikega izobčenja, kateremu si zapadel vsled krive vere, in te vračam zakramentom Cerkve, občestvu svetnikov in edinosti vernikov. V imenu Očeta, in Sina in Svetega Duha. Amen." Nato je Albert položil svojo suho roko na temno, s krvjo ob-lito mladeničevo glavo in je nadaljeval : "Gospod vsemogočni Bog Oče našega Gospoda Jezusa Kristusa ki si v svoji milosti tega svojega služabnika iztrgal lažnivosti krivoverske hudobije in si ga poklical nazaj v naročje sv. Cerkve, ti, o Gospod, pošlji z nebes vanj svojega Svetega Duha, Duha modrosti in umnosti, Duha sveta in moči, Duha učenosti in pobožnosti. Napolni ga z lučjo svoje svetlobe in naj se v imenu istega našega Gospoda Jezusa Kristusa prekriža z znamenjem sv. križa v večno življenje. Amen." S svojo koščeno roko je Albert nad umirajočim mladeničem napravil veliko znamenje sv. križa. Nato je stran položil palico, vzel Heniku svečo iz rok ČE STE BOLNI Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju. Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način. DR. PAUL W.WELSH HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih) Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016. (Wed. — x) D (omoi lO [ODO v I D D Ali iščete delo? Ako iščete delo v kaki tovarni, ki izdeluje vojne potrebščine NE POZABITE NAJPREJ POGLEDATI V KOLONO NAŠIH MALIH OGLASOV! SKORO VSAK DAN IŠČE KAKA VOJNA INDUSTRIJA TE ALI ONE VRSTE DELAVCEV u O 0 ugasnil jo je in se je sklonil nadenj, rekoč: "Sedaj se moraš še izpovadti svojih grehov, kolikor ti je sedaj mogoče, da boš mogel vredno prejeti Telo Gospodovo. Eden pa," se je glasno obrnil proti strelcem, "naj kolikor more hitro teče župnišče, tam je shrani borij, ki sem ga jaz sam F sel iz farne cerkve, in pKce' ga kak duhovnik prinese (Dalje prihodnjič) Del nemškega "Messerschmitt" letala vport zavezniški letalci za zaznamovanje sklatenih nemških H80 ?a Hons Brigadni general Robert Cand&e (levi) in zra vni maršal J. H. D'Albiac sta se vstavila v kantini križa, kjer sta dobila za prigrizek krofe in kavo. POZOR GOSPODARJI HIŠ! Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom aU ^ popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nf£ že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Si" Plačate lahko prav na lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElrose 0033 6115 LORAIN AVE. GAr^ Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZlC0 UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-S10VENSKEGA BERILA "ENGLISH- SLOVENK KBADEK" kateremu je znižana cena in stane samo: $2.00 Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA ^ 6113 St. Clair Ave. Cleveland, 0> minis Prislc Začeli Zvezo d«žel( tako, vsed; < Haj j "ikih >Pelv % Wi. Baj lvest ^n Ma, ob '°»lal P le Ni S, si S Sl. •6 S. V I tir v o O, 8 VOJNE INDUSTRIJE, KI OGLAŠAJO V TEM DNEVNIKU IŠČEJO ... POMOČ! Kadar vprašate za delo, ne pozabite omeniti, da ste videli tozadevni oglas v Ameriški Domovini caoi Hi ŽENINI IN NEVESTE! Naša slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk. N >k »a M K Ju S K in H Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. HEnd«r«o»» A iti k 11 um luninimi) i 111 i IHSH 5 6 N > %