Politieni ogled. — Haška mirovna konferenca. V Haagu na Nizozemskem obstoji že dalj časa stalna komisija zasfopnikov ,vseh drža\. ki naj bi se dogovorili, kako rešiti preporna vprašanja med raznimi državami brez vojske. Nič ali kolikor mogoče malo vojske, to je njih geslo. Vendar mirovna konlerenca doslej ni dosegla svojega namena. Vedno več zastopnikov se odteguje glasovanju. Medtem ko govorijo v Haagu o svetovne/m miru, bombardirajo Francozi Kasablanko. Severoameriške države so sedaj predlagale, naj se ustanovi v Haagu stalno in obvezno mednarodno vrKovno sodi^če. Temu sodišču se imajo predložiti vsi prepiri med posaraeznimi državami, katerih diplomatje sami brez vojske ne momjo rešiti. Kakor bi razsodilo to vrhovno sodišče, temu bi se morale države ukloniti. Sddnikov naj bo 17; kako naj bi se ti izvolili izmed 47 velesfl, ameriški zastopnik še ni predlagal. Nemčija in Angleška sta predlogu pritrdili; mnogo držav pa se še ni izreklo. — Ce se bodo države o tera predlogu zedinile, imenovati bomo morali uspeli Eaaške mirovne konierence velikanski. i— Mednarodid položaj, tako se poroča iz diplomatskih" krogovv se je to spomlad zato znatno izboljšal, ker se je cesar Vilhelm nemški spoprijaznil z dejstvom Irancosko-angleŠke zveze, kar se sedaj posebno pozna pri marošld zadevi, v kateri Nemfiija ne dela več težav. Francosko-angleška zveza sedaj nj veC naperjena proti Nem^iji, zato vsaj zdaj maroški nemiri ne bodo zapletli mednarodnega položaja. Drugi uspeh letošnjih vladarskih in minitetrskih seslankov je ta, da se je glede na Macedonijo doseglo ^porazumljenjQ med velesilami. Diplomaciji se je tulil posre^llo oustraniti vsa dosedanja nesporazumIjenja med Angleško in Rusijo. Angleško-ruska pogoHba je sklenjena in dogotovljena stvar. — NagoSbena pogajanla med Avstrijo in Ogrsko bo3o aogotovljena meseca septembra, tako poroCajo Ogrl. O tein pa, ali bo Avstrija umaknila svoje zaKteve ali Ogrska, doslej še ni nič znanega. Mala pollflčna naznanlla. D n e 2 2. a v g u s t a. V Lisaboni na Portugalskem so odkriii zaroto proti kralju. — Italijanski socialdemqkraški listi pišejo, da mora biti glavni boj socialdemokracije,; boj proti Kristusovi veri, ker nauk Kristusov docela nasprotuje socialističnemu. — Danes Je došel italijanski zunanji minister Tittoni na Severnik (Semering) k našemu zunanjemu minisfru Arentalu. — Japonsko brodovje pride začetkom seiptembra v Trst. Poveljnik admiral Juin se bo odpeljal v Celovec, predstavit našemu cesarju; D n e 2 3. avgusta. Titloni in Arenthal sta itaela danes na' Severniku dolgo posvetovanje. V vseh 'vprašanjih se je doseglo med njima popolno sporazumljenje. — Med ruskim vojaštvom v Sibiriji so nastali nemiri. — V Crnigori vre. Dos^daj so aretirali 5*fl pet članov bivša skupščine in 18 častnikov, ki so širili revolucijo. Baije namerava knez Nikolaj ipreklicati ustavo, katero je 1. 1905 podelil stvojemu narodu. V,' tem slučaju se 5e bati, da izbruhne revoluoija. D n e 2 4. avgusta: Danes je odpjotoval italijanski minister Titloni iz Severnika v Išl, kjer ga bo sprejel naš cesar v avd?ienci. — V VarSavi na Ruskem so ustrelili revoluciijonarji inšpektorja železnice Varšave-Dunaj. — Na Ruskem bodo volitve za tretjo diuno dne 28. oktobra. — Dunajski' župan Lueger se je povrnil na Dunaj. Stanje se mu je nekoliko zboljšalo. D n e 2 5. a v g u s tl a. Minister Tittoni je bil danes tri četrt ure pri cesarju^ — Danes se je začel v Wiirzburgu na Nemškem 54. nemški katoliški shod. fVdeležilo se ga je 300 društev. Vfleležil se ga je tuldi ljubljanski knezoškof. — Italijani so v Trstu napadli sprevod Slovencev, ki so korakali k blagoslovljenju zastave društva Ilirije. —i V Zagrebu je danes zborovala hrvatska kmečka stranka. Navzočib. je bilo Cez 2000 kmetov. Govorila sta kmeta Gombovič in> pa Jemri& V reeolucijah so zahtevali' kmetje samostojno Hrvaško in ločitev od Ogrske. D n e 2 6. a v g u s t a. Danes se je začelo v lAmsterdamu zborovanje anarhistov. — Saški kralj/ j( danes in jutri na lovu v triglavskem pogorju. — Včeraj se j& vršil v Pečuhu ogrski> katoližki shodi pri obili udeležbi. Nemlrl v fllaroko. C a s a b 1 a n c a, 22. avgusta. Po ^adnjem velikem porazu, domačinov je pred mestom zavladal mir, razen malih spopadov. DomaCe oblasti so dale požgati oni del mesta, ki v njein stanujejo domaftini, da jim s tem onemogočijo zavratne napade na Evropejce. iTudi Drudeje zafiel uvidevati, da je njegova vojska ^»remajhna, ako hoče.doseči trajno- uspehe ter uspešno varovati mesto. Zato zahteva novih čet. Do tega koraka so ga pripravilenajbrž vesti z 21. t. m,, da iz notranjosti dežele dohajajo k uporniknm neprestano Jezdeci in da rodovi pred Casablanco dobivajo redno vojne potrebščine, torej ne mislijo nehati z napadi. !V? noči od 21. na 22, t. m. so Marokianci zopet neprestano streljali na prednje gtraže francoske, razpostavljenc okolu mesta. Zjutraj zgodaj \22. it. m. so pripluS vojne* ladje, slišavši streljanje, ter Ł topovskimi krogIjarni razrušile in požgale na obali rvasi in poslopja, lqjer so se uporni domačini skrivali. Njiholvim četam o le malo škodovale, ker so se ustaši umaknili za griče med mestom in požganimi vasmi. Kmalu potem fje iisto dopoludne obkolil velik oddelek Arabcev približavši se ^r megli, na konjih mesto ter se vrgel na prednje straže francoske navzlic hudemu ognju Francozov s subega iiiiz vojnih ladij.. Proti njim je odpoSlal Drude le :majhen oddelek, ki' je sovražnika kmalu potisnil nazaj. Toda kmalu se je zopet uredil v bojno vrsto ter zaničujoč smrt, iznova naskočil francoske postojanke, a strašenogenj iz topov ga je vrgel nazaj« Nastal 'je kratek odmor; čez nekaj časa pa je zopet privihrala, čez griče v dolino, kjer je stala Irancoska pehota, velika 'ietamarošjdh jezdecev, se je približala na 400 m, potiem pa sa odbita umaknila. Napadeno je bilo tiidi zaiiodno krilo Irancosko, a brez uspeha^ Sovražnik ja bil odbit ter je bežal projti vzhodu. Kpfvavi prizor je ,trajal okolu dve uri. Uporni,ki so proglasili podkralja v mestu Marakeš Mulejj jftalid-a, brata sedanjega, sulia|na( Mulei Abdul-Asis-a, za sull^anaj S tem se je vnela v Maroku tudi domača vojska. Novi sultan namerava korakati nad Francoze pri Casablanci z 20000 jezdeci Oasablaaca, 23. avg.: General Drude je odposlal oddelek na poizvedbo.- Ko so vojaki hoteli plezati na bližnjo goro, napadel jih je sovražnik, katerega so po kratkera boju napodili. Ranjen je bif en stotnik in šest vojakov. Fec, 24. uvg.: Položaj je tukai zelo resen. Evropejci bodo danes odpotovaJi. Tanger, 25. avg.: Novi sultan je pisai svojemu bratu, naj se odpove prestolu. Novegia sultana Mulei Hafid so pred mošejami^ (turškimi cerkvumi) proglasili za sultana. Vsled tega je brezpomembna pogodba, ka« tero so lansko leto sklenile velevlasti v Algeciras, glasom katere imata skrbeti Francoskaiin Spanska za red v Maroki iii morata imeti v maroških mestih. za-+ dostno število polieajev. Pogodba se je sklenila s starim sultanom, in se no|veniu sultanu ni treba po nji ravnati. Položaj je vedno bolj zapleten. CasaManca, 26. avg.: General Drude namerava napasti Marokance, ki taborijo blizu mesta. — Iz Evrope še dobi Drude 6000 mož. — Poro5a se, da koraka novi sultan z veliko vojsko proti Casablanci.