S H S tudia istorica lovenica Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Humanities and Social Studies Review letnik 21 (2021), št. 3 ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU MARIBOR 2021 Studia Historica Slovenica Tiskana izdaja ISSN 1580-8122 Elektronska izdaja ISSN 2591-2194 Časopis za humanistične in družboslovne študije / Humanities and Social Studies Review Izdajatelja / Published by ZGODOVINSKO DRUŠTVO DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ HISTORICAL SOCIETY OF DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR http://www.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si ZRI DR. FRANCA KOVAČIČA V MARIBORU/ ZRI DR. FRANC KOVAČIČ IN MARIBOR Uredniški odbor / Editorial Board dr. Karin Bakračevič, dr. Rajko Bratuž, dr. Neven Budak (Hrvaška / Croatia), dr. Jožica Čeh Steger, dr. Darko Darovec, dr. Darko Friš, dr. Stane Granda, dr. Andrej Hozjan, dr. Gregor Jenuš, dr. Tomaž Kladnik, dr. Mateja Matjašič Friš, dr. Aleš Maver, Rosario Milano (Italija / Italy), † dr. Jože Mlinarič, dr. Jurij Perovšek, dr. Jože Pirjevec (Italija / Italy), dr. Marijan Premović (Črna Gora / Montenegro), dr. Andrej Rahten, dr. Tone Ravnikar, dr. Imre Szilágyi (Madžarska / Hungary), dr. Peter Štih, dr. Polonca Vidmar, dr. Marija Wakounig (Avstrija / Austria) Odgovorni urednik / Responsible Editor dr. Darko Friš Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Koroška cesta 53c, SI–2000 Maribor, Slovenija e-pošta / e-mail: darko.fris@um.si Glavni urednik / Chief Editor dr. Mateja Matjašič Friš Tehnični urednik / Tehnical Editor David Hazemali Članki so recenzirani. Za znanstveno vsebino prispevkov so odgovorni avtorji. Ponatis člankov je mogoč samo z dovoljenjem uredništva in navedbo vira. The articles have been reviewed. The authors are solely responsible for the content of their articles. No part of this publication may be reproduced without the publisher's prior consent and a full mention of the source. Žiro račun / Bank Account: Nova KBM d.d. SI 56041730001421147 Prevajanje / Translation: Knjižni studio d.o.o. Lektoriranje / Language-editing Knjižni studio d.o.o., Ana Šela Oblikovanje naslovnice / Cover Design: Knjižni studio d.o.o. Oblikovanje in računalniški prelom / Design and Computer Typesetting: Knjižni studio d.o.o. Tisk / Printed by: Itagraf d.o.o. http: //shs.zgodovinsko-drustvo-kovacic.si Izvlečke prispevkov v tem časopisu objavljata 'Historical – Abstracts' in 'America: History and Life'. Časopis je uvrščen v 'Ulrich's Periodicals Directory', evropsko humanistično bazo ERIH in mednarodno bibliografsko bazo Scopus (h, d). Abstracts of this review are included in 'Historical – Abstracts' and 'America: History and Life'. This review is included in 'Ulrich's Periodicals Directory', european humanistic database ERIH and international database Scopus (h, d). Studia historica Slovenica, Časopis za humanistične in družboslovne študije, je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 487. Izdajo časopisa je omogočila Agencija za raziskovalno dejavnost RS. Co-financed by the Slovenian Research Agency. S H S tudia istorica lovenica Ka za lo / Con tents V spomin / In Memoriam DARKO FRIŠ Akademiku zaslužnemu profesorju Univerze v Mariboru dr. Jožetu Mlinariču (1935–2021) v spomin ..................................................................613 Član ki in raz pra ve / Pa pers and Es says GORAZD BENCE: Katarina Elizabeta baronica Raumschüssl, rojena Sauer, in njena loretska kapela pri celjskih minoritih ...........................619 Baroness Katharina Elisabeth Raumschüssl, Née Sauer, and her Loreto Chapel in the Celje Minorite Monastery JAN ŽUPANIČ: The Making of Business Nobility. The Social Rise of Austrian Businessmen after 1848 ......................................................................................655 Ustvarjanje poslovnega plemstva. Družbeni vzpon avstrijskih gospodarstvenikov po letu 1848 DMITAR TASIĆ: Serbia and Changes in the Concept of Citizenship in the Era of the First World War .............................................................................................695 Srbija in spremembe v konceptu državljanstva v obdobju prve svetovne vojne LÁSZLÓ GÖNCZ: Načrti avtonomne in upravne organiziranosti Slovenske krajine v obdobju Károlyijeve ljudske republike (od novembra 1918 do marca 1919) ................................................................................727 Plans for Autonomous and Administrative Organization of the Slovene March during the First Hungarian Republic (from November 1918 till March 1919) TOMAŽ KLADNIK in MATEJA MATJAŠIČ FRIŠ: Maribor med obema vojnama in vprašanje vojaške infrastrukture .................................789 Maribor between the Two Wars and the Issue of Military Infrastructure S H S tudia istorica lovenica ANJA ISKRA: Likovna umetnost v Mariboru v času nemške okupacije 1941–1945 ..............................................................................................................................................825 Visual Art in Maribor during the German Occupation 1941–1945 BOŠTJAN UDOVIČ, MILAN BRGLEZ in ANA ARBEITER: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih diplomatskih študijah? : primerjalna analiza izbranih slovenskih znanstvenih revij ..................................................................................859 Who writes (what) in Slovenian Diplomatic Studies?: A Comparative Analysis of Five Slovenian Journals Avtorski izvlečki / Authors' Abstracts .............................. 897 Uredniška navodila avtorjem / Editor's Instructions to Authors ............................................... 903 Studia Historica Slovenica / letnik / year 21 (2021).......................................................................... 913 S H S tudia istorica lovenica 859 S H S tudia istorica lovenica DOI 10.32874/SHS.2021-23 1.02 Pregledni znanstveni članek Kdo (kaj) piše o/v slovenskih diplomatskih študijah?: primerjalna analiza izbranih slovenskih znanstvenih revij Boštjan Udovič Dr., izredni profesor Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za mednarodne odnose Kardeljeva ploščad 5, SI–1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: bostjan.udovic@fdv.uni-lj.si Milan Brglez Dr., docent Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za mednarodne odnose Kardeljeva ploščad 5, SI–1000 Ljubljana, Slovenija Evropski parlament Rue Wiertz 60, B–1047 Bruselj, Belgija e-pošta: milan@milanbrglez.si oz. milan.brglez@europarl.europa.eu Jana Arbeiter Dr., docentka Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede, Center za mednarodne odnose Kardeljeva ploščad 5, SI–1000 Ljubljana, Slovenija e-pošta: jana.arbeiter@fdv.uni-lj.si Izvleček: Članek analizira objave s področja slovenskih diplomatskih študij v revijah Teorija in praksa, Družboslovne razprave, Annales – Series Sociologia et Historia, Acta Histriae in Studia Historica Slovenica. Glavna ugotovitev članka je, da so objave s področij slovenskih diplomatskih študij nasploh redke (predstavljajo od 1 do 3 % vseh objav), med objavami v izbranih revijah pa prednjačijo predvsem članki s področja zgodovine slovenske diplomacije. To ne preseneča, saj se med slovenskimi zgodovinarji kar nekaj posameznikov ukvarja s t. i. diplomatsko/politično zgodovino. Za točno se izkaže tudi ugotovitev, da se članki s področja diplomatskih študij pojavljajo v valovih, in še to predvsem v okviru tematskih številk obravnavanih revij. Ključne besede: diplomatske študije, Slovenija, zgodovina, struktura, pravo, ceremonial Studia Historica Slovenica Časopis za humanistične in družboslovne študije Maribor, letnik 21 (2021), št. 3, str. 859–896, 141 cit., 3 preglednice, 5 grafov Jezik: slovenski (izvleček slovenski in angleški, povzetek angleški) B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 860 Uvod1 15. januarja 2022 bo minilo 30 let, odkar so države članice Evropskih skupno- sti priznale Slovenijo kot samostojno in suvereno državo, februarja bo 30 let, odkar je to storila Ruska federacija, aprila 2022 tri desetletja, odkar so to sto- rile Združene države Amerike, 22. maja 2022 pa bo 30-letnica vstopa Republi- ke Slovenije v Organizacijo združenih narodov. Četudi se nam 30 let zdi dolga doba, je v življenju države to izjemno kratko obdobje. Mnogotere stvari, ki jih je Slovenija dosegla v 30, številne države niso dosegle niti v 100 ali še več letih. Zato je prav, da pogosto prezrte dosežke tudi omenimo: hitro mednarodno pri- znanje, članstvo v številnih mednarodnih organizacijah in institucijah, nestalno članstvo v Varnostnemu svetu Organizacije združenih narodov (1998–2000), predsedovanje Evropski uniji (2008) in Svetu Evropske unije (2021), Organi- zaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (2005), Svetu Evrope (2009) … in še bi lahko naštevali. Tudi številne zunanjepolitične pobude, med katerimi velja izpostaviti predvsem Sklad za razminiranje ITF, proces Brdo(-Brijuni) ter druge aktivnosti so tisto, kar Slovenijo umešča tudi na svetovni zemljevid aktivnih članic. Kljub številnim dosežkom (in tudi nekaj stranpotem) se v tem članku ne bomo ukvarjali s tem, ampak bo namen tega članka analizirati pisanje o teh dosežkih. Zanimalo nas bo torej pisanje o (slovenski) diplomaciji, njegove zna- čilnosti ter posebnosti, kar z enotnim konceptom označujemo kot slovenske diplomatske študije. Zakaj smo se lotili raziskovanja slovenskih diplomatskih študij? Poglavitni razlog je bil ta, da pisanje o diplomaciji ni pomembno samo za razvoj znanosti, ampak tudi za razvoj stroke, sočasno pa ima velik pomen tudi za državotvor- nost Slovenije ter tudi njeno državništvo oz. njegovo vodenje. Ker je Slovenija mala (in majhna) država, obstaja ipso facto v njej tudi majhna znanstvena sku- pnost, ki se ukvarja z vprašanji, povezanimi s slovenskimi diplomatskimi študi- jami. Prav tako obstaja tudi le majhna skupnost, ki na različnih ravneh dnevno deluje v diplomatskih odnosih. Ker sta ti dve skupnosti majhni, je še toliko bolj pomembno, da sta čim bolj povezani. S povezanostjo namreč pridobita obe sferi – raziskovalna in prakseološka. Raziskovalna skupnost lahko s poveza- nostjo in naslanjanjem na praktike v diplomaciji vsakodnevno dobiva nove in nove podatke iz diplomatske prakse, s katerimi testira svoja teoretska dogna- nja, jih razvija in oplaja; na drugi strani pa lahko praktiki teoretska spoznanja vključujejo v svoj sistem dnevnih odločitev o tem, kako bodo ravnali v posa- mični situaciji. Razvijanje diplomatskih študij tako ni pomembno le z vidika 1 Članek je nastal kot raziskovalni rezultat raziskovalnega programa št. P5-0177: Slovenija in njeni akterji v mednarodnih odnosih in evropskih integracijah, ki ga financira Javna agencija za raziskoval- no dejavnost Republike Slovenije (ARRS). 861 S H S tudia istorica lovenica teorije, ampak lahko njihov razvoj izjemno pomaga tudi pri razvoju diplomat- skih metod in prakse. V pričujočem članku želimo torej analizirati, katera spo- znanja so bila predstavljena v znanstvenih člankih med letoma 1991 in 2020. Analiza v članku je izvedena na dveh ravneh. Najprej na splošni ravni, v okviru katere analiziramo splošne (kvantitativne) značilnosti razvoja sloven- skih diplomatskih študij, mdr. kako so te strukturirane glede na tematike objav ter glede na to, kako so se tematike spreminjale skozi leta oz. obravnavana obdobja. Druga raven je specifična in kot takšna bolj zamejena. Odločili smo se, da bomo analizirali objavljanje znanstvenih člankov s področja slovenskih diplomatskih študij v petih znanstvenih revijah, in sicer Teorija in praksa, Druž- boslovne razprave, Annales – Series Historia et Sociologia, Acta Histriae ter Stu- dia Historica Slovenica. Pri tem nas bodo zanimale tako kvantitativne značilno- sti objav (npr. število člankov s področja diplomatskih študij po letih) kot tudi področja, ki so jih te objave "pokrivale".2 Seveda se pri naši analizi zavedamo tudi omejitev, ki jih ta razprava ima: prva omejitev je izbor časovnega obdobja, ki ga Polona Mal3 imenuje "ura nič". To obdobje smo izbrali prav zaradi tega, ker analiziramo diplomatske študije tudi skozi spekter prispevka k diplomaciji Slovenije, pa tudi k njeni državnosti. Pri tem se zavedamo, da so v preteklosti številni slovenski diplomati delova- li tudi v drugih diplomatskih službah (in tudi zastopali slovenske nacionalne interese). Ne glede na to pa menimo, da je osredinjenje na leto 1991 kot pre- lomno leto pomembno z vidika klasičnega razvoja nacionalnih diplomatskih študij, pa tudi državotvornosti. Druga omejitev, ki smo si jo postavili, je ta, da bomo analizirali diplomatske študije na dveh ravneh. Prva – splošna raven – je namenjena uokvirjanju razprave o razvoju diplomatskih študij. Pri tem se zavedamo, da del iz slovenskih diplomatskih študij na tem področju ne bomo ocenjevali kvalitativno. Privzeli bomo namreč, da so izbrana dela dovolj kako- vostna, da sama po sebi tvorijo korpus slovenskih diplomatskih študij, ter da jih lahko kot takšna vzamemo v obravnavo. Druga – konkretna raven – pa je analiza razvoja in prispevka slovenskih diplomatskih študij prek objav v ome- njenih petih znanstvenih revijah. Članek je razdeljen na dva dela. Uvodnemu orisu problematike sledi teo- retski del, v katerem uokvirimo razpravo o diplomatskih študijah nasploh ter njihovih značilnostih. Drugi del razprave je empiričen in prikazuje razvoj slo- venskih diplomatskih študij skozi zgodovinsko in strukturno perspektivno 2 Kako smo metodološko izbrali revije, ki jih analiziramo? Nestrukturirano smo pregledali vse družbo- slovne in humanistične revije, ki bi lahko objavljale članke s področja slovenskih diplomatskih študij, nato smo izbrali tiste, ki so uvrščene vsaj v mednarodno bazo Scopus oz. WoS, med njimi pa pet tistih, kjer je bila količina člankov s področja slovenskih diplomatskih študij največja. 3 Polona Mal, Slovenska diplomacija ob uri nič: nastanek in zgodnji razvoj diplomacije Republike Slovenije. Diplomsko delo (Ljubljana, 2009). B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 862 ter izpostavi pomen diplomatskih študij kot teoretskega polja raziskovanja za izgradnjo diplomatske metode ter državništva na Slovenskem. Članek zaključi- mo z razpravo o stanju slovenskih diplomatskih študij ter podamo razmisleke za raziskovanje v prihodnje. Diplomatske študije kot teoretsko polje v nastajanju ali novo vino v starih mehovih? Diplomacija je nasploh razumljena kot unikum. Ob njeni omembi si posame- zniki predstavljamo ljudi v frakih, zakajenih dvoranah, ki uživajo življenje, soča- sno pa še morda, občasno, pri svojem uživanju (ne) naredijo kaj tudi za državne interese.4 A ta podoba o diplomaciji je zgrešena. Moderno delo v diplomaciji redkokdaj dopušča sprostitev in uživanje, nekoč zaželeni sprejemi marsika- teremu diplomatu danes predstavljajo eno od številnih službenih obveznosti. Trdimo lahko, da je praksa diplomacije drugačna od njene podobe v javnosti. A težava se pojavi, da idealizacija ter profanizacija diplomacije (kot metode in aktivnosti) ni del le laične javnosti, ampak marsikdaj tudi strokovne ali celo znanstvene. To velja pripisati dejstvu, da so diplomacija kot aktivnost in diplo- matske študije kot polje preučevanja diplomacije področja, ki nimajo svoje ne zgodovinske in ne domovinske pravice v nobeni znanosti in disciplini. Logič- no bi sicer bilo, da bi diplomacijo preučevali v okviru znanosti5 ali discipline o mednarodnih odnosih,6 a ni tako. Problem mednarodnih odnosov, ki ga razi- skovanje (in preučevanje) diplomacije le še poslabša, je ta, da si odnose v med- narodni skupnosti vseskozi zamišljajo v veliki meri kot državocentrične (t. i. vestfalizacija mednarodne skupnosti),7 diplomacija pa tak metodološki pristop presega, saj je državocentrična le v izhodišču, v udejanjanju pa obsega veliko več kot le takšno gledanje.8 Glavni očitek diplomaciji je tako njena metodolo- ška zamejenost, saj naj bi sama inherentno bila bolj relacijska kot usmerjena k rezultatom.9 Posledično to pomeni, da se raziskovanje znotraj diplomatskih 4 Ne čudi, da se je za diplomacijo starih časov prijela oznaka 3-krat -ol: alkohol, holesterol in protokol. 5 Vlado Benko, Znanost o mednarodnih odnosih (Ljubljana, 1997); Milan Brglez, Filozofija družbenih ved v znanosti o mednarodnih odnosih: od kritike političnega realizma h kritičnemu ontološkemu rea- lizmu (Ljubljana, 2008). 6 Stuart Murray, Paul Sharp, George Wisemann, David Criekemans in Jan Melissen, "The Present and Future of Diplomacy and Diplomatic Studies", International Studies Review 13, (2011), str. 709–728. 7 Christer Jönsson in Martin Hall, Essence of Diplomacy (Houndmills, 2005), str. 13 (dalje: Jönsson in Hall, Essence of Diplomacy). 8 Včasih se preučevanju diplomacije kot dejavnosti in metode očita tudi larpurlartizem, saj naj bi bila za rigorozno znanost preveč mehka, njene poteze nedokazljive, nemerljive in predvsem naj bi izhajale iz intuitivnosti posameznika kot osnovnega diplomatskega akterja. 9 Jönsson in Hall, Essence of Diplomacy, str. 13–14. 863 S H S tudia istorica lovenica študij metodološko veže bolj na vprašanja procesnosti in odnosnosti (processes and relations(hip)) kot materialnosti (substance). Ker pa je že per se procesna, jo je kot predmet preučevanja težko zamejiti, omejiti in tudi opredeliti. Opis stanja je za razumevanje diplomacije in diplomatske metode in tehnike pre- malo, hierarhizacija in operacionalizacija diplomatskega procesa nerealna. Še ena lastnost določa preučevanje v diplomatskih študijah: diplomatske študije analizirajo odnose "za nazaj", kar pomeni, da je v diplomatskih študijah izje- mno pomembna metoda (re)interpretacije dogodkov, kar diplomatske študije metodološko oddaljuje od družboslovnih disciplin ter jih bolj približuje huma- nističnim disciplinam. Ne glede na povedano je izhodišče razmišljanja o diplomatskih študijah v zavedanju, da diplomati tvorijo t. i. epistemsko skupnost,10 ki ima neke svoje notranje postulate: deli skupne poklicne norme, ima neko skupno ozadje (izobra- ževanje, usposabljanje, družbeno ozadje, poklicne značilnosti ipd.) ter oblikuje skupne pristope k reševanju problemov. Zato je analiziranje in raziskovanje diplo- matske prakseologije mogoče le skozi spektriranje t. i. esprit de corp. Spektrira- nje samo po sebi zanika kakršnekoli vzročno-posledične zveze, prav tako pa tudi konsekutivne zveze. Edino, kar lahko omogoči analizo skozi sistem spektriranja, je upoštevanje temeljnih gradnikov te epistemske skupnosti, med katere uvršča- mo družbene institucije, mreže in omrežja, razdelitev moči ter (samo)zavedanje.11 Seveda pa v diplomatskih študijah ni dovolj poznati samo gradnike, ampak mora- mo poznati tudi njihove povezave ter načela odnosnosti, ki lahko temeljijo na simetriji ali asimetriji. Diplomacija se torej razvija na preseku vseh naštetih krajišč, ki delujejo sinhrono in tudi sinhrono vplivajo na vedenje diplomatov. A tu se kompleksnost preučevanja diplomacije znotraj diplomatskih študij šele zaplete, saj ne samo, da te navedene spremenljivke vplivajo na diplomat- skega akterja ali agenta (ali celo strukturo), vplivajo namreč tudi na razisko- valca, ki se s tem področjem ukvarja. Tako imamo v diplomatskih študijah dve ravni analize. Prvo raven predstavlja akter, ki je del določenega diplomatskega dejanja, to dejanje vzpostavlja in ga hkrati pa tudi interpretira. Po zaključku določenega dejanja pa lahko na podlagi svojega vedenja diplomatsko dejanje tudi reinterpretira. Na drugi ravni je raziskovalec, ki skuša določeno diplomat- 10 Mai’a K. Davis Cross, The European Diplomatic Corps: Diplomats and International Cooperation from Westphalia to Maastricht (Houndmills, 2007), str. 7. 11 Frank Dobbin, "The sociological view of the Economy", v: The New Economic Sociology, ur. Frank Dobbin (Princeton, 2004), str. 4. Kot ugotavlja avtor (op. cit, str. 5–6), institucije "oblikujejo človekovo vedenje ne samo prek vedenjskih vzorcev, ampak tudi skozi reprezentacijo odnosov v svetu"; mreže in omrežja "vplivajo na vedenjske vzorce posameznika in na razumevanje, kako posameznik razume vedenjske vzorce drugih"; moč "je sposobnost, kako drugi razumejo to, kar jih obdaja skozi spekter lastnega interesa"; (samo)razumevanje pa "določa to, kako razumemo svet in družbene konvencije, ki nas obdajajo". B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 864 sko dejanje rekonstruirati. Pri tem zadene ob omejitev lastnega svetovnonazor- skega prepričanja, kar pomeni, da je njegova rekonstrukcija odvisna predvsem od pogleda, ki ga (življenjsko) določa. Oba pristopa sta metodološko neja- sna, saj z metodami (re)konstrukcije in (re)interpretacije določene dogodke pojasnjujeta ideološko/vrednostno zaznamovano. To se najbolj pokaže v pri- meru memoarov, ko je včasih težko ločiti med fikcijo in resnico, nasploh pa je nemogoče ugotoviti, ali gre za opis, interpretacijo ali celo reinterpretacijo dogodkov.12 Na to implicitno opozarja izjava Ernesta Petriča, dolgoletnega slo- venskega diplomata in profesorja, ki je ob predstavitvi svoje knjige spominov dejal, da njegova knjiga ne opisuje dejstev, ampak spomine, tj. "kako se on spo- minja stvari"13 – kar je seveda pomembno z vidika njegovega pozicioniranja v sistem slovenskih diplomatskih študij, ne rešuje pa metodološkega zapleta, ki se raziskovalcu postavlja ob branju njegove knjige (in drugih memoarov), tj. kaj so dejstva, kaj interpretacija dejstev ter kaj reinterpretacija dejstev. Ta metodo- loška spolzkost je gotovo siloma nehvaležna omejitev diplomatskih študij kot teoretskega polja v nastajanju. Še ena težava se pojavi, ko iščemo metodološke pristope, ki bi ustrezali diplomatskim študijam, in sicer vprašanje ponovljivosti. Ne samo pomanjkanje informacij, ki je značilno za področje diplomacije ter diplomatske zgodovine in metode – glavno torišče metodoloških problemov je neponovljivost druž- benega eksperimenta ter iskanje pojasnjevalnih spremenljivk. Vračamo se na osnovno izhodišče, da so mednarodni odnosi državocentrični, in kot takšni lažje ustvarjajo svoj metodološki raison d'être, na drugi strani pa diplomatske študije, četudi so državocentrične, ne (z)morejo pojasniti dogodkov, saj so ti večinoma pogojeni predvsem s tistim, ki te dogodke izvaja ter njegovo funkcijo – kot akter, agent ali celo kot element strukture.14 Diplomatske študije se tako lahko v svoji metodološki zahtevnosti obračajo le na metode interpretacije, vse druge metode (sploh poskusi matematizacije metodološkega aparata) pa za razvijanje znanja in vedenja v diplomatskih študijah niso primerne. Zavedajoč se vsega našteta lahko zaključimo, da so diplomatske študije izjemno široko polje raziskovanja, zato jih je mogoče raziskovati le, če si vna- prej postavimo omejitve. Te so lahko časovne, vsebinske, strukturne ali področ- ne. Najbolj običajna omejitev znotraj diplomatskih študij je delitev na področja preučevanja. 12 Več v Boštjan Udovič, "Memoirism hype: why do Slovenian diplomats write memoirs?", Acta neophilo- logica 53, št. 1–2 (2020), str. 153–166. 13 Ernest Petrič, Predstavitev knjige Spomini in spoznanja: diplomat, pravnik, politik (Ljubljana, 23. april 2019). 14 Več v David J. Singer, "The Level-of-Analysis problem in International Relations", World Politics 14, št. 1 (1961), str. 77–92. 865 S H S tudia istorica lovenica Preglednica 1: Izhodiščne in razvojne značilnosti področij v diplomatskih študijah in mednarodnih odnosih Mednarodni odnosi Diplomatske študije Področje Značilnosti Področje Značilnosti Zgodovina mednarodnih odnosov Analizira predvsem zgodovino 'meddržavnih' odnosov ter splošno zgodovino Zgodovina diplomacije Dve ravni: (1) analizira zgodovino 'meddržavnih odnosov' (2) analizira razvoj diplomatskih metod in tehnik Struktura mednarodnih odnosov Analizira različne akterje v mednarodni skupnosti Struktura diplomacije Dve ravni: (1) analizira različna področja delovanja diplomacije (2) analizira nedržavne akterje v diplomaciji Mednarodno pravo* Gre za dve ločeni in enakovredni disciplini, a obstaja tudi tendenca podrejanja mednarodnega prava kot poddiscipline mednarodnih odnosov Diplomatsko (in konzularno) pravo Je del diplomatskih študij; analizira kodifikacijo in progresivni razvoj diplomatskega (in konzularnega) prava skozi spekter privilegijev in imunitet ter diplomatskih funkcij in zaščite Teorije mednarodnih odnosov Teoretsko in metodološko osmišljajo pojave v mednarodnih odnosih Protokol in ceremonial Razume ti dve pojavnosti kot del diplomatske metode, analizira predvsem njun pomen skozi simbolne forme ter njuno umeščenost v rituale družbe Sociologija mednarodnih odnosov Analizira pojave v mednarodnih odnosih; mednarodno skupnost razume kot sociološko enoto (predvsem francoska in angleška šola mednarodnih odnosov) Sociologija diplomacije* Obstajajo le fragmenti s tega področja raziskovanja. Sicer pa to področje "odpira črno škatlo" diplomacije; ukvarja se z odnosi med spoloma, narodi idr. v diplomaciji, z medčloveškimi odnosi, lastnostmi posameznika v diplomatski službi (starost, izkušenost) ter drugimi sociološkimi, psihološkimi in vedenjskimi značilnosti diplomatskega ravnanja *Nista čista modela obravnavane discipline. Vir: Lasten prikaz. V okviru te metodološke omejitve sta razmišljala tudi Brglez15 ter Udovič in Brglez,16 ki sta korpus diplomatskih študij razdelita na štiri področja, in sicer: (1) področje diplomatske zgodovine oz. zgodovine diplomacije, (2) podro- 15 Milan Brglez, "K slovenskim diplomatskim študijam", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 545–61 (dalje: Brglez, "K slovenskim diplomatskim študijam"). 16 Boštjan Udovič in Milan Brglez, "Preučevanje diplomacije med tnalom (znanosti) in nakovalom (stro- ke)", v: Slovenske misli o mednarodnih odnosih in pravu: prispevki ob 80-letnici dr. Ernesta Petriča, ur. Andraž Zidar, Sanja Štiglic in Ana Polak Petrič (Ljubljana, 2016), str. 43–69 (dalje: Udovič in Brglez, "Preučevanje diplomacije med tnalom (znanosti) in nakovalom (stroke)"). B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 866 čje strukture diplomacije, (3) področje diplomatskega prava (ki vključuje tudi konzularno pravo) ter (4) področje protokola in ceremoniala. Ta delitev sledi neki logiki, ki se je progresivno razvijala skozi stoletja in je našla mesto v siste- mu diplomatskih študij. Moramo pa na tem mestu opozoriti, da gre pri dolo- čanju teh področij za "čiste modele", ki v raziskovalnem korpusu diplomatskih študij skorajda ne obstajajo, saj večina raziskav/analiz v diplomatskih študijah kombinira dve področji ali več njih (iz preglednice 1). Navedena področja v preglednici 1 so seveda orientacijska; dela znotraj diplomatskih študij so v ta področja tako uvrščena na podlagi prevladujoče tematike oz. tematike, ki je izhodišče znanstvenoraziskovalne analize avtorja.17 To seveda pomeni, da je vsaka takšna klasifikacija arbitrarna in (seveda tudi) pristranska ter da vključuje vse metodološke pomanjkljivosti in omejitve razi- skovanja na tem podpodročju. Empirična kvantitativna analiza razvoja slovenskih diplomatskih študij Celoten korpus objav v slovenskih diplomatskih študijah: 1991–2020 Metodologija raziskave Če želimo preučiti, kako so se razvijale slovenske diplomatske študije, je treba najprej določiti, kaj je korpus analize. Najprej smo želeli sploh ugotoviti, koliko del, ki se ukvarjajo z diplomacijo nasploh, je bilo na Slovenskem izdanih/obja- vljenih po letu 1991. Da bi to ugotovili, smo se naslonili na bazo podatkov Udo- viča, Brgleza in Godečeve,18 ki so za raziskovanje tega področja uporabili pro- gram COBISS+ (Co-Operative Bibliographic System and Services), v katerega so med ključne besede vpisali korena diplomac* in diplomat* ter tako dobili vzo- rec 8670: 5660 monografij in 2787 člankov, 223 virov je bilo kategoriziranih v druge kategorije. Glede jezika: 3012 del je bilo objavljenih v slovenskem jeziku, 2559 v angleškem, preostali so bili v drugih tujih jezikih oz. v jezikih držav nek- danje Jugoslavije. Ker so bila vsa ta dela vknjižena v sistem COBISS+, so avtorji baze določili še dodatna izločitvena kriterija, in sicer (a) ker gre za slovenske diplomatske študije, so določili, da mora biti avtor/-ica Slovenec/Slovenka; (b) 17 Če gre npr. za analizo zgodovinskega razvoja gospodarske diplomacije, bo delo uvrščeno v področje zgodovine; če znanstvenoraziskovalno delo analizira značilnosti diplomatske memoaristike, bo uvr- ščeno v področje protokola ali ceremoniala (zaradi jezikovne komponente) ali v področje sociologije diplomacije. 18 Boštjan Udovič, Milan Brglez in Nataša Godec, "Baza objav v COBISS+ s področja diplomatskih študij", (Ljubljana, 2020). 867 S H S tudia istorica lovenica ker je večina vseh objav v korpusu v slovenskem in angleškem jeziku (64 %), so tudi za svoj vzorec izbrali le objave v teh dveh jezikih. Avtorji baze podatkov so določili še eno omejitev, in sicer so za analizo predvideli le strokovna in znan- stvena dela, objavljena v monografijah, zbornikih in znanstvenih revijah. Na podlagi določenih kriterijev je vseh obravnavanih del 353 (N = 353).19 Rezultati V grafu 1 vidimo letno količino objavljenih del znotraj korpusa slovenskih diplo- matskih študij. Glede na nihanje grafa bi lahko dejali, da je število objavljenih del vse do leta 2005 manj kot 10 letno; prelom predstavlja leto 2006, ko je bilo teh del 12. Vrh v tridesetletnem obdobju je leta 2011, ko je bilo skupaj objavljenih 48 del.20 Poleg izrazitega vrha v 2011 je videti, da število delo konstantno narašča. Če graf 1 segmentiramo po področjih in po vrsti objave raziskovalnih rezultatov, lahko ugotovimo naslednje: največ objav v obdobju 1991–2020 je s področja zgodovine diplomacije in s področja strukture diplomacije.21 Izračuni 19 Boštjan Udovič in Milan Brglez, Slovenske diplomatske študije – osnutek. 20 Večji del teh sicer zapade na posebno tematsko številko revije Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), ter na monografijo Diplomacijo med teorijo in prakso. 21 Pri klasifikaciji del so Udovič, Brglez in Godec (2020) upoštevali klasifikacijo del po Brglez, "K sloven- skim diplomatskim študijam", ter Udovič in Brglez, "Preučevanje diplomacije med tnalom (znanosti) in nakovalom (stroke)". 0 10 20 30 40 50 60 19 91 19 92 19 93 19 94 19 95 19 96 19 97 19 98 19 99 20 00 20 01 20 02 20 03 20 04 20 05 20 06 20 07 20 08 20 09 20 10 20 11 20 12 20 13 20 14 20 15 20 16 20 17 20 18 20 19 20 20 Graf 1: Število objavljenih del v okviru korpusa slovenskih diplomatskih študij: 1991–2020 (Udovič in Brglez)19 B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 868 pokažejo, da (a) se število člankov pri tipologiji zgodovina (history) vsako leto v povprečju poveča za 0,3 dela; (b) se število člankov pri tipologiji struktura (Structure) vsako leto v povprečju poveča za 0,22 dela (graf 2). Če pa analizo izvedemo glede na zvrst/vrsto objav (znanstveni članki, poglavja v monografijah, monografije), lahko ugotovimo, da skozi vsa leta pre- vladuje predvsem objavljanje znanstvenih rezultatov v znanstvenih člankih, sledijo pa poglavja v monografijah in monografije. Računanje odnosov med vrstami in zvrstmi objav glede na leto izida pokaže naslednje: (a) število znan- stvenih člankov se vsako leto v povprečju poveča za 0,45 članka; (b) število znanstvenih člankov je vsako leto v povprečju za 0,37 večje kot število izdanih knjig; (c) število znanstvenih člankov je vsako leto v povprečju za 0,36 večje kot število izdanih poglavij v zbornikih ali večavtorskih monografijah (graf 3). Vse prikazano nam pokaže dve splošni značilnosti slovenskih diplomat- skih študij: (1) raziskovalci in praktiki najpogosteje pišejo znanstveno-strokovne članke, najredkeje monografije. Slednje pišejo predvsem zgodovinarji oz. tisti, ki se ukvarjajo z zgodovino diplomacije; (2) v slovenskih diplomatskih študijah prednjačita področji zgodovine in strukture diplomacije, medtem ko sta tematiki diplomatskega in kon- zularnega prava ter protokola in ceremoniala bolj redko del znanstve- nih objav. To lahko pripišemo trem dejstvom. Prvič, splošen pregled izbrane baze del s področja diplomatskih študij pokaže, da se na Slovenskem s poljem diplomat- skih študij ukvarjajo večinoma zgodovinarji in strokovnjaki s področja diplo- macije (tudi praktiki). Posledično so tudi njihove objave predvsem s področja zgodovine in strukture diplomacije. Drugič, objave s področja diplomatskega in konzularnega prava se pojavljajo v valovih – prvi val s prevodom konvencij v letih 1994 in 1995,22 drugi val v 2000-ih,23 tretji val pa po letu 2014 z ustano- vitvijo knjižne zbirke Mednarodno pravo.24 Tretjič, področje protokola in cere- moniala je v slovenskih diplomatskih študijah izjemno podrazvito. Če odšte- jemo nekaj praktičnih priročnikov za protokolarno/ceremonialno vedenje25 22 Iztok Simoniti, Diplomatsko pravo (Ljubljana, 1994); Iztok Simoniti, Specialne misije (Ljubljana, 1995a); Iztok Simoniti, Multilateralna diplomacija (Ljubljana, 1995b). 23 Božo Cerar, Diplomatska zaščita (Piran, 2001); Borut Bohte in Vasilka Sancin, Diplomatsko in konzu- larno pravo (Ljubljana, 2006). 24 Zbirko upravljata Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Ministrstvo za zunanje zadeve. 25 Bojana Košnik, Sodobni bonton in protokol (Ljubljana, 2008); Ksenija Benedetti, Protokol: Simfonija forme (Ljubljana, 2008). 869 S H S tudia istorica lovenica Graf 2: Rast/padanje števila objav znotraj slovenskih diplomatskih študij glede na področje Graf 3: Rast števila znanstvenih člankov, monografij in poglavij v monografijah med leti 1991 in 2020 B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 870 in nekaj objav o pomenu jezika v diplomaciji,26 drugih objav na tem področju skorajda ni. Izjema je delo Arbeiterjeve in Brgleza,27 ki protokol/ceremonial navezuje na simboliko v diplomaciji, ki še čaka na svoje nadaljevanje. Empirična analiza objav s področja diplomatskih študij v znanstvenih revijah Teorija in praksa, Družboslovne razprave, Annales – Series Historia et Sociologia, Acta Histriae in Studia Historica Slovenica Teorija in praksa in razvoj slovenskih diplomatskih študij: 1991–2020 Revija Teorija in praksa je bila ustanovljena leta 1964 kot glavna znanstveno- -strokovna revija Fakultete za družbene vede (takrat še Visoke šole za politične vede). Letno revija izda do šest številk, članki so objavljeni v slovenskem in angle- škem jeziku. Revija je vključena v številne mednarodne baze, mdr. v Scopus in ESCI. Za pričujočo analizo smo pregledali vse letnike revije od začetka leta 1991 do decembra 2020.28 V zastavljenem časovnem obdobju je izšlo 164 številk revije, ki so imele 1710 člankov, od tega je bilo člankov, ki bi jih lahko vsaj delno umestili v korpus slovenskih diplomatskih študij, 47, kar predstavlja skoraj 3 % vseh člankov te revije v analiziranem časovnem obdobju. Prvi članek, ki smo ga umestili v korpus slovenskih diplomatskih študij, je napisal Bojko Bučar in je bil objavljen v prvi številki leta 1991.29 V njem se je Bučar spraševal o temeljnih mednarodnopravnih dilemah in pogledih na slo- vensko samostojnost (ki pa še ni bila razglašena). Leta 1992 je revija objavila dva članka s področja slovenskih diplomatskih študij: Bojko Bučar je razgla- bljal o odnosu med univerzalizmom in regionalizmom v slovenski zunanji 26 Boštjan Udovič, Tanja Žigon in Marija Zlatnar Moe, "Posebnosti prevajanja strokovnega jezika diplo- macije: primer Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih", Slavistična revija 59, št. 3 (2011), str. 269–291; Nina Gorenc, "Pasti in izzivi političnega in diplomatskega diskurza", Teorija in praksa 48, št. 4 (2011), str. 893–914; Boštjan Udovič in Monika Kalin Golob, "Med strahom in pogumom: slo- venščina v jezikovni politiki in institucijah EU", Teorija in praksa 51, št. 4 (2014), str. 523–534, ter Boštjan Udovič in Monika Kalin Golob, "Med navdušenjem in razočaranjem: analiza poročanja treh slovenskih tiskanih dnevnikov o odločbi arbitražnega sodišča", Slavistična revija 67, št. 4 (2019), str. 587–603. 27 Jana Arbeiter in Milan Brglez, Prednostni vrstni red: sredstvo pozicioniranja ali (ne)uporabna simboli- ka? (Ljubljana, 2017). 28 V letnikih 1991–1996 je Teorija in praksa objavljala različne formate člankov – od izvirnih, znanstve- nih, do strokovnih, poljudnih in komentarjev. Glede na namen smo v analizo vključili vse članke, ki so bili izvirni ali pregledni znanstveni, strokovni, članki v rubrikah Iz raziskav ter članki v rubriki Pogledi in komentarji. 29 Bojko Bučar, "Nekatere mednarodne dileme in pogledi na samostojnost Slovenije", Teorija in praksa 28, št. 8–9 (1991), str. 1008–1014. 871 S H S tudia istorica lovenica politiki,30 Zlatko Adlešič pa o vključevanju Slovenije v Evropske integracije.31 Leto pozneje je Milan Brglez objavil članek o pomenu sodne imunitete v diplo- matskem pravu, Marjan Osolnik o pomenu javne diplomacije v diplomatskem občevanju, Vlado Benko pa članek o vprašanjih nevtralnosti v (novem) med- narodnem sistemu. V letih 1994 in 1995 je Teorija in praksa postavila temelje diplomatskega prava znotraj slovenskih diplomatskih študij. Iztok Simoniti kot tri posebne številke objavi dela Diplomatsko pravo, Multilateralna diplomacija in Specialne misije, ki predstavljajo osnovo za poznejšo nadgradnjo prevodov ključnih diplomatskih konvencij v avtorstvu Boruta Bohteta in Vasilke Sancin (2006) ter Iztoka Simonitija, tokrat v vlogi urednika (2014). Ta tri temeljna dela so še danes med teoretiki in praktiki izjemno prepoznavna in pomembna, ne samo zato, ker na Slovenskem z njimi prvič dobimo prevode konvencij v slovenski jezik, ampak tudi zato, ker jih spremlja poglobljena spremna študija. Poleg omenjenih študij velja opozoriti, da je Bojko Bučar leta 1994 objavil pre- mišljevanje o razvoju slovenske zunanje politike med Evropo in Balkanom,32 v kateri izpostavlja nevarnost vsegliharstva v zunanji politiki in diplomaciji.33 Da se je Teorija in praksa odzivala tudi na aktualna zunanjepolitična in diplo- matska vprašanja Slovenije, potrjujeta članka Zlatka Šabiča34 o vlogi Slovenije kot majhne države v Svetu ministrov (EU) [ko bo postala članica EU – op. av.] in Mojce Drčar Murko35 o odnosih Slovenije z Italijo ter izzivih v teh odnosih. Sredi 1990-ih let so se vse bolj odpirala vprašanja, pomembna za razvoj slovenske diplomacije (in zunanje politike). Ernest Petrič (1996)36 je tako raz- pravljal o značilnostih zunanje politike malih držav, Marko Kosin (1997)37 o temeljih in zasnovah slovenske diplomacije in njeni učinkovitosti, Milan Jazbec (1998)38 pa o vzpostavljanju diplomatskega aparata novih/malih držav. 30 Bojko Bučar, "Univerzalizem in regionalizem v slovenski zunanji politiki", Teorija in praksa 29, št. 5–6 (1992), str. 484–490. 31 Zlatko Adlešič, "Oblikovanje nove Evrope in vključevanje Slovenije v evropske integracije", Teorija in praksa 29, št. 9–10 (1992), str. 867–876. 32 Bojko Bučar, "Slovenska zunanja politika med Evropo in Balkanom", Teorija in praksa 31, št. 11–12 (1994), str. 1063–1068. 33 Ta strokovni članek se pogosto uporablja kot ilustracija na predavanjih ali v javnih nastopih njegovih nekdanjih študentov, ko povzamejo njegovo misel, rekoč, da se na Slovenskem na zunanjo politiko in nogomet spozna prav vsak. Z današnjega vidika se zdi ta stavek včasih prav preroškega značaja. 34 Zlatko Šabič, "Vloga Slovenije kot majhne države v prihodnjem sistemu glasovanja v Svetu ministrov EU", Teorija in praksa 35, št. 1 (1998), str. 132–146. 35 Mojca Drčar-Murko, "Odnosi z Italijo – ključni problem zunanje politike po neodvisnosti", Teorija in praksa 33, št. 4 (1996), str. 583–595. 36 Ernest Petrič, "Zunanja politika majhnih držav«, Teorija in praksa 33, št. 6 (1996), str. 876–897. 37 Marko Kosin, "Kakšno profesionalno diplomatsko službo bi rabila Slovenija", Teorija in praksa 34, št. 2 (1997), str. 228–240. 38 Milan Jazbec, "Vzpostavljanje diplomatskih organizacij novih majhnih držav", Teorija in praksa 35, št. 3 (1998), str. 455–471. B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 872 Preglednica 2: Avtorji in naslovi člankov v tematski številki revije Teorija in praksa 48, št. 3 (2011) Avtor Naslov Milan Brglez K slovenskim diplomatskim študijam39 Zlatko Šabič Analogija med strukturama države in mednarodne skupnosti: globalno vladanje, mednarodne institucije in diplomacija v 21. stoletju40 Ernest Petrič Imuniteta visokih državnih funkcionarjev pred kazensko jurisdikcijo tujih držav41 Marjan Svetličič Diplomacija in mednarodno poslovanje v 21. stoletju: komplementarnost ali nadomestnost42 Smiljana Knez in Iztok Simoniti Drugotirna diplomacija: primer (so)delovanja državnih in nedržavnih akterjev v reševanju oboroženih konfliktov43 Andrej Rahten Očrt slovenske diplomacije ali diplomacije Slovencev44 Sabina Kajnč Evropeizacija slovenske zunanje politike: od pridružitvenega procesa do predsedovanja Svetu EU45 Vasilka Sancin Nekateri izbrani vidiki prakse s področja diplomatskega in konzularnega prava v Sloveniji46 Rok Zupančič in Boštjan Udovič Preventivna diplomacija Slovenije pri reševanju vprašanja samostojnosti in neodvisnosti Kosova (2007–2010)47 Andreja Jaklič Razvoj storitev ekonomske diplomacije; vrzel med ponudbo in povpraševanjem v pospeševanju internacionalizacije48 Matevž Rašković in Marjan Svetličič Pomen poznavanja nacionalnega značaja in kulturnih posebnosti za slovensko gospodarsko diplomacijo: primer Hrvaške in Srbije49 39 Milan Brglez, "K slovenskim diplomatskim študijam", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 545–561. 40 Zlatko Šabič, "Analogija med strukturama države in mednarodne skupnosti: globalno vladanje, med- narodne institucije in diplomacija v 21. stoletju", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 562–585. 41 Ernest Petrič, "Imuniteta visokih državnih funkcionarjev pred kazensko jurisdikcijo tujih držav (priza- devanje za kodifikacijo)", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 586–603. 42 Marjan Svetličič, "Diplomacija in mednarodno poslovanje v 21. stoletju: komplementarnost ali nado- mestnost", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 604–627. 43 Smiljana Knez in Iztok Simoniti, "Drugotirna diplomacija : primer (so)delovanja državnih in nedržav- nih akterjev v reševanju oboroženih konfliktov", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 628–645. 44 Andrej Rahten, "Očrt slovenske diplomacije ali diplomacije Slovencev", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 646–667. 45 Sabina Lange, "Evropeizacija slovenske zunanje politike: od pridružitvenega procesa do predsedova- nja Svetu EU", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 668–687. 46 Vasilka Sancin "Nekateri izbrani vidiki prakse s področja diplomatskega in konzularnega prava v Sloveniji", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 688–711. 47 Rok Zupančič in Boštjan Udovič, "Preventivna diplomacija Slovenije pri reševanju vprašanja samo- stojnosti in neodvisnosti Kosova (2007–2010)", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 712–733. 48 Andreja Jaklič, "Razvoj storitev ekonomske diplomacije: vrzel med ponudbo in povpraševanjem v pospeševanju internacionalizacije", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 751–775. 49 Matevž Rašković in Marjan Svetličič, "Pomen poznavanja nacionalnega značaja in kulturnih posebno- sti za slovensko gospodarsko diplomacijo: primer Hrvaške in Srbije", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 776–799. 873 S H S tudia istorica lovenica Bojko Bučar je leta 2001 objavil članek, v katerem je ocenjeval prvo dese- tletje slovenske zunanje politike in diplomacije,50 leta 2004 pa je Teorija in praksa objavila dva članka s področja diplomatskih študij: Marko Kosin je raz- iskoval, kako bi morali oblikovati slovensko diplomacijo ob vstopanju v EU in NATO;51 Kristina Plavšak Krajnc pa je objavila članek o javni diplomaciji.52 Korpus "izgradnje" slovenskih diplomatskih študij v tem obdobju zaključujeta Bojko Bučar53 in Milan Jazbec54 s člankoma v posebni številki, izdani leta 2007, v čast 90-letnice profesorja Vladimirja Benka. Naslednji prelom beležimo leta 2011, ko je Teorija in praksa izdala celo šte- vilko posvečeno slovenskim diplomatskim študijam. Ta številka je vsebovala 12 člankov, ki so z različnih vidikov osvetlili vprašanja, pomembna za diplomatske študije, hkrati pa tudi položaj Slovenije v sistemu (slovenskih in mednarodnih) diplomatskih študij (preglednica 2).55 V naslednjih letih postanejo objave s področja (slovenskih) diplomatskih študij spet redkejše. Leta 2012 sta Marjan Svetličič in Kira Cerjak objavila članek o zastopanju nacionalnih interesov v času predsedovanja Slovenije Svetu EU,56 leta 2014 pa je Boštjan Udovič objavil članek o pomenu jezika v diplomaciji.57 V letu 2016 so bili v reviji objavljeni štirje članki s področja slovenskih diplomatskih študij: Rok Zupančič58 je objavil članek o odnosih Združenih držav Amerike do slovenskega osamosvajanja in priznanja; Dimitrij Rupel59 in Boštjan Udovič60 sta (v okviru posebne tematske številke o 70-letnici Organizacije Združenih naro- 50 Bojko Bučar, "Stroka in politika ob deseti obletnici slovenske zunanje politike", Teorija in praksa 38, št. 1 (2001), str. 142–151. 51 Marko Kosin, "Slovenska diplomacija ob vstopu v EU in NATO", Teorija in praksa 41, št. 3–4 (2004), str. 634–642. 52 Kristina Plavšak Kranjc, "Javna diplomacija: temeljni koncept in trendi", Teorija in praksa 41, št. 3–4 (2004), str. 643–658. 53 Bučar, Bojko, "Spremembe v diplomaciji XXI. stoletja", Teorija in praksa 44, št. 6 (2007), str. 862–876. 54 Milan Jazbec, "Postmoderna diplomacija", Teorija in praksa 44, št. 6 (2007), str. 877–895. 55 Ta številka revije Teorija in praksa je le en del triptiha urednikov Udovič/Brglez. Drugi del so objave s področja slovenskih diplomatskih študij v reviji Družboslovne razprave leta 2012, tretji del pa znan- stvena monografija Diplomacija med teorijo in prakso (2011). 56 Marjan Svetličič in Kira Cerjak, "Slovensko predsedovanje Svetu EU in uresničevanje nacionalnih inte- resov", Teorija in praksa 49, št. 4–5 (2012), str. 645–669. 57 Boštjan Udovič, "Diplomacija v jeziku in jezik v diplomaciji: Evropska unija deset let po veliki širi- tvi", Teorija in praksa 51, št. 4 (2014), str. 535–554. 58 Rok Zupančič, "Preprečevanje, prepričevanje, obžalovanje : ZDA, razpad SFRJ in diplomatsko (ne) priznanje neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije (1990–1992)", Teorija in praksa 53, št. 2 (2016), str. 312–344. 59 Dimitrij Rupel, "Zmečkana zastava: opazke ob 70. obletnici Organizacije združenih narodov (in dru- gih obletnicah)", Teorija in praksa 53, št. 3 (2016), str. 746–760. 60 Boštjan Udovič, "'Vodili smo bitko za uresničenje našega načrta ---' : prispevek slovenskih stalnih predstavnikov k Organizaciji združenih narodov", Teorija in praksa 53, št. 3 (2016), str. 761–776. B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 874 dov) razpravljala o včlanjevanju Slovenije v OZN; Andrej Benedejčič61 pa je ana- liziral (diplomatskopolitični) odnos Slovenije do Ruske federacije. Naslednja tri leta so bila leta zatišja. V korpus diplomatskih študij lahko v letih 2019 in 2020 umestimo tri članke: Jana Arbeiter in drugi (2019)62 so razpravljali o odnosu mednarodnega razvojnega sodelovanja in gospodarske diplomacije (Slovenije), Marko Lovec in Ana Bojinović Fenko (2019)63 o populizmu v zunanji politiki v državah Srednje Evrope, Barbara Kopač in Boštjan Udovič (2020)64 pa o jezikov- nih sredstvih predsednikov Slovenije in Ruske federacije. Zadnji članek s podro- čja diplomatskih študij v obravnavanem obdobju je bil članek Boštjana Udoviča (2020)65 o konzularni zaščiti v času epidemije covid-19. Družboslovne razprave in razvoj slovenskih diplomatskih študij: 1991–2020 Revija Družboslovne razprave je bila ustanovljena leta 1984 kot revija Slovenske- ga sociološkega društva, kar je še danes. Kot takšna pokriva veliko ožje polje kot revija Teorija in praksa, saj so njene teme predvsem sociološke oz. navezane na sociologijo. Letno izidejo tri številke, članki so objavljeni v slovenskem in angle- škem jeziku. Revija je vključena v številne mednarodne baze, mdr. v Scopus. Za pričujočo analizo smo pregledali vse letnike revije od leta 1991 do decembra 2020. V zastavljenem časovnem obdobju je izšlo 72 številk, ki so imele 536 člankov, od tega je bilo člankov, ki bi jih lahko umestili v diplomatske študije, 6, kar predstavlja 1 % vseh člankov te revije v analiziranem časovnem obdobju. Da bo od vseh obravnavanih revij tu najmanj člankov s področja slo- venskih diplomatskih študij, je pričakovano, saj gre za revijo Slovenskega soci- ološkega društva, ki obravnava predvsem pojave, povezane s sociološkimi in kulturološkimi vprašanji. Ne glede na vse pa je treba vseeno ugotoviti, da je bil velik delež, štirje članki od šestih, objavljen v eni tematski številki te revije, leta 2012. Prvi članek, ki bi ga lahko umestili v korpus slovenskih diplomatskih študij, predvsem v steber sociologije diplomacije, je bil članek Marjana Svetličiča in 61 Andrej Benedejčič, "Slovenia and its relations with Russia in the Euro-Atlantic context", Teorija in praksa 53, št. 5 (2016), str. 1143–1171. 62 Jana Arbeiter, Maja Bučar in Boštjan Udovič, "Slovenian development cooperation and commercial diplomacy: twins or rivals?", Teorija in praksa 56, posebna št. (2019), str. 454–471. 63 Marko Lovec in Ana Bojinović Fenko, "Populism in the foreign policy of Central European sta- tes", Teorija in praksa 56, št. 4 (2019), str. 1152–1172. 64 Barbara Kopač in Boštjan Udovič, "Jezikovnostilne razlike in sorodnosti v govoru ruskega in sloven- skega politika", Teorija in praksa 57, št. 1 (2020), str. 286–307. 65 Boštjan Udovič, "Consular protection in Slovenia during the first wave of Covid-19", Teorija in praksa 57, št. 4 (2020), str. 1147–1166. 875 S H S tudia istorica lovenica Sabine Kajnč o pomenu mehkih in trdih znanj za delovanje uradnikov v času predsedovanja Svetu EU, ki je izšel leta 2009.66 Dve leti pozneje sta Boštjan Udo- vič in Lea Pfajfar67 napisala članek o pomenu izobraževanja in usposabljanja slovenskih diplomatov, ki še danes ostaja edini članek v Sloveniji na to temo. Leta 2012 so kamenček v mozaik korpusa slovenskih diplomatskih študij s svo- jimi članki dodali še Jure Požgan in Ana Bojinović Fenko,68 ki sta razpravljala o kulturni diplomaciji Slovenije, Danijel Crnčec,69 ki se je ukvarjal z vprašanji okoljske diplomacije, ter Denis Mancevič,70 ki je vzpostavil koncept diplomaci- je virov kot enega od enakovrednih konceptov v strukturi diplomacije. V tej isti številki je Boštjan Udovič71 pripravil zgodovinski pregled razvoja gospodarske diplomacije, s čimer je želel utemeljiti, da diplomacija ni (le) politična instituci- ja, ki izvira iz 14. stoletja, ampak črpa svoje metode in prakse že iz predantike. Po letu 2012 revija Družboslovne razprave ni objavila več nobenega član- ka, ki bi ga lahko umestili v korpus slovenskih diplomatskih študij. Annales – Series Historica et Sociologia in razvoj slovenskih diplomatskih študij: 1991–2020 Revijo Annales – Series Historia et Sociologia (ASHS) je leta 1990 ustanovilo Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko kot revijo, ki naj pokriva vprašanja zgodovine in družbenih ved Sredozemlja. Letno izidejo štiri številke, članki so objavljeni v slovenskem, italijanskem ter angleškem jeziku, izjemoma lahko tudi v hrvaškem ali srbskem jeziku. Revija je vključena v številne mednarodne baze, mdr. v Scopus in A&HCI. Za pričujočo analizo smo pregledali vse letnike revije od začetka leta 1991 do decembra 2020. V zastavljenem časovnem obdobju je izšlo 30 letnikov (67 številk), ki so imeli 1150 člankov. Povprečno je tako na leto izšlo 38 člankov. Pri razvoju revije je mogoče videti dva časovna preloma. Prvi predstavlja leto 66 Marjan Svetličič in Sabina Kajnč, "Neformalni viri vpliva v EU: trda in mehka znanja ter učinkovitost slovenske državne uprave v času predsedovanja Svetu EU", Družboslovne razprave 25, št. 61 (2009), str. 59–79. 67 Lea Pfajfar in Boštjan Udovič, "'Med deklarativnimi zavezami in realnostjo': upravljanje človeških virov na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije", Družboslovne razprave 27, št. 67 (2011), str. 23–40. 68 Jure Požgan in Ana Bojinović Fenko, "Kulturna diplomacija in kultura v mednarodnih odnosih: študija primera slovenske zunanje politike", Družboslovne razprave 28, št. 69 (2012), str. 25–53. 69 Danijel Crnčec, "Okoljska diplomacija: odgovor na globalne okoljske izzive 21. stoletja?", Družboslovne razprave 28, št. 69 (2012), str. 55–73. 70 Denis Mancevič, "Diplomacija virov – instrument preteklosti ali prihodnosti: primer odnosov Ruske federacije do EU", Družboslovne razprave 28, št. 69 (2012), str. 75–95. 71 Boštjan Udovič, "Je zgodovina diplomacije res prvenstveno (le) politična?", Družboslovne razprave 28, št. 69 (2012), str. 7–24. B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 876 1998, ko je revija namesto v eni številki izšla v dveh, drugega pa leto 2014, ko je začela izhajati v štirih številkah. Analiza objavljenih člankov pokaže, da sta na ti spremembi vplivali dve dejstvi: večji dotok člankov, ki so uspešno presta- li recenzentske postopke, in razdelitev že obstoječega obsega člankov na več enakomernih številk. Z vidika diplomatskih študij smo v vseh letih našteli 24 člankov, kar predstavlja 2 % vseh objavljenih člankov. Prvi članek, ki bi ga uvrstili v kor- pus diplomatskih študij, je Bojko Bučar objavil leta 1993.72 V njem je analizi- ral čezmejno in mednarodno sodelovanje evropskih subnacionalnih regij. Šele tri leta pozneje, leta 1996, zasledimo dva članka, ki sodita v korpus slo- venskih diplomatskih študij: Jože Pirjevec je objavil članek o slovensko- -italijanskih odnosih med leti 1915 in 1996,73 Nevenka Troha pa članek na temo odnosa ljudi do političnih strank v zavezniških upravah v conah A in B.74 Leta 2000 sta bila objavljena dva članka s področja slovenskih diplomatskih študij: Raoul Pupo je objavil članek o italijanskem eksodusu (esodo),75 Sandi Volk pa o odnosu Odbora narodne osvoboditve od eksodusa Italijanov iz cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.76 V letih 2002 in 2003 sta bila objavljena dva članka s področja diplomatske zgodovine Slovenije (oz. Jugoslavije). Salvator Žitko je leta 2002 objavil članek o slovensko-hrvaških odnosih v Istri v letih 1861–1914,77 Stefano Santoro pa leta 2003 članek o italijanski kulturni diplo- maciji v Kraljevini Jugoslaviji v času fašizma.78 Nato do leta 2014, z izjemo obja- ve Viljemke Škorjanc o pripravah na osimska pogajanja (2006),79 v ASHS niso objavili nobenega članka, ki bi ga lahko umestili v korpus slovenskih diplomat- skih študij. Leta 2014 je bil v ASHS objavljen poseben sklop o jugoslovanski diploma- ciji, njenem nastajanju in njenih posebnostih, ki je vključeval 18 znanstvenih člankov. V zvezi s slovenskimi diplomatskimi študijami lahko izdvojimo sedem 72 Bojko Bučar, "Čezmejno in mednarodno sodelovanje evropskih subnacionalnih regij", Annales 3 (1993), str. 211–218. 73 Jože Pirjevec, "Slovensko-italijanski odnosi od leta 1915 do danes", Annales 6, št. 8 (1996), str. 9–14. 74 Nevenka Troha, "Odnos ljudi in političnih strank do zavezniških vojaških uprav v conah A in B Julijske krajine (1945–1947)", Annales 6, št. 8 (1996), str. 157–166. 75 Raoul Pupo, "Orientamenti del la piu recente storiografia italiana sull’esodo Istriano", Annales – Series Historia et Sociologia 10, št. 1 (2000), str. 165–170. 76 Sandi Volk, "Odbor narodne osvoboditve za Istro (CLNI) in eksodus iz cone B Svobodnega tržaškega ozemlja – predlogi italijanski vladi za sprejem in namestitev beguncev iz maja 1954", Annales – Series Historia et Sociologia 10, št. 1 (2000), str. 231–240. 77 Salvator Žitko, "Slovensko-hrvaški politični odnosi v Istri v času ustavne dobe 1861–1914", Annales – Series Historia et Sociologia 12, št. 1 (2002), str. 29–50. 78 Stefano Santoro, "La diplomazia culturale italiana in Jugoslavia durante il fascismo", Annales – Series Historia et Sociologia 13, št. 1 (2003), str. 125–148. 79 Viljemka Škorjanc, "Priprave na osimska pogajanja", Annales – Series Historia et Sociologia 16, št. 1 (2006), str. 43–56. 877 S H S tudia istorica lovenica člankov, ki so se posredno ali neposredno povezovali tudi z razvojem "sloven- ske" diplomacije. Slobodan Selinić80 je v svojem članku analiziral pomen politike pri oblikovanju diplomacije, pri čemer se je osredotočil na oblikovanje partijske diplomacije. Andrej Rahten81 je analiziral prehod posameznikov iz diplomaci- je Kraljevine Jugoslavije v diplomacijo nove (socialistične) Jugoslavije. Jovan Ćavoški82 je v svoji analizi predstavil delo veleposlanika Dušana Kvedra v Indiji in njegov pomen za nastanek vezi med Indijo in Jugoslavijo, ki se je odrazila v neuvrščenem gibanju. S to tematiko, a bolj z vidika gospodarske diplomacije, se je ukvarjal tudi Jure Ramšak,83 ki ga je zanimalo predvsem, kako "socialistična" je bila gospodarska diplomacija Jugoslavije (oz. kakšne so bile njene značilnosti). Dušan Nećak84 je na podlagi nemških arhivov odkrival vprašanja odnosov med Jugoslavijo in Nemčijo. Odnos "oblasti" do sosednjih držav sta analizirala Bojan Godeša in Gorazd Bajc, pri čemer se je Godeša85 ukvarjal z vprašanjem odnosa partizanskega gibanja do sosednjih držav, Bajc86 pa s Titovim obiskom v Rimu (kot implicitno predhodnico nastanka Osimskih sporazumov). V letih 2015 in 2016 v ASHS ni bilo objavljenih člankov s področja diplomatskih študij, je pa ASHS leta 2017 objavil sklop člankov, ki bi jih lahko umestili v korpus sloven- skih diplomatskih študij. Od osmih člankov bi lahko štiri eksplicitno umestili v korpus slovenskih diplomatskih študij, štiri pa implicitno,87 saj so predstavljali razpadanje Jugoslavije oz. odnose Jugoslavije z drugimi državami (na politič- nem in gospodarskem področju). Četudi bi bili navedeni štirje članki v siste- 80 Slobodan Selinić, "Jugoslovenska diplomatija 1945–1950: stvaranje partijske diplomatije", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 553–562. 81 Andrej Rahten, "Kraljevi ali maršalovi diplomati? Politične dileme in opredelitve slovenskih diploma- tov na prehodu iz monarhistične v komunistično Jugoslavijo", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 563–576. 82 Jovan Ćavoški, "Od Alpa do Himalaja: ambasador Dušan Kveder i razvoj jugoslovensko-indijskih odnose", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 625–636. 83 Jure Ramšak, "'Socialistična' gospodarska diplomacija: dejavnost Socialistične republike Slovenije na področju mednarodnih ekonomskih odnosov 1974–1980", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 733–748. 84 Dušan Nećak, "Slovenski diplomati v nemško-jugoslovanskih odnosih 1949–1973", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 703–712. 85 Bojan Godeša, "Oblikovanje odnosa do sosednjih držav (Italija, Avstrija) v slovenskem/jugoslovan- skem partizanskem gibanju (1941–1945)", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 749–762. 86 Gorazd Bajc, "Dietro le quinte della visita di Tito a Roma nel 1971: il contesto locale e internazionale letto dalla diplomazia Britannica", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 713–732. 87 Mateja Režek, "»Izraelska zveza«: Tajni stiki med Jugoslavijo in Izraelom v osemdesetih letih", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 671–686; Jure Ramšak, "'From Skadarlija to Downing Street': Velika Britanija in začetek jugoslovanske krize, 1980–1985", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 687–698; Carlos González Villa, "From 'Pessimism' to Geopolitical Instrumentalisation: Revisting the US Policy towards dying Yugoslavia", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 699–712; Marko Zajc, "Samoumeščanje slovenskih intelektualcev v sim- bolno geografijo Evrope v osemdesetih letih", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 769–776. B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 878 mu diplomatskih študij uvrščeni predvsem v področje zgodovine diplomacije (Slovenije), v njih avtorji analizirajo tudi področje diplomatske strukture. Tako Boštjan Udovič analizira gospodarsko diplomacijo kot pradiplomacijo (lahko tudi paradiplomacijo) novonastajajoče slovenske države;88 Kornelija Ajlec se v svoji raziskavi osredotoča včlanjevanje Slovenije v Združene narode skozi korespondenco njihovega generalnega sekretarja de Cuellara.89 Na drugi strani Božo Repe in Matjaž Klemenčič analizirata pomen akterstva pri oblikovanju samostojne zunanje politike Slovenije, pri čemer se Repe usmerja predvsem v delo predsednika Milana Kučana na področju zunanje politike in diplomacije,90 Klemenčič pa raziskuje delo in aktivnosti slovenskih manjšin in izseljencev (ter njihove politične in diplomatske napore) za priznanje Slovenije.91 ASHS je v letih od 2018 do 2020 objavila tri prispevke s področja slovenskih diplomatskih študij. Leta 2019 sta članek o gospodarski diplomaciji Slovenije in Črne gore objavila Boštjan Udovič in Danijela Jaćimović;92 Marjan Horvat je leta 2020 objavil članek o položaju Slovenije v Evropski uniji oz. o tem, ali bi bila Slovenija lahko posrednik v EU-integracijah.93 Istega leta sta Faris Kočan in Boštjan Udovič objavila članek o diplomaciji s spominom,94 ki obravnava pomen spomina za oblikovanje diplomacije oz. diplomatske aktivnosti. Poleg naštetih treh člankov bi lahko v korpus slovenskih diplomatskih študij šteli še članek Izidorja Janžekoviča, ki razpravlja o prenosu ravnotežja moči iz Itali- je v Evropo v novem veku (2019),95 ter članek Darka Friša, Attile Kovácsa in Tadeje Melanšek (2020)96 o slovesnostih v Prekmurju ob njegovi priključitvi k Sloveniji, ki bi ga znotraj klasifikacije diplomatskih študij umestili na področje protokola in ceremoniala. 88 Boštjan Udovič, "'We Told the Truth about Yugoslavia …': Slovenian (Para)diplomats in 1990–1992", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 713–730. 89 Kornelija Ajlec, "Slovenia and the UN in the Correspondence of the Secretarygeneral Javier Perez de Cuellar, 1991–1992", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 755–768. 90 Božo Repe, "Vloga Milana Kučana v slovenski zunanji politiki", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 743–754. 91 Matjaž Klemenčič, "Vloga pripadnikov slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah in sloven- skih izseljencev v osamosvajanju Slovenije", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 731–742. 92 Boštjan Udovič in Danijela Jaćimović, "Osamosvojitev držav in 'pozaba' zgodovinskih dosežkov: pri- mer ne-nadaljevanja gospodarske diplomacije Jugoslavije v Sloveniji in Črni gori po njuni osamosvo- jitvi", Annales – Series Historia et Sociologia 29, št. 1 (2019), str. 55–68. 93 Marjan Horvat, "Slovenija v evroatlantskih integracijah: Izginjajoči posrednik?", Annales – Series Historia et Sociologia 30, št. 4 (2020), str. 701–718. 94 Faris Kočan in Boštjan Udovič, "Diplomacija s (kolektivnim) spominom: kako preteklost vpliva na izvajanje diplomacije?", Annales – Series Historia et Sociologia 30, št. 3 (2020), str. 457–468. 95 Izidor Janžekovič, "Izvor in prenos ideje ravnotežja moči iz Italije v Evropo", Annales – Series Historia et Sociologia 29, št. 3 (2019), str. 345–362. 96 Darko Friš, Attila Kovács in Tadeja Melanšek, "Slovesnosti ob priključitvi Prekmurja h Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev", Annales – Series Historia et Sociologia 30, št. 4 (2020), str. 657–678. 879 S H S tudia istorica lovenica Acta Histriae in razvoj slovenskih diplomatskih študij: 1991–2020 Mlajša sestra revije Annales – Series Historia et Sociologia je revija Acta Histriae (AH), ki je prvič izšla leta 1993. Njen ustanovitelj je bilo Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko. Revija je nastala zaradi potrebe po večji specializaciji na zgo- dovino Sredozemlja, saj je Annales – Series Historia et Sociologia postajala vse bolj družboslovna revija, zato je zmanjkovalo prostora za zgodovinske teme, povezane s Severnim Sredozemljem. Letno v zbirki AH izidejo štiri številke, članki so objavljeni v slovenskem, italijanskem ter angleškem jeziku, izjemoma lahko tudi v hrvaškem ali srbskem jeziku. Revija je vključena v številne medna- rodne baze, mdr. v Scopus, A&HCI in SSCI. Za pričujočo analizo smo pregledali vse letnike revije od leta 1993 do decembra 2020. V zastavljenem časovnem obdobju je izšlo 70 številk,97 ki so skupaj vsebovale 922 znanstvenih člankov.98 Člankov, ki bi jih lahko umestili v korpus slovenskih diplomatskih študij, je bilo 21, kar predstavlja 2,2 % vseh člankov te revije v analiziranem časovnem obdobju.99 Ker je AH revija, ki pokri- va področje zgodovine, smo predpostavili, da bodo članki v tej reviji obravna- vali predvsem področje zgodovine diplomacije. Ta predpostavka se je pokazala kot točna. Prvi znanstveni članki, ki jih lahko vključimo v korpus slovenskih diplo- matskih študij, so bili objavljeni leta 1998, in sicer v sklopu, ki je nastal kot rezul- tat mednarodne znanstvene konference o Pariški mirovni pogodbi (1947). V tem sklopu je Jože Pirjevec predstavil značilnosti sprejemanja Pariške mirovne pogodbe in njen vpliv na Jugoslavijo (in Slovenijo).100 Pirjevčevo kontekstuali- zacijo časa je dopolnil Zachary Irwin s prispevkom o odnosu Združenih držav Amerike do Jugoslavije po drugi svetovni vojni,101 Petar Strčić se je ukvarjal z jugoslovanskim odnosom do krajev v zahodni Istri (cona B),102 Jerca Vodušek Starič pa z vprašanjem diplomatskega delovanja Jugoslavije do vzpostavlja- nja (slovenske/jugoslovanske) zahodne meje.103 Z vidika slovenskega naroda, 97 Do leta 1999 je izhajala po ena številka letno, med letoma 1999 in 2007 po dve, od leta 2008 naprej pa izhajajo štiri številke letno. 98 V povprečju je na leto izšlo 34 člankov. 99 Pri klasifikaciji smo bili izredno konservativni, saj bi glede na specifiko tematik, ki jih obravnava AH, lahko več (zgodovinskih) del uvrstili v korpus diplomatskih študij. Kljub temu smo se odločili, da se osredotočimo samo na dela, ki so diplomacijo omenila implicitno ali eksplicitno. 100 Jože Pirjevec, "Pariška mirovna konferenca", Acta Histriae VI (1998), str. 7–14. 101 Zachary T. Irwin, "United States Policy Towards Yugoslavia after The Second World War", Acta Histriae VI (1998), str. 23–44. 102 Petar Strčić, "Prilog hrvatskom sudjelovanju u diplomatskim odlukama druge Jugoslavije o zapadnim hrvatskim krajevima (1943.–1947.)", Acta Histriae VI (1998), str. 45–70. 103 Jerca Vodušek Starič, "Poskus orisa učinkov jugoslovanske politike na diplomatsko dogajanje v obdo- bju 1945–1947", Acta Histriae VI (1998), str. 81–98. B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 880 države in nacije sta pomembna še dva prispevka iz tega sklopa, in sicer Gianpa- ola Valdevita, ki je analiziral položaj in odnos zaveznikov do Trsta,104 ter Glende Sluga, ki je raziskovala prvo pojavljanje "etničnega ozemlja" na primeru jugo- slovansko-italijanske meje (na zahodu Slovenije).105 Šest let časa je bilo nato treba, da je AH spet objavila nekaj raziskav, ki bi jih lahko umestili v korpus slovenskih diplomatskih študij. Leta 2003 je bila posebna števila AH posvečena nastanku samostojne Slo- venije. Od 21 prispevkov bi tri lahko uvrstili v korpus slovenskih diplomatskih študij: Sabrina P. Ramet je analizirala odnos Združenih držav Amerike do Slove- nije med letoma 1990 in 1992,106 Georges Castellan poročanje o slovenskem osamosvajanju v francoskem časopisu Le Monde,107 Dimitrij Rupel pa je prikazal prve korake v zunanjepolitično samostojnost Slovenije.108 Preostali članki so se bolj ukvarjali z drugimi vidiki samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Spet je preteklo nekaj let brez objavljenih raziskav iz slovenskih diplomat- skih študij. Pogojno bi lahko kot mejne objave (ki ne sodijo v celoti v diplo- matske študije, imajo pa nekatere takšne črte) šteli dela Marine Rossi o Ivanu Regentu in njegovem delovanju v Moskvi,109 Jana Pelikána o Titovih pogovo- rih v Moskvi aprila 1968110 in Ondřeja Vojtĕchovskega o francosko-slovenskem komunistu Antonu Rupniku.111 Leta 2010 je Andrej Rahten objavil študijo o Ivanu Schweglu ter o njegovih dejavnostih pri reševanju jadranskega vprašanja na pariški mirovni konferenci.112 104 Giampaolo Valdevit, "Gli Alleati e la questione di Trieste fra peace making e guerra fredda", Acta Histriae VI (1998), str. 99–116. 105 Glenda Sluga, "'Inventing ethnic spaces: 'Free Territory', Sovereigny and the 1947 Peace Treaty", Acta Histriae VI (1998), str. 173–186. 106 Sabrina P. Ramet, "The United States and Slovenia, 1990–1992", Acta Histriae 11, št. 1 (2003), str. 53–72. 107 Georges Castellan, "L'Indépendance de la Slovénie d'après le journal français "Le Monde"", Acta Histriae 11, št. 1 (2003), str. 73–80. 108 Dimitrij Rupel, "Zunanjepolitični vidiki osamosvojitve Slovenije", Acta Histriae 11, št. 1 (2003), str. 119–128. 109 Marina Rossi, "Ivan Regent a Mosca nei documenti riservati dell’archivio del P.C.U.S. ed in alcune fonti autobiografice ed epistolari (1931–1945)", Acta Histriae 17, št. 4 (2009), str. 681–718. 110 Jan Pelikán, "Titovi pogovori v Moskvi aprila 1968 in češkoslovaška kriza", Acta Histriae 18, št. 1–2 (2010), str. 101–126. 111 Ondřej Vojtĕchovski, "Anton Rupnik: pot slovensko-francoskega komunista do kariere jugoslovan- skega informbirojevskega funkcionarja", Acta Histriae 18, št. 1–2 (2010), str. 691–712. 112 Andrej Rahten, "Dr. Ivan Schwegel in jadransko vprašanje na pariški mirovni konferenci", Acta Histriae 18, št. 3 (2010), str. 151–174. 881 S H S tudia istorica lovenica Preglednica 3: Članki iz korpusa slovenskih diplomatskih študij, objavljeni v Acta Histriae 21 (2013) Avtor Naslov Številka Bojan Godeša Lojze Ude in poskus vzpostavitve premirja med drugo svetovno vojno113 3 Gorazd Bajc Posredniška vloga britanske diplomacije pri definiranju jugoslovansko-italijanske meje po prvi svetovni vojni114 3 Dimitrij Rupel Managing Yugoslav crises conference on Yugoslavia in the Hague (1991) and the challenges of multilateral diplomacy115 3 Mateja Režek Jugoslavija in nastanek Izraela: delitev Palestine in ilegalno preseljevanje Judov (1945–1948)116 3 Dušan Nećak Ponovna navezava diplomatskih stikov med Zvezno republiko Nemčijo in Socialistično federativno republiko Jugoslavijo ter reakcija Nemške demokratične republike nanjo117 3 Andrej Rahten Slovenski diplomati v začetnih letih jugoslovanskega stalnega predstavništva pri OZN118 3 Borut Klabjan "Transnacionalne politike, nacionalna diplomacija"? Slovenci in delovna skupnost Alpe-Jadran, 1978–1991119 3 Gašper Mithans Vloga tajnega pogajalca pri sklepanju jugoslovanskega konkordata120 4 Mateja Režek Jugoslovansko–izraelsko tajno sodelovanje v senci prve arabsko- izraelske vojne in spora z informbirojem (1948–1953)121 4 Milan Jazbec Diplomacija v romanih: refleksija, sugestija ali samo fikcija?122 4 113 Bojan Godeša, "Lojze Ude in poskus vzpostavitve premirja med drugo svetovno vojno", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 283–292. 114 Gorazd Bajc, "Posredniška vloga britanske diplomacije pri definiranju jugoslovansko-italijanske meje po prvi svetovni vojni", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 293–312. 115 Dimitrij Rupel, "Managing Yugoslav Crises. Conference on Yugoslavia in The Hague (1991) and the Challenges of Multilateral Diplomacy", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 329–360. 116 Mateja Režek, "Jugoslavija in nastanek Izraela: delitev Palestine in ilegalno preseljevanje Judov (1945– 1948)", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 361–376. 117 Dušan Nećak, "Ponovna navezava diplomatskih stikov med Zvezno Republiko Nemčijo in Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo ter reakcija Nemške Demokratične Republike nanjo", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 377–388. 118 Andrej Rahten, "Slovenski diplomati v začetnih letih jugoslovanskega stalnega predstavništva pri OZN", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 389–408. 119 Borut Klabjan, "»Transnacionalne politike, nacionalna diplomacija«? Slovenci in delovna skupnost Alpe-Jadran, 1978–1991", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 409–427. 120 Gašper Mithans, "Vloga tajnega pogajalca pri sklepanju jugoslovanskega konkordata", Acta Histriae 21, št. 4 (2013), str. 809–824. 121 Mateja Režek, "Jugoslovansko–izraelsko tajno sodelovanje v senci prve arabsko–izraelske vojne in spora z informbirojem (1948–1953)", Acta Histriae 21, št. 4 (2013), str. 825–838. 122 Milan Jazbec, "Diplomacija v romanih: refleksija, sugestija ali samo fikcija?", Acta Histriae 21, št. 4 (2013), str. 839–854. B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 882 Velik razmah so dobile raziskave iz slovenskih diplomatskih študij leta 2013 v številkah 3 in 4. V številki 3 je od 18 sedem prispevkov posvečenih slo- venski oz. jugoslovanski diplomatski zgodovini (39 %), v številki 4 pa trije od 21 (14 %). V objavljenih raziskavah se tako pojavljajo vprašanja, povezana z delo- vanjem Slovencev pri Združenih narodih, o posamičnih diplomatih, pomenu diplomacije drugih držav za reševanje odprtih vprašanj zahodne meje, o odno- sih med jugoslovansko in nemško diplomacijo, pa tudi vprašanja, povezana z nedržavnimi akterji (npr. Alpe–Jadran), s Svetim sedežem in sklepanjem kon- kordatov med Svetim sedežem in Jugoslavijo ter končno tudi dileme, vezane na nastanek samostojne diplomacije Slovenije, povezane s konferenco v Haagu (1991) (preglednica 3).123 Po letu 2013 lahko v korpus diplomatskih študij v AH uvrstimo samo še članek Jureta Ramšaka, objavljen leta 2015, ki se ukvarja z gospodarsko diplo- macijo slovenskih podjetij med letoma 1970 in 1990.124 Studia Historica Slovenica in razvoj slovenskih diplomatskih študij: 1991–2020 Revija Studia Historica Slovenica je bila ustanovljena leta 2001. Njen izdajatelj je mariborsko zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča, v navezavi na Filozof- sko fakulteto Univerze v Mariboru. Nasploh bi lahko dejali, da znanstvena revija pokriva področje štajerske zgodovine, čeprav zajema tudi širše družboslovno- -zgodovinske tematike. Letno običajno izidejo tri številke. Revija je vključena v številne mednarodne baze, mdr. v Scopus. Za našo analizo smo pregledali vse letnike od leta 2001 do 2020. V tem času je izšlo 45 številk revije (nekatere so bile dvojne), ki so imele skupaj 634 člankov; člankov, ki bi jih lahko uvrstili v diplomatske študije, je bilo 12, če pa bi diplomatske študije razumeli najbolj široko, je bilo teh člankov 15, kar predsta- vlja 2,3 % vseh člankov te revije v analiziranem časovnem obdobju. Prvi znanstveni članek, ki bi ga lahko uvrstili v korpus diplomatskih štu- dij, je bil objavljen leta 2009. V njem je Andrej Rahten obravnaval diplomatsko delovanje Izidorja Cankarja in Franka Starmana v Ottawi v času druge svetovne vojne.125 Temu članku sta leta 2011 sledila dva članka, ki sodita v širše področje diplomatskih študij: Boštjan Udovič je objavil zgodovinsko analizo reševanja 123 Konferenca v Haagu je poznana tudi kot Carringtonova konferenca, imenovana po nekdanjemu bri- tanskemu zunanjemu ministri lordu Petru Carringtonu. 124 Jure Ramšak, "Poskus drugačne globalizacije: slovensko gospodarstvo in dežele v razvoju 1970–1990", Acta Histriae 23, št. 4 (2015), str. 765–782. 125 Andrej Rahten, "'The first Slovenian legation in our history': diplomatic activities of Izidor Cankar and Frank Starman in Ottawa during the Second World War", Studia Historica Slovenica 9, št. 1 (2009), str. 111–146. 883 S H S tudia istorica lovenica vprašanja Ljubljanske banke v državah nekdanje Jugoslavije,126 Matjaž Klemen- čič pa analizo o delu (slovensko-)ameriškega politika Franka Lauscheta, v kate- ri prikazuje tudi poskuse vpliva na ameriško administracijo, da bi poskrbela za udejanjanje Avstrijske državne pogodbe na avstrijski strani.127 Leta 2012 je Gorazd Bajc objavil članek na temo udejanjanja slovenske samostojnosti skozi oči italijanskih diplomatskih arhivov.128 Leta 2013 smo priča prvemu večjemu sklopu, ki bi ga lahko uvrstili v slovenske diplomatske študije, in sicer se revija posveča trem pomembnim slovenskim diplomatom, ki so službovali v jugoslo- vanski politiki (in diplomatski službi). Gregor Jenuš v svojem članku predsta- vlja življenje in delo Jožeta Vilfana,129 Aleksandra Gačić Jožeta Brileja,130 Vladi- mir Prebilič in Jelena Juvan pa Aleša Beblerja.131 Ta trojček člankov pomembno prispeva k spoznavanju slovenskih diplomatov, njihovega dela, ter dopolnjuje tudi spoznanja, ki jih na Slovenskem razširja knjižna (pod)zbirka Studia Diplo- matica Slovenia – Personae. Z vidika diplomatskih študij je pomembna tudi tematska številka ob 10-letnici članstva Slovenije v Evropski uniji, ki je izšla leta 2014. V njej lahko zasledimo tri članke, ki se ukvarjajo z zunanjo politiko ter diplomacijo in ki bi jih lahko umestili v korpus slovenskih diplomatskih študij. Prvi članek analizira vprašanja in razvojne premise slovenske zunanje politike (avtorja Zlatko Šabič in Sabina Kajnč Lange),132 drugi se usmerja bolj v vpraša- nja odnosa slovenske zunanje politike in diplomacije do držav nekdanje Jugo- slavije (avtorja Ana Bojinović Fenko in Jure Požgan).133 Tretji članek pa razpra- vlja v smeri pomena mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije ter njene mehke moči v zunanji politiki in diplomaciji (avtorja Boštjan Udovič in Maja Bučar).134 Med letoma 2015 in 2017 v obravnavani reviji ne najdemo člankov, ki bi bili del korpusa slovenskih diplomatskih študij. 100-letnica prve svetovne 126 Boštjan Udovič, "The problem of hard-currency savings in Ljubljanska banka d. d., Ljubljana: between politics and (international) law", Studia Historica Slovenica 11, št. 1 (2011), str. 185–213. 127 Matjaž Klemenčič, "Življenje in delo ameriškega politika slovenskega porekla Franka Lauscheta s posebnim ozirom na slovenske zadeve", Studia Historica Slovenica 11, št. 2–3 (2011), str. 735–761. 128 Gorazd Bajc, "Italija, razpad Jugoslavije in osamosvojitev ter mednarodno priznanje Slovenije", Studia Historica Slovenica 12, št. 2–3 (2012), str. 379–400. 129 Gregor Jenuš, "Joža Vilfan – odklon od družinske tradicije", Studia Historica Slovenica 13, št. 2–3 (2013), str. 499–518. 130 Aleksandra Gačić, "Dr. Jože Brilej – jugoslovanski diplomat pri OZN", Studia Historica Slovenica 13, št. 2–3 (2013), str. 519–537. 131 Vladimir Prebilič in Jelena Juvan, "Med političnim in vojaškim odločanjem: Aleš Bebler", Studia Historica Slovenica 13, št. 2–3 (2013), str. 539–560. 132 Zlatko Šabič in Sabina Lange, "Past, present and future: Slovenia, European institutions and the pro- blem of project-based foreign policy", Studia Historica Slovenica 14, št. 1 (2014), str. 37–54. 133 Ana Bojinović Fenko in Jure Požgan, "Regionalisation of Slovenian foreign policy: escape from the Balkans, return to the Western Balkans", Studia Historica Slovenica 14, št. 1 (2014), str. 55–73. 134 Boštjan Udovič in Maja Bučar, "Slovenia's international development cooperation: between (declara- tive) commitments and (outspoken) reality", Studia Historica Slovenica 14, št. 1 (2014), str. 75–95. B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 884 vojne se je odrazila tudi v pisanju o diplomaciji (Slovenije). Tako v Studia histo- rica Slovenica v letu 2018 zasledimo dva članka Andreja Rahtena, ki obravnava- ta to tematiko. Prvi se nanaša na vprašanja delovanja avstro-ogrske diplomacije in vstop ZDA v vojno,135 drugi pa je bolj "slovenski", saj se osredinja na delovanje slovenskega diplomata Ivana Žolgerja136 za pridobitev slovenske Štajerske in Prekmurja. Leto pozneje, 2019, revija objavi članek Gorazda Bajca, Janeza Osoj- nika in Darka Friša z naslovom "Nekateri vidiki mednarodnega priznanja Slove- nije s posebnim ozirom na ameriški pogled, junij 1991–april 1992".137 Prav tako v letu 2020 revija objavi samo en članek s področja slovenskih diplomatskih študij, in sicer Maje Lukanc, ki se ukvarja z vprašanjem, koliko so k poznavanju Jugoslavije in Poljske prispevali jugoslovanski in poljski diplomati.138 Razprava in zaključek V članku smo se ukvarjali s pregledom razvoja korpusa slovenskih diplomat- skih študij. Na podlagi predstavljenih rezultatov lahko oblikujemo tri zaključke. Prva ugotovitev je ta, da je objav s področja slovenskih diplomatskih študij (in diplomatskih študij nasploh) v odnosu do sorodnih objav s področja med- narodnih odnosov na Slovenskem razmeroma malo. To je po eni strani priča- kovano, saj se s področjem diplomatskih študij na Slovenskem ukvarja majh- na znanstvena skupnost, sočasno pa zaskrbljujoče, saj nizek izkupiček kako- vostnih objav implicitno napotuje na dejstvo, da je preučevanje diplomacije, diplomatske teorije in prakse, pa tudi prakseologije, na Slovenskem razmero- ma zapostavljeno (glej graf 4). Drugič, razvoj korpusa slovenskih diplomatskih študij je pogojen z zgodo- vinsko perspektivo. To potrjujejo tako podatki, izračunani na celotnem vzorcu obravnavanih del, kot tudi pregled člankov, ki so jih objavile analizirane revije. Pri tem lahko v veliki meri trdimo, da sta pri objavljanju zgodovinskih razprav s področja slovenskih diplomatskih študij prednjačili reviji Annales – Series Historica et Sociologia ter Acta Histrae, sledila pa jima je Teorija in praksa. Po drugi strani je prav Teorija in praksa prednjačila pri objavah s področja struk- 135 Andrej Rahten, "Avstro-ogrska diplomacija in vstop ZDA v vojno", Studia Historica Slovenica 18, št. 1 (2018), str. 121–140. 136 Andrej Rahten, "Diplomatska prizadevanja Ivana Žolgerja za Slovensko Štajersko in Prekmurje", Studia Historica Slovenica 18, št. 2 (2018), str. 489–528. 137 Gorazd Bajc, Janez Osojnik in Darko Friš, "Nekateri vidiki mednarodnega priznanja Slovenije s poseb- nim ozirom na ameriški pogled, junij 1991–april 1992", Studia Historica Slovenica 19, št. 1 (2019), str. 217–256. 138 Maja Lukanc, "Produkcija diplomatskega védenja v jugoslovanski in poljski povojni diplomatski pra- ksi (1945–1947)", Studia Historica Slovenica 20, št. 3 (2020), str. 735–771. 885 S H S tudia istorica lovenica ture diplomacije. Ti rezultati utrjujejo značaj predstavljenih revij; medtem ko revija Teorija in praksa osvetljuje vse vidike raziskovanja v družboslovju, Anna- les – Series Historica et Sociologia, Acta Histrie in Studia Historica Slovenica svojo pozornost namenjata predvsem zgodovinskim vprašanjem (glej graf 5). Tretja, zelo pomembna ugotovitev je ta, da se z leti število objav v korpu- su slovenskih diplomatskih študij povečuje, še posebej se povečujejo obja- ve s področja diplomatske zgodovine Slovenije in strukture diplomacije.139 Pomembno je poudariti še to, da se objave v korpusu diplomatskih študij neka- ko razvrščajo "v valovih". V revijah tako na objave, ki bi jih lahko uvrstili v korpus slovenskih diplomatskih študij, naletimo predvsem v posebnih ali tematskih številkah revij (Annales, 2014; Acta Histriae, 1997; 2003; 2013; Teorija in pra- ksa, 2011; pogojno 2014; Družboslovne razprave, 2012; Studia Historica Slo- venica, 2014), sicer pa so bili članki objavljeni bolj ali manj posamično ter kot takšni obravnavajo določeno, res specifično tematiko. Analiza objav v revijah je pokazala tudi to, da se zgodovinske razprave v veliki meri osredotočajo na jugoslovansko diplomacijo140 (in npr. položaj Slovencev v njej), po drugi strani pa se razprave o strukturi diplomacije in iz nje ukvarjajo predvsem z diploma- cijo samostojne Slovenije. Slednje resda lahko pojasnimo predvsem s tem, da so o slovenski diplomaciji arhivski viri dostopni v manjši meri, kar onemogoča 139 Udovič in Brglez, op. cit. 140 O različnih drugih vidikih delovanja jugoslovanske diplomacije prim. npr. Vladimir Ivanović, "Die Beschäftigung jugoslawischer Arbeitskräfte in Österreich in den 1960er und 1970er Jahren", Zeitgeschichte 40 št. 1 (2013), str. 35–49; Ivan Obadić, "A troubled relationship: Yugoslavia and the European Economic Community in détente", European Review of History/Revue européenne d’histoire 21, št. 2 (2014), str. 329–348; Michael Portmann in Karlo Ruzicic – Kessler, "Yugoslavia and Its Western Neighbours 1945–1980", Zeitgeschichte 41, št. 5 (2014), str. 296–311. 0 500 1000 1500 2000 Teorija in praksa Družboslovne razprave Annales - SHS Acta Histriae Studia Historica Slovenica Št. vseh člankov Št. objav iz diplomatskih študij Graf 4: Število in delež objav iz diplomatskih študij v vseh objavah (v izbranih revijah) B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 886 nepristransko osvetljevanje določenih dogodkov, hkrati pa so prav strukturna vprašanja v diplomaciji tista, ki se dajo analizirati veliko hitreje in lažje, če se o njih dobijo še živeči sogovorniki, ki so tudi voljni (spre)govoriti. Naša ključna ugotovitev pa ni pomembna le za znanstvenoraziskovalno skupnost, ampak tudi za politično. V zadnjih tridesetih letih so se slovenske diplomatske študije smelo razvijale, a nekaj pomanjkljivosti ostaja. Omeni- li smo že asimetrijo med različnimi področji preučevanja znotraj slovenskih diplomatskih študij (glej tudi graf 5), skrbi pa skorajda popolna odsotnost področij diplomatskega (in konzularnega) prava ter ceremoniala in protokola. Tu je objav (nasploh) malo, obstoječe so bolj splošnega značaja, v njih umanj- kajo slovenske posebnosti. Na drugi strani so velika prednost, ki pa v diplomat- skih študijah nasploh še ni bila uveljavljena, nastavki za razvoj t. i. sociologije diplomacije,141 ki črpa iz francoske in slovenske (sociološke) šole mednaro- dnih odnosov. Tu bi morali storiti več, da bi ideje in spoznanja iz slovenskih diplomatskih študij prodrla v svetovni sistem diplomatskih študij. Več pa ni mogoče storiti, če preučevanja slovenskih diplomatskih študij ne bomo insti- tucionalizirali. Sedanje stanje je nevzdržno, saj temelji na raziskovalni vnemi raziskovalcev samih ter na njihovi želji, da bi preučevali določena področja iz (slovenske) diplomacije. To ni težava samo zaradi možnega nastanka popol- nega neravnotežja pri preučevanju določenih vprašanj iz diplomatskih študij (raziskovalec preučuje tisto, pri čemer je vešč oz. kar mu je blizu), ampak tudi zaradi nevarnosti nazadovanja preučevanja slovenskih diplomatskih študij. 141 Milan Jazbec, Sociologija diplomacije (Ljubljana, 2012); Milan Jazbec, "The sociology of diplomacy: a general outline with some aspects and dilemmas", Perspectives 21, št. 1 (2013), str. 87–108. 0 5 10 15 20 25 30 35 Teorija in praksa Družboslovne razprave ASHS Acta Histriae Studia Historica Slovenica Zgodovina Struktura Pravo Ceremonial Graf 5: Področja objavljanja v revijah 887 S H S tudia istorica lovenica To je – če umanjka sistemski pristop k njihovemu razvoju – ne samo mogoče, ampak celo verjetno. Zato mora država, kajti znanstvenoraziskovalno preuče- vanje slovenskih diplomatskih študij je njen konstitutivni del, privzeti ukrepe, da bi pospešila razvoj preučevanja tematik znotraj korpusa slovenskih diplo- matskih študij. Načinov je več, od tesnejšega povezovanja ministrstva za zuna- nje zadeve z znanstvenoraziskovalnimi institucijami do krepitve lastne sposob- nosti ministrstva (horizontalna integracija preučevanja), da bi postalo nosilec raziskovanja v slovenskih diplomatskih študijah (vertikalna integracija preu- čevanja). Oba pristopa sta mogoča, odločitev pa je odvisna od tega, koliko pri- stojno ministrstvo (in tudi drugi organi naše države) želi(jo) usmerjati področja raziskav znotraj slovenskih diplomatskih študij. Dejstvo namreč ostaja, da so bili v zgodovini preboji v znanosti vedno rezultat bodisi naključij bodisi inten- zivne podpore države. In ker v diplomaciji naključij skorajda ni, tudi preučeva- nja slovenskih diplomatskih študij ne smemo prepustiti naključjem. Boštjan Udovič, Milan Brglez & Arbeiter Jana WHO WRITES (WHAT) IN SLOVENIAN DIPLOMATIC STUDIES?: A COMPARATIVE ANALYSIS OF FIVE SLOVENIAN JOURNALS SUMMARY The article focuses on diplomatic studies related to Slovenia, or, as the authors call them, Slovenian diplomatic studies. It aims to determine which areas of research are most common in the corpus of Slovenian diplomatic studies. To do so, the authors start by defining what they understand under diplomatic studies and the pillars on which they are built. This conceptual apparatus then serves to analyse the corpus of publications in Slovenia from this field between 1991 and 2020. The empirical part reveals certain general characteristics of the publications in the corpus of Slovenian diplomatic studies, among other things: (1) that these publications are relatively rare, (2) that historiographical pieces dominate, followed by publications dealing with the structure of diplomacy, and (3) that most items in the corpus take the form of scientific articles. This led the authors to further examine the topics of the scientific articles in the B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 888 corpus of Slovenian diplomatic studies. The analysis was limited to five journals that most often feature pieces that classify as Slovenian diplomatic studies and that are included in international databases. Two of these scientific journals are coming from social sciences (Teorija in praksa and Družboslovne razprave), and two journals are mainly historiographic (Acta Histriae and Studia Histori- ca Slovenica) while the Annales – Series Historia et Sociologia finds itself at the intersection between social sciences and the humanities. The empirical analysis of Slovenian diplomatic studies in these academic journals brought the following findings: (a) the share of pieces categorised as diplomatic studies in the journals observed is relatively low (it is highest in the Teorija in praksa with 3% of all publications between 1991 and 2020, and low- est in the Družboslovne razprave where it accounts for 1% of all publications between 1991 and 2020); (b) the mainly social sciences’ journals feature pre- dominantly articles on the structure of diplomacy, while articles in the mainly historiographical journals mostly focus on the history of diplomacy; the journal Teorija in praksa also publishes articles on diplomatic law, and the Teorija in praksa, Družboslovne razprave and Annales – Series Historia et Sociologia also feature pieces on protocol and ceremonial; (c) diplomatic studies in journals come in waves, meaning that they appear particularly in special volumes on specific topics or in focused sections, with some articles also published out- side such topic blocks. It would be interesting to establish the reasons for such fluctuations, especially in the recent years (increased frequency, followed by a few years of no new titles, and then another prolific period, etc.). The analy- sis of journal articles further reveals that historical discussions largely focus on Yugoslav diplomacy (and e.g. the position of Slovenes in it), whereas the discus- sions on diplomatic structure deal mainly with the diplomacy of independent Slovenia. The authors attribute this to less accessible Slovenian archival sources on Slovenian diplomacy after 1991, which makes it harder to objectively shed light on specific events. On the other hand, the authors stress that issues relat- ing to the structure of diplomacy can be analysed much faster and easier if one can find people who took part and are willing to talk. The authors conclude with a reflection that state institutions should start intentionally fostering the field of Slovenian diplomatic studies, since they are not only important for aca- demic research and their contribution to science but also for a quality execu- tion of day-to-day diplomatic practice. 889 S H S tudia istorica lovenica VIRI IN LITERATURA Udovič, Boštjan, Brglez, Milan in Godec, Nataša, "Baza objav v COBISS+ s področja diplomatskih študij" (Ljubljana, 2020). ……………. Adlešič, Zlatko, "Oblikovanje nove Evrope in vključevanje Slovenije v evropske inte- gracije", Teorija in praksa 29, št. 9–10 (1992), str. 867–876. Ajlec, Kornelija, "Slovenia and the UN in the Correspondence of the Secretarygeneral Javier Perez de Cuellar, 1991–1992", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 755–768. Arbeiter, Jana in Brglez, Milan, Prednostni vrstni red: sredstvo pozicioniranja ali (ne)uporabna simbolika? (Ljubljana, 2017). Arbeiter, Jana, Bučar, Maja in Udovič, Boštjan, "Slovenian development coopera- tion and commercial diplomacy: twins or rivals?", Teorija in praksa 56, posebna št. (2019), str. 454–471. Bajc, Gorazd, "Italija, razpad Jugoslavije in osamosvojitev ter mednarodno priznanje Slovenije", Studia Historica Slovenica 12, št. 2–3 (2012), str. 379–400. Bajc, Gorazd, "Posredniška vloga britanske diplomacije pri definiranju jugoslovansko- -italijanske meje po prvi svetovni vojni", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 293–312. Bajc, Gorazd, "Dietro le quinte della visita di Tito a Roma nel 1971: il contesto locale e internazionale letto dalla diplomazia Britannica", Annales – Series Historia et Soci- ologia 24, št. 4 (2014), str. 713–732. Bajc, Gorazd, Osojnik, Janez in Friš, Darko, "Nekateri vidiki mednarodnega pri- znanja Slovenije s posebnim ozirom na ameriški pogled, junij 1991–april 1992", Studia Historica Slovenica 19, št. 1 (2019), str. 217–256. Benedejčič, Andrej, "Slovenia and its relations with Russia in the Euro-Atlantic con- text", Teorija in praksa 53, št. 5 (2016), str. 1143–1171. Benedetti, Ksenija, Protokol: Simfonija forme (Ljubljana, 2008). Benko, Vlado, Znanost o mednarodnih odnosih (Ljubljana, 1997). Bohte, Borut in Sancin, Vasilka, Diplomatsko in konzularno pravo (Ljubljana, 2006). Bojinović Fenko, Ana in Požgan, Jure, "Regionalisation of Slovenian foreign policy: escape from the Balkans, return to the Western Balkans", Studia Historica Slovenica 14, št. 1 (2014), str. 55–73. Brglez, Milan, Filozofija družbenih ved v znanosti o mednarodnih odnosih: od kritike političnega realizma h kritičnemu ontološkemu realizmu (Ljubljana, 2008). Brglez, Milan, "K slovenskim diplomatskim študijam", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 545–561. B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 890 Bučar, Bojko, "Nekatere mednarodne dileme in pogledi na samostojnost Slovenije", Teorija in praksa 28, št. 8–9 (1991), str. 1008–1014. Bučar, Bojko, "Univerzalizem in regionalizem v slovenski zunanji politiki", Teorija in praksa 29, št. 5–6 (1992), str. 484–490. Bučar, Bojko, "Čezmejno in mednarodno sodelovanje evropskih subnacionalnih regij", Annales 3 (1993), str. 211–218. Bučar, Bojko, "Slovenska zunanja politika med Evropo in Balkanom", Teorija in praksa 31, št. 11–12 (1994), str. 1063–1068. Bučar, Bojko, "Stroka in politika ob deseti obletnici slovenske zunanje politike", Teori- ja in praksa 38, št. 1 (2001), str. 142–151. Bučar, Bojko, "Spremembe v diplomaciji XXI. stoletja", Teorija in praksa 44, št. 6 (2007), str. 862–876. Castellan, Georges, "L'Indépendance de la Slovénie d'après le journal français "Le Monde"", Acta Histriae 11, št. 1 (2003), str. 73–80. Cerar, Božo, Diplomatska zaščita (Piran, 2001). Crnčec, Danijel, "Okoljska diplomacija : odgovor na globalne okoljske izzive 21. sto- letja?", Družboslovne razprave 28, št. 69 (2012), str. 55–73. Ćavoški, Jovan, "Od Alpa do Himalaja: ambasador Dušan Kveder i razvoj jugosloven- sko-indijskih odnose", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 625–636. Davis Cross, Mai’a K., The European Diplomatic Corps: Diplomats and International Cooperation from Westphalia to Maastricht (Houndmills, 2007). Dobbin, Frank, "The sociological view of the Economy", v: The New Economic Socio- logy, ur. Frank Dobbin (Princeton, 2004), str. 1–46. Drčar-Murko, Mojca, "Odnosi z Italijo – ključni problem zunanje politike po neodvi- snosti", Teorija in praksa 33, št. 4 (1996), str. 583–595. Friš, Darko, Kovács, Attila in Melanšek, Tadeja, "Slovesnosti ob priključitvi Prek- murja h Kraljestvu Srbov, Hrvatov in Slovencev", Annales – Series Historia et Socio- logia 30, št. 4 (2020), str. 657–678. Gačić, Aleksandra, "Dr. Jože Brilej – jugoslovanski diplomat pri OZN", Studia Histori- ca Slovenica 13, št. 2–3 (2013), str. 519–537. Godeša, Bojan, "Lojze Ude in poskus vzpostavitve premirja med drugo svetovno vojno", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 283–292. Godeša, Bojan, "Oblikovanje odnosa do sosednjih držav (Italija, Avstrija) v sloven- skem/jugoslovanskem partizanskem gibanju (1941–1945)", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 749–762. González Villa, Carlos, "From 'Pessimism' to Geopolitical Instrumentalisation: Revi- sting the US Policy towards dying Yugoslavia", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 699–712. Gorenc, Nina, "Pasti in izzivi političnega in diplomatskega diskurza", Teorija in praksa 48, št. 4 (2011), str. 893–914. 891 S H S tudia istorica lovenica Horvat, Marjan, "Slovenija v evroatlantskih integracijah: Izginjajoči posrednik?", Annales – Series Historia et Sociologia 30, št. 4 (2020), str. 701–718. Irwin, Zachary T., "United States Policy Towards Yugoslavia after The Second World War", Acta Histriae VI (1998), str. 23–44. Ivanović, Vladimir, "Die Beschäftigung jugoslawischer Arbeitskräfte in Österreich in den 1960er und 1970er Jahren", Zeitgeschichte 40 št. 1 (2013), str. 35–49. Jaklič, Andreja, "Razvoj storitev ekonomske diplomacije: vrzel med ponudbo in pov- praševanjem v pospeševanju internacionalizacije", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 751–775. Jan Pelikán, "Titovi pogovori v Moskvi aprila 1968 in češkoslovaška kriza", Acta Histri- ae 18, št. 1–2 (2010), str. 101–126. Janžekovič, Izidor, "Izvor in prenos ideje ravnotežja moči iz Italije v Evropo", Annales – Series Historia et Sociologia 29, št. 3 (2019), str. 345–362. Jazbec, Milan, "Vzpostavljanje diplomatskih organizacij novih majhnih držav", Teorija in praksa 35, št. 3 (1998), str. 455–471. Jazbec, Milan, "Postmoderna diplomacija", Teorija in praksa 44, št. 6 (2007), str. 877– 895. Jazbec, Milan, Sociologija diplomacije (Ljubljana, 2012). Jazbec, Milan, "The sociology of diplomacy: a general outline with some aspects and dilemmas", Perspectives 21, št. 1 (2013), str. 87–108. Jazbec, Milan, "Diplomacija v romanih: refleksija, sugestija ali samo fikcija?", Acta Histriae 21, št. 4 (2013), str. 839–854. Jenuš, Gregor, "Joža Vilfan – odklon od družinske tradicije", Studia Historica Slovenica 13, št. 2/3 (2013), str. 499–518. Jönsson, Christer in Hall, Martin, Essence of Diplomacy (Houndmills, 2005). Klabjan, Borut, "'Transnacionalne politike, nacionalna diplomacija'? Slovenci in delovna skupnost Alpe-Jadran, 1978–1991", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 409– 427. Klemenčič, Matjaž, "Življenje in delo ameriškega politika slovenskega porekla Franka Lauscheta s posebnim ozirom na slovenske zadeve", Studia Historica Slovenica 11, št. 2–3 (2011), str. 735–761. Klemenčič, Matjaž, "Vloga pripadnikov slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah in slovenskih izseljencev v osamosvajanju Slovenije", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 731–742. Knez, Smiljana in Simoniti, Iztok, "Drugotirna diplomacija : primer (so)delovanja državnih in nedržavnih akterjev v reševanju oboroženih konfliktov", Teorija in pra- ksa 48, št. 3 (2011), str. 628–645. Kočan, Faris in Udovič, Boštjan, "Diplomacija s (kolektivnim) spominom: kako pre- teklost vpliva na izvajanje diplomacije?", Annales – Series Historia et Sociologia 30, št. 3 (2020), str. 457–468. B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 892 Kopač, Barbara in Udovič, Boštjan, "Jezikovnostilne razlike in sorodnosti v govoru ruskega in slovenskega politika", Teorija in praksa 57, št. 1 (2020), str. 286–307. Kosin, Marko, "Kakšno profesionalno diplomatsko službo bi rabila Slovenija", Teorija in praksa 34, št. 2 (1997), str. 228–240. Kosin, Marko, "Slovenska diplomacija ob vstopu v EU in NATO", Teorija in praksa 41, št. 3–4 (2004), str. 634–642. Košnik, Bojana, Sodobni bonton in protokol (Ljubljana, 2008). Lange, Sabina, "Evropeizacija slovenske zunanje politike: od pridružitvenega procesa do predsedovanja Svetu EU", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 668–687. Lovec, Marko in Bojinović Fenko, Ana, "Populism in the foreign policy of Central European states", Teorija in praksa 56, št. 4 (2019), str. 1152–1172. Lukanc, Maja, "Produkcija diplomatskega védenja v jugoslovanski in poljski povojni diplomatski praksi (1945–1947)", Studia Historica Slovenica 20, št. 3 (2020), str. 735–771. Mal, Polona, Slovenska diplomacija ob uri nič: nastanek in zgodnji razvoj diplomacije Republike Slovenije. Diplomsko delo (Ljubljana, 2009). Mancevič, Denis, "Diplomacija virov – instrument preteklosti ali prihodnosti: primer odnosov Ruske federacije do EU", Družboslovne razprave 28, št. 69 (2012), str. 75–95. Mithans, Gašper, "Vloga tajnega pogajalca pri sklepanju jugoslovanskega konkorda- ta", Acta Histriae 21, št. 4 (2013), str. 809–824. Murray, Stuart, Sharp, Paul, Wisemann, George, Criekemans, David in Melis- sen, Jan, "The Present and Future of Diplomacy and Diplomatic Studies", Interna- tional Studies Review 13, (2011), str. 709–728. Nećak, Dušan, "Ponovna navezava diplomatskih stikov med Zvezno Republiko Nem- čijo in Socialistično Federativno Republiko Jugoslavijo ter reakcija Nemške Demo- kratične Republike nanjo", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 377–388. Nećak, Dušan, "Slovenski diplomati v nemško-jugoslovanskih odnosih 1949–1973", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 703–712. Obadić, Ivan, "A troubled relationship: Yugoslavia and the European Economic Com- munity in détente", European Review of History/Revue européenne d’histoire 21, št. 2 (2014), str. 329–348. Petrič, Ernest, "Zunanja politika majhnih držav«, Teorija in praksa 33, št. 6 (1996), str. 876–897. Petrič, Ernest, "Imuniteta visokih državnih funkcionarjev pred kazensko jurisdikcijo tujih držav (prizadevanje za kodifikacijo)", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 586–603. Pfajfar, Lea in Udovič, Boštjan, "'Med deklarativnimi zavezami in realnostjo': upra- vljanje človeških virov na Ministrstvu za zunanje zadeve Republike Slovenije", Družboslovne razprave 27, št. 67 (2011), str. 23–40. 893 S H S tudia istorica lovenica Pirjevec, Jože, "Slovensko-italijanski odnosi od leta 1915 do danes", Annales 6, št. 8 (1996), str. 9–14. Pirjevec, Jože, "Pariška mirovna konferenca", Acta Histriae VI (1998), str. 7–14. Plavšak Kranjc, Kristina, "Javna diplomacija: temeljni koncept in trendi", Teorija in praksa 41, št. 3–4 (2004), str. 643–658. Portmann, Michael in Ruzicic - Kessler, Karlo, "Yugoslavia and Its Western Neigh- bours 1945–1980", Zeitgeschichte 41, št. 5 (2014), str. 296–311. Požgan, Jure in Bojinović Fenko, Ana, "Kulturna diplomacija in kultura v mednaro- dnih odnosih: študija primera slovenske zunanje politike", Družboslovne razprave 28, št. 69 (2012), str. 25–53. Prebilič, Vladimir in Juvan, Jelena, "Med političnim in vojaškim odločanjem: Aleš Bebler", Studia Historica Slovenica 13, št. 2–3 (2013), str. 539–560. Pupo, Raoul, "Orientamenti del la piu recente storiografia italiana sull’esodo Istriano", Annales – Series Historia et Sociologia 10, št. 1 (2000), str. 165–170. Rahten, Andrej, "'The first Slovenian legation in our history': diplomatic activities of Izidor Cankar and Frank Starman in Ottawa during the Second World War", Studia Historica Slovenica 9, št. 1 (2009), str. 111–146. Rahten, Andrej, "Dr. Ivan Schwegel in jadransko vprašanje na pariški mirovni konfe- renci", Acta Histriae 18, št. 3 (2010), str. 151–174. Rahten, Andrej, "Očrt slovenske diplomacije ali diplomacije Slovencev", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 646–667. Rahten, Andrej, "Slovenski diplomati v začetnih letih jugoslovanskega stalnega pred- stavništva pri OZN", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 389–408. Rahten, Andrej, "Kraljevi ali maršalovi diplomati? Politične dileme in opredelitve slovenskih diplomatov na prehodu iz monarhistične v komunistično Jugoslavijo", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 563–576. Rahten, Andrej, "Avstro-ogrska diplomacija in vstop ZDA v vojno", Studia Historica Slovenica 18, št. 1 (2018), str. 121–140. Rahten, Andrej, "Diplomatska prizadevanja Ivana Žolgerja za Slovensko Štajersko in Prekmurje", Studia Historica Slovenica 18, št. 2 (2018), str. 489–528. Ramet, Sabrina P., "The United States and Slovenia, 1990–1992", Acta Histriae 11, št. 1 (2003), str. 53–72. Ramšak, Jure, "'Socialistična' gospodarska diplomacija: dejavnost Socialistične repu- blike Slovenije na področju mednarodnih ekonomskih odnosov 1974–1980", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 733–748. Ramšak, Jure, "Poskus drugačne globalizacije: slovensko gospodarstvo in dežele v razvoju 1970–1990", Acta Histriae 23, št. 4 (2015), str. 765–782. Ramšak, Jure, "'From Skadarlija to Downing Street': Velika Britanija in začetek jugo- slovanske krize, 1980–1985", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 687–698. B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 894 Rašković, Matevž in Svetličič, Marjan, "Pomen poznavanja nacionalnega značaja in kulturnih posebnosti za slovensko gospodarsko diplomacijo: primer Hrvaške in Srbije", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 776–799. Repe, Božo, "Vloga Milana Kučana v slovenski zunanji politiki", Annales – Series Histo- ria et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 743–754. Režek, Mateja, "Jugoslavija in nastanek Izraela: delitev Palestine in ilegalno preseljeva- nje Judov (1945–1948)", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 361–376. Režek, Mateja, "Jugoslovansko–izraelsko tajno sodelovanje v senci prve arabsko–izra- elske vojne in spora z informbirojem (1948–1953)", Acta Histriae 21, št. 4 (2013), str. 825–838. Režek, Mateja, "'Izraelska zveza': Tajni stiki med Jugoslavijo in Izraelom v osemdesetih letih", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 671–686. Rossi, Marina, "Ivan Regent a Mosca nei documenti riservati dell’archivio del P.C.U.S. ed in alcune fonti autobiografice ed epistolari (1931–1945)", Acta Histriae 17, št. 4 (2009), str. 681–718. Rupel, Dimitrij, "Zunanjepolitični vidiki osamosvojitve Slovenije", Acta Histriae 11, št. 1 (2003), str. 119–128. Rupel, Dimitrij, "Managing Yugoslav Crises. Conference on Yugoslavia in The Hague (1991) and the Challenges of Multilateral Diplomacy", Acta Histriae 21, št. 3 (2013), str. 329–360. Rupel, Dimitrij, "Zmečkana zastava: opazke ob 70. obletnici Organizacije združenih narodov (in drugih obletnicah)", Teorija in praksa 53, št. 3 (2016), str. 746–760. Sancin, Vasilka, "Nekateri izbrani vidiki prakse s področja diplomatskega in konzular- nega prava v Sloveniji", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 688–711. Santoro, Stefano, "La diplomazia culturale italiana in Jugoslavia durante il fascismo", Annales – Series Historia et Sociologia 13, št. 1 (2003), str. 125–148. Selinić, Slobodan, "Jugoslovenska diplomatija 1945–1950: stvaranje partijske diplo- matije", Annales – Series Historia et Sociologia 24, št. 4 (2014), str. 553–562. Simoniti, Iztok, Diplomatsko pravo (Ljubljana, 1994). Simoniti, Iztok, Multilateralna diplomacija (Ljubljana, 1995). Simoniti, Iztok, Specialne misije (Ljubljana, 1995). Singer, David J., "The Level-of-Analysis problem in International Relations", World Politics 14, št. 1 (1961), str. 77–92. Sluga, Glenda, "'Inventing ethnic spaces: 'Free Territory', Sovereigny and the 1947 Peace Treaty", Acta Histriae VI (1998), str. 173–186. Strčić, Petar, "Prilog hrvatskom sudjelovanju u diplomatskim odlukama druge Jugo- slavije o zapadnim hrvatskim krajevima (1943. –1947.)", Acta Histriae VI (1998), str. 45–70. Svetličič, Marjan, "Diplomacija in mednarodno poslovanje v 21. stoletju: komple- mentarnost ali nadomestnost", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 604–627. 895 S H S tudia istorica lovenica Svetličič, Marjan in Cerjak, Kira, "Slovensko predsedovanje Svetu EU in uresničeva- nje nacionalnih interesov", Teorija in praksa 49, št. 4–5 (2012), str. 645–669. Svetličič, Marjan in Kajnč, Sabina, "Neformalni viri vpliva v EU: trda in mehka zna- nja ter učinkovitost slovenske državne uprave v času predsedovanja Svetu EU", Družboslovne razprave 25, št. 61 (2009), str. 59–79. Šabič, Zlatko, "Vloga Slovenije kot majhne države v prihodnjem sistemu glasovanja v Svetu ministrov EU", Teorija in praksa 35, št. 1 (1998), str. 132–146. Šabič, Zlatko, "Analogija med strukturama države in mednarodne skupnosti: globalno vladanje, mednarodne institucije in diplomacija v 21. stoletju", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 562–585. Šabič, Zlatko in Lange, Sabina, "Past, present and future: Slovenia, European institu- tions and the problem of project-based foreign policy", Studia Historica Slovenica 14, št. 1 (2014), str. 37–54. Škorjanc, Viljemka, "Priprave na osimska pogajanja", Annales – Series Historia et Soci- ologia 16, št. 1 (2006), str. 43–56. Troha, Nevenka, "Odnos ljudi in političnih strank do zavezniških vojaških uprav v conah A in B Julijske krajine (1945–1947)", Annales 6, št. 8 (1996), str. 157–166. Udovič, Boštjan, "The problem of hard-currency savings in Ljubljanska banka d. d., Ljubljana: between politics and (international) law", Studia Historica Slovenica 11, št. 1 (2011), str. 185–213. Udovič, Boštjan, "Je zgodovina diplomacije res prvenstveno (le) politična?", Družbo- slovne razprave 28, št. 69 (2012), str. 7–24. Udovič, Boštjan, "Diplomacija v jeziku in jezik v diplomaciji: Evropska unija deset let po veliki širitvi", Teorija in praksa 51, št. 4 (2014), str. 535–554. Udovič, Boštjan, "Vodili smo bitko za uresničenje našega načrta ---" : prispevek slo- venskih stalnih predstavnikov k Organizaciji združenih narodov", Teorija in praksa 53, št. 3 (2016), str. 761–776. Udovič, Boštjan, "'We Told the Truth about Yugoslavia …': Slovenian (Para)diplomats in 1990–1992", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 713–730. Udovič, Boštjan, "Memoirism hype: why do Slovenian diplomats write memoirs?", Acta neophilologica 53, št. 1–2 (2020), str. 153–166. Udovič, Boštjan, "Consular protection in Slovenia during the first wave of Covid- 19", Teorija in praksa 57, št. 4 (2020), str. 1147–1166. Udovič, Boštjan in Brglez, Milan, "Preučevanje diplomacije med tnalom (znanosti) in nakovalom (stroke)", v: Slovenske misli o mednarodnih odnosih in pravu: pri- spevki ob 80-letnici dr. Ernesta Petriča, ur. Andraž Zidar, Sanja Štiglic in Ana Polak Petrič (Ljubljana, 2016), str. 43–69. Udovič, Boštjan in Bučar, Maja, "Slovenia's international development cooperation: between (declarative) commitments and (outspoken) reality", Studia Historica Slo- venica 14, št. 1 (2014), str. 75–95. B. Udovič, M. Brglez, J. Arbeiter: Kdo (kaj) piše o/v slovenskih ... 896 Udovič, Boštjan in Jaćimović, Danijela, "Osamosvojitev držav in 'pozaba' zgodo- vinskih dosežkov: primer ne-nadaljevanja gospodarske diplomacije Jugoslavije v Sloveniji in Črni gori po njuni osamosvojitvi", Annales – Series Historia et Sociologia 29, št. 1 (2019), str. 55–68. Udovič, Boštjan in Kalin Golob, Monika, "Med strahom in pogumom: slovenščina v jezikovni politiki in institucijah EU", Teorija in praksa 51, št. 4 (2014), str. 523–534. Udovič, Boštjan in Kalin Golob, Monika, "Med navdušenjem in razočaranjem: ana- liza poročanja treh slovenskih tiskanih dnevnikov o odločbi arbitražnega sodišča", Slavistična revija 67, št. 4 (2019), str. 587–603. Udovič, Boštjan, Žigon, Tanja in Zlatnar Moe, Marija, "Posebnosti prevajanja stro- kovnega jezika diplomacije: primer Dunajske konvencije o diplomatskih odnosih", Slavistična revija 59, št. 3 (2011), str. 269–291. Valdevit, Giampaolo, "Gli Alleati e la questione di Trieste fra peace making e guerra fredda", Acta Histriae VI (1998), str. 99–116. Vodušek Starič, Jerca, "Poskus orisa učinkov jugoslovanske politike na diplomatsko dogajanje v obdobju 1945–1947", Acta Histriae VI (1998), str. 81–98. Vojtĕchovski, Ondřej, "Anton Rupnik: pot slovensko-francoskega komunista do kari- ere jugoslovanskega informbirojevskega funkcionarja", Acta Histriae 18, št. 1–2 (2010), str. 691–712. Volk, Sandi, "Odbor narodne osvoboditve za Istro (CLNI) in eksodus iz cone B Svo- bodnega tržaškega ozemlja – predlogi italijanski vladi za sprejem in namestitev beguncev iz maja 1954", Annales – Series Historia et Sociologia 10, št. 1 (2000), str. 231–240. Zajc, Marko, "Samoumeščanje slovenskih intelektualcev v simbolno geografijo Evro- pe v osemdesetih letih", Annales – Series Historia et Sociologia 27, št. 4 (2017), str. 769–776. Zupančič, Rok, "Preprečevanje, prepričevanje, obžalovanje : ZDA, razpad SFRJ in diplomatsko (ne)priznanje neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije (1990–1992)", Teorija in praksa 53, št. 2 (2016), str. 312–344. Zupančič, Rok in Udovič, Boštjan, "Preventivna diplomacija Slovenije pri reše- vanju vprašanja samostojnosti in neodvisnosti Kosova (2007–2010)", Teorija in praksa 48, št. 3 (2011), str. 712–733. Žitko, Salvator, "Slovensko-hrvaški politični odnosi v Istri v času ustavne dobe 1861–1914", Annales – Series Historia et Sociologia 12, št. 1 (2002), str. 29–50. 905 S H S tudia istorica lovenica DOI 10.32874/SHS.2021-23 Author: UDOVIČ Boštjan Ph.D., Associate Professor University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences, Centre of International Relations Kardeljeva ploščad 5, SI–1000 Ljubljana, Slovenia Co-Author: BRGLEZ Milan Ph.D., Assistant Professor University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences, Centre of International Relations Kardeljeva ploščad 5, SI–1000 Ljubljana, Slovenia European Parliament Rue Wiertz 60, B–1047 Brussels, Belgium Co-Author: ARBEITER Jana Ph.D., Assistant Professor University of Ljubljana, Faculty of Social Sciences, Centre of International Relations Kardeljeva ploščad 5, SI–1000 Ljubljana, Slovenia Title: WHO WRITES (WHAT) IN SLOVENIAN DIPLOMATIC STUDIES?: A COMPARATIVE ANALYSIS OF FIVE SLOVENIAN JOURNALS Studia Historica Slovenica Časopis za družboslovne in humanistične študije / Humanities and Social Studies Review Maribor, 21 (2021), No. 3, pp. 529–568, 141 notes, 3 tables, 5 graphs Category: 1.02 Review Language: Original in Slovene (Abstract in Slovene and English, Summary in Englesh) Key words: diplomatic studies, Slovenia, history, structure, law, ceremonial Abstract: The article analyses publications in the field of Slovenian diplomatic studies in the scientific journals Teorija in praksa, Družboslovne razprave, Annales – Series Sociologia et Historia, Acta Histriae and Studia Historica Slovenica. The most important finding of this article is that publications in the field of Slovenian diplomatic studies are gener- ally rare (they account for between 1 and 3% of all publications), while articles in the field of the history of Slovenian diplomacy predominate among the publications. This is not surprising, since among Slovenian historians there are only a few who deal with so-called diplomatic/political history. Another observation proves to be correct, namely that publications from the field of diplomatic studies appear in waves mainly in thematic issues of the journals.