PREDSTAVUAMO VAM NAŠ KRAJ:
VELIKE LAŠČE
»Tihi otok« na robu občine
»Dežela slovenska ima mnogo lepših in rodovit-nejših krajev nego je laški; vendar, ko bi jaz priiel še kdaj na svet in ko bi mi bilo dano na voljo, kje hočem ugledati beli dan, ne volil bi si drugega kraja. Ne zaradi kraja samega; ali Ijudje, Lašča-nje bili so mi vedno Ijubi in simpatični, krepko Ijudstvo, ki še tudi čuti kakor tako in s posebnim ponosom in poudarkom poje: »mi smo, oj, LaS-ianje!«
Tako je pred kakimi dobrimi stotimi leti o Veli-kih Laščah zapisal veliki laški pisec in pismouk Josip Stritar. Njegov sodobnik, prav tako pisatelj Fran Levstik pa ga je ob neki drugi priliki do-polnil:
8... Laščan še nikoli ni dosti maral. kaj se godi na političnem svetu; zato so pa že od nekdaj z njim delali, kakor so hoteli. Laščan zna dobro kupiti in prodati, za kar je sloveč na široko po zemlji; v politiko se pa še nikdar ni vtikal. Njemu je botj mar, po čem so po Štajerskem in Hrvaškem tiste živali, ki jih redimo zaradi mesa in klobas...«
Te Levstikove besede prav prozaično odsevajo utrip živijenja in miselnost, ki je nekoč vladala v tem kraju; brez pridržkov pa bi jih kajpada lahko sprejeli tudi danes: kraj je namreč navzlic
svoji znamenitosti in bogati kulturni dediščini še vedno usodno odrinjen od roba družbenega raz-voda, pač pa »delajo z njim, kar hočejo,« kakor bi porckel oče Martina Krpana.
Kdaj asfalt?
Vsekakor se je ves gnev in razočaranje Lašča-nov zadnja leta strnil na slabo cestno strukturo. V kraju je namreč še vedno komajda kaka polovi-ca cest asfaltirana. Gola makadamska rebra se kažejo praktično vsepovsod: na cesti proti železni-ški postaji, proti Stritarjevi Podsmreki in Mali Slevici ter na odseku Mala Slevica prek Dvorske vasi do Podplane in od Karlovice do Kneja. Da seveda o drugih manjših poteh v Laščah in zunaj njih sploh ne govorimo.
»V tem pogledu smo pravi otok nerazvitosti v primerjavi s sosednjimi občinami,« ne more skriti razočaranja nad tem anahronizmom pred-sednikom KUD »Primož Trubar« in vsestranski vaški delavec Janez Gruden. »Kamorkoli se ozreš, pa naj bo proti ribniški, cerkniški ali grosu-peljski občini, povsod so že potegnili asfalt do meje; mi tu pa še vedno čakamo.«
Ce je verjeti obtjubam z občine, naj bi že v krat-kem dobil asfalt del ceste proti Podsmreki in daljši
cestni odsek proti Lužarjem (v dolžini 8 kilome-trov) ter še peščica manjših uličic, ki prepredajo same Velike Lašče.
V podobno nezavidljivem stanju se je prejkone znašla tudi krajevna kanalizacija. Kanalizacijsko omrežje je urejeno le v delu naselja, pa še tu fekalije prosto odtekajo v odplakne vode. Del vasi pa ne premore niti tega. O tem pravi predsed-nik sveta KS Velike Lašče Anlon Oblak:
»Na vsak način bi bila potrebna čistilna napra-va. A za to ni denarja. Po lanskoletnih izračunih, naj bi le-ta stala okrog 50 starih milijard, skupaj s cetotnim kanalizacijskih omrežjem pa okrog 100 milijard. Za zdaj je kanalizacijsko pokrit le center vasi, čigar odplake se stekajo v ponikalni potok Cerejo.«
Nadležno skladišče kraj pokopališča
Laščani se že dolgo zavedajo, kaj pameni ureje-na komunalna struktura. Tembolj, ker kraj nikoli ni bil posebno radodaren z vodnimi viri. Na ob-močju celotne KS denimo ta hip deluje deset vodovodov, od katerih pa imajo nekoliko večjo kapaciteto le trije. Najmočnejši vodovod, ki oskr-buje s pitno vodo same Lašče in še nekaj bližnjih vasi, so zgradili leta 1974. Zmogljivost izvirov precej niha in je v sušnih obdobjih minimalna, zaradi česar prihaja do začasnih redukcij; dodatno pa otežujejo problem še vodovodi, ki morajo vo-do prečrpavati iz nizko ležečih izvirov v višje zbiralnike.
Še \et sivih las pa Laščanom povzroča krajevna trgovina z gradbenim materialom. Ta je po bese-dah Janeza Grudna neurejena, pretesna, svoja skladišča pa ima razmetana dobesedno po vsem kraju. kar njegovemu zgodovinskemu slovesu go-
tovo ne more biti v ponos. Se veL: največje (odpr-to) skladiSče je prislonjeno prav na vaško pokopa-\iiie. Kako se to estetsko »sožitje« sklapa skupaj, menda ni vredno izgubljati besed; bolj nerodno je, da prav zaradi tega ne morejo urediti pokopa-lišča in zgraditi načrtovanih 2 mrliških vežic (za le-ti so - s precejšnjim finančnim deležem krajanov - že kupili 22 arov zemljišča). Problem naj bi bil dokončno rešen, ko bodo zgradili novo trgovino z gradbenim materialom. Na mestu, kjer je zdaj (odprto) skladišče, pa naj bi uredili glavno krajev-no parkirišče.
Trgovine so tudi sicer šibka točka Velikih Laši. Za 202 hiši, kolikor jih imajo ta hip registriranih, poleg tega pa ie za kup porabnikov iz sosednjih vasi in vikendašev, skrbita le dve manjši trgovini-ci, zato ob konicah razumljivo prihaja do precejš-njih zastojev. Rešitev bi bila edinole v izgradnji večjega trgovskega centra, za kar pa, kot pravi Anton Oblak, ni prostora. Morda bo zadevo zdaj vzela v roke Kmetijska zadruga Velike Lašče.
»Za »žejne« je v Laščah na voljo le še ena sama gostilna (pri Kuklju) in en bife (pred zadnjo vojno pa je bilo tu kar 14 gostiln!), usahnile pa so tudi številne druge obrti. ki so nekoč tu na veliko cvetele. Zadevo pojasnjujejo s hudimi kriznimi časi, v katerih so se večkrat znašli, pa pravcatim »agrocomerčevim sindromom«, ko so številne obrtnike pobrale lažne menice, nekaj obrti pa je gotovo zamrlo tudi zaradi velikega odliva prebi-valstva tam po petdesetih letih tega stoletja (zavo-ljo zaposlitve, slabih prometnih vez ipd). Tam nekje okrog leta 1970 pa je odseljevanje poneha-lo. Zdaj večina Laščanov hodi delati v Ljubljano, nekaj se jih vozi na delo v Ribnico, preostali pa si služijo kruh v domačih delovnih organizacijah, kot so Igo, Ljubljanske mlekarne, Gozarstvo Ve-
like Lašče in Kmetijska zadruga (tu delajo pred-vsem kot kooperanti). Vendar - kot pravi Janez Gruden - nekje demografsko ravnovesje zlepa ne bo več vzpostavljeno.
Nasploh v LaJčah marsikje škripje, kjer ne bi bilo treba. »Poglejte, zazidalnih površin ni. Vse je prepuščeno sprotnemu dogovarjanju z urbanisti. Sploh ni pravega reda. Celotna komunalna uredi-tev je postala pravcato breme za KS. Sami uprav-ljamo z vodovodom, pokopališčem, čiščenjem tr-ga, praktično z vsem. Vse je na pol improvizirano, zato tudi le na pol urejeno. Cas pa bo seveda zahteval drugačno in boljšo ureditev,« trezno raz-mišlja predsednik KUD »Primož Trubar«.
Nov zdravstveni dom
Osnovna šola »Primož Trubar« pa se po drugi strani otepa s prostorskimi težavami. Zato so se že pred časom odločili za izgradnjo štirih dodatnih učilnic s kuhinjo in nadzidavo obstoječega objek-ta, ki ima, kot je znano, povrh vsega še slabo streho.
Več sreče imajo Laščani z zdravstvenim var-stvom. Odkar so (s III. samoprispevkom) leta
1985 dobili nov zdravstveni dom, krajanom zdrav-stvenih storitev ni treba več iskati v tesnih in neprimernih prostorih kakor prej. Novi zdrav-stveni objekt ima poleg splošne ambulante in lastne lekarne, tudi ambulanto zdravstvenega var-stva otrok, zobozdravstveno ambulanto, patrona-žo, laboratorij in še skupne prostore. Zdravniško pomoč na tej postaji iščejo krajani kar iz 88 vasi, nekaj pacientov pa je tudi iz vasi na obrobju ribniške občine. Računajo, da bodo zmogljivosti postaje ob zdajšnji rasti prebivalstva zadostovale vsaj do leta 2000.
Za Levstikov dom in druge kulturno-zgodovin-ske spomenike skrbi (s pomočjo raznih sponzor-jev) krajevno Kulturno umetniško društvo. Ena-ko seveda tudi za sLmo kulturno življenje v kraju. Žal nam skopo odmerjeni prostor ne dovoljuje, da bi obširneje pisali o teh aktivnostih. Kakor seveda tudi ne še o številnih drugih zanimivih drobcih, ki sestavljajo bogati velikolaški mozaik. Pa saj je nek znani pisatelj že zdavnaj zapisal: dovolj je, da vidiš mestno jedro, in spoznal boš celo mesto ...
BRANKO VRHOVEC