, - 4 i ¦ B a I on. Dajdalos in sia njegov Ikaros sta bila vjeta na otoku Kretskem, od koder ni bilo dnigače rešitve, nego če bi bila raogla vjetnika vzleteti kakor ptiča v zrak. In res, naredita si krila, prav taka, kakoršna imajo ptiči, na-lepita si na-nja z voskom različnih peres ter se vzdigneta na teh umeteljnih perotih k višku v oblake. Veter jiina je ugoden; prav dobro veslata po zračnem morji; Ikaros šine cel6 y mladostnej razposajenosti očinej prepovedi vkljub v sinje višine, kder so ga solnčni žarki tak<5 palili, da se mu je vosek na perotih raztopil in predrzni letalec v morje padel ter utonil. A stari oče je srečno prifrčal v Sicilijo. Tak6 pripoveduje stara grška pravljiea, in ni treba onienjati, da je s tem naznačena neutešljiva želja čleveška, da bi se ptiču jednako mogel svo-bodno gibati po zraku. V raznih časih so poskušali ljudjč iznajti letečih stro-jev, ki bi je gibala in vladala ljudska moe; toda zaman, in zdaj vemo gotovo, da je človeška moč nezadostna, da bi težo njegovega telesa obdržala v zraku. Česar leteči stroji niso mogli, to se je doseglo v gotovej meri z zračnimi kroglami ali baldni. Da toplota razteza vsa telesa in da topli zrak radi manjše gošče k višku sili, znalo se je uže davno. Poslednji pojav je zel6 zanimal brata Josipa in Stepana Mongolfier-ja iz Annonav-a na Francoskem ter ju navdal z misJijo, da hi se topii zrak zajel v velik iz platna ali pa-pirja narejen baldn, ki bi moral vzleteti k višku vsled inanjše teže, nego jo ima zrak jednacega obsega. Izdelali so bal6n imajoč v prem&ru preko 11 metrov in tehtajoč 240 Kilogramov; zapalili so pod njim vlažno slamo; bal6n se je jel počasi raztezati in napihovati, in konečno se je dvignil iz pred ču-dečih se gledalcev v znamenito višino. Oez deset minut je padel zopet na zemljo na 2275 metrov oddaljenem kraji, od ondod, od koder je odplaval. To se je zgodilo 3. rožnika 1783 1. Brž se je raznesla vest o tej nevidenej prikazni po vsej zemlji, in kmalu se je rodila v glavah pogumnih mož misel zrakoplavbe. V Parizu so skladali novce, da bi se izgotovil velik bal<5n, kateri pa naj bi ne bil napolnen z zgretiin navadnim zrakom, nego s posebnim plinom, vodorodom, kateri je 14krat laži nego li zrak. Vodorod so.se ravno o tem času naučili Ijudje dobivati razkladajoč vodo s pomočjo železa in sirkove ki-sline. Ker je profesor Charles prri bil, ki je z vodorodom bal6n napolnil, zato so bal6ne po njegovem navodu ustrojene začeli imenovati Charliere; prejinji pa slujejo še dandanes po iznajditelju Mongolfier-ju. Prvi Charlier je iruel cudno osodo. Pri napolnovanji z vodorodom, kar se je radi novosti in neizkušenosti v tej reči jako neprevidno godilo, se je balonoT tafet tako zgrel, da so ga morali z brizgljami kropiti, boječ se, da bi se ne vnel, ker je vodorod gorljiv plin; štiri dni je trajalo napolnovanje, 90 6ez pet dni so nesli bal6n, ki je bilo v njem dve tretjini vodoroda, na Marsovo polje poleg Pariza, tn ga dopolnijo ter sredi neštevilne množice Ijudi izpuste. Topov strel je naznanil njegov vzlčt. Dvigal se je tako naglo, da je kmalu izginil gledalcem v oblake; čez tri četrt ure je padel na zemljo dve in pol milje (1 Mm 10 Km) od Pariza blizo neke vasi. Vaščanje vide^ ¦ kroglo padati na zemljo, niso mislili druzega, nego da mesec pada z neM; opazivši, da se stvar ne giblje, osmelijo se ter gred6 na pošast z vilami, cepci, motikami in s čimurjekdomogel, ter raztrgajo nedolžni baldn na drobne kosce. Predno pa so se ljudje upali v balonih se voziti po zraku, trebalo je mnogih priprav za varnost zrakoplavcev in v kratkem času je bilo vse iz-mišljeno, kar koli se je dalo v ta namčn storiti: s konopci so pripeli pod bal<5n ladjico ali pleten koš, kanior se je vselej naložila pritega, to je, drobaa pesek v vrefiab; tudi kotve ali sidra niso smeli pozabiti, da bi se balon, pa-dajoč na zemljo, mogel vjeti; naredili so gori v baloau otvor zatvorjea s klapko, da bi se, kadar bi trebalo, raogel plin izpustiti; pod balonom ali pod ladjico so pritrdili padnike, razprostrtim dežnikom podobne, k ladiji pa so pri-lepili dolge papirnate traki, da bi na njih izpoznavali, ako se balon dviga ali pada. Toda človek ni bil prvi izmed zemeljskih stvari, ki bi se bil vspel v balonu nad oblake; živali so morale to skusiti in sicer v čudnej drušeini: ovca, petelin in raca so odpluli v Mongolfierovej ladjici vpričo celega dvora tja v sinje višine. Ko so se ti zračni potniki srečno in brez kake škode vrnili na zemljo, bilo je s tem dokazano, da ni, da bi moral človek pod bali5nom v ladjici poginiti in da hitro dviganje k viškn, kder je zrak mnogo tanjši, zdravju ne škodi. Prvi zrakoplavec je bil Pilatre de Kozier; vstopil je z jednitn tovarižem v Mongolfier, ki je imel 22 metrov v dolgostneni in blizu do 15 metrov v povprečnem premčru, dne 21. listopada 1783. 1. vzdigovaje se ljudstvu nad glavami, pozdravljala sta, s prapori in klobnci vihteč, strahn in gr6ze fcresoče se gledalce; letela sta nad mestom Parizom ter srečno pala za četrt ure pol drugo miljo od mesta. Dviganje in padanje bal<5novo sta narejala z ognjem na ladjici, ki sta ga ali vspihavala, ali pa zaduševala. Odsihmal so se često ponavljale zrakoplavbe in plavci so jemali s soboj tudi vednostnib nastrojev, opazujoč viiiuo in toploto zraka in oblakov; za časa francoskih vojsk so rabili bal6ne Franeozje, kadarkoli so bteli izvedeti sov-ražnikov položaj; vendar še zdaj zrakoplavba nima pravega pomena in ni na-deje, da bi se mogli baMni k potovanji po zraku vspešno rabiti. Daljša pota, ki so jo storili v balonih, so plavbe čez morsko ožino med Anglijo in Fran-cosko; prvi, ki se je tja čez upal, bil je Blancbard in po njem uže imeao-vani prvi zrakoplavec Pilitre. Poslednja plavba pa se je ponesrečila, klapka v bal<5nu so je odprla, bal6a je padel bliskoma ia predrzni Pilatre je umrl grozne smrti. , Bil je prva žalostna žrtva nove iznajdbe. L. 1836 je nastopil Anglež Green iz Londona pot preko morja na kopno in ker je vel ugoden veter, ostal je v balčnu 19 ur. Prišel je srečno na zemljo sredi Nemčije, storivši y tem časi po zraku blizo 90 milj dolg pot, najdaljši doslej. Gotovo bi radi znali, kake se vidijo pokrajine na zetnlji, kadar se na-nje gleda iz viška in nič ne krati prostega pogleda in razgleda? Tudi na 91 to vprašanje so nam dali različni zrakoplavci odgovor. 158 metrov visoko se ne razloči več Ijudska podoba, vasi, cel6 večja mesta se zd6 tako majhena, da bi je spravil na polo papirja; reke so podobne srebmim trakovom im gozdi temnim pegam na jasnejšem podu; prečudno je to, da se sirna ravaina ne zdi ravna, temveč izgleda kakor velikanska kotlina, ki je ravno pod balonom najglobokejša. Da 'se tudi od oblakov odraža svetloba kakor od kacega zrcala, to je izkusil zrakoplavec Lounov v Parizu 1853. 1. Videl je namreč v višini kacih 1896 metrov na oblaku jasno sliko bal6novo in pod njo svoj lastni obraz. Pravi orjak mej baloni je G6ant, s katerim je zrakoplavec Nadar v Pa-rizu stopil k višku. Ladjica pod njim je bila podobna hišici, kder je imelo 13 Ijudi dovolj prostora in kder jim je bilo prav ugodno pripravljeno jedi in pijače, orožja in včdnostnih nastrojev, vsega je bilo v obilosti. Prvo plavbo je nastopil Nadar 4. listopada 1863. 1. z Marsovega polja blizu Pariza; toda slabo se mu je godilo; balon je padel nekoliko ur po vzletu ter zabredel v močvirje pri Meauxn. Vendar se ni dal ustrašiti pogumai zrakoplavec ter je 18. listopada z večera iz nova šinil nad oblake s svojo soprugo in s Sestimi druzimi osobami. BaWn je preletel v jednej uri 10 rnilj, kmalu je bil čez meje francoske leteč preko Belgije na Hanoveransko, držec se vedno blizu zemlje. Tudi ta plavba je bila po vsein nesrečna. Jedn66 bi bila kmalu prišla iadjica pod vlak na hanoveranskej železnici, potem se je zaplela mej žice na telegrafu ia pretrgavši jih grozno plazila se po zemljil sidro, katero je Nadar vrgel, se je zapičilo v streho necega vrtnega poslopja ter se utrgalo in bal6a je Ietel dalje; tudi z drazim sidroin mu je izpodletelo, in uže je jelo iti plavcem za življenje. Tu je ohranila srčnost jedaega izmed dražbe vse druge; ker ni bilo možno klapko, s katero so plin izpušča iz baldna, spodaj odpreti, spleza Godard k baltfnu preko 56 metrov k višku ter odmaši ventil. Plin je jel naglo izpuhtevati. bal6n je splahnil ter padal, dokler ni naposled drugi dau o pdludne pristal blizu Hanovra. Vsi potniki so bili več ali manje ranjeui, toda uikdo nevarno; innogo delavcev je imelo dokaj opraviti, predao so jih osvobddili, kajti velikanski bal(5n je vao ladjico popolnem pokril. v.