. ....		
	SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA	
	FS49	
		
F'H3
30033 5 <f
Določila
o preskrbninskih užitkih mestnim delavcem in drugim proti dncvnej plači službujočim osebam ter njih vdovam in sirotam.
(Po nasvetih personalnega in pravnega odseka.)
■vVVWVW
§ i.
Osebe, ki služijo ali delajo pri mestni občini ljubljanski za dnevno plačo (mezdo) in nimajo kot uradniki ali služabniki pravice do pokojnine, dobivajo od mestne občine, če so te osebe bile več kakor 10 let neprestano v mestni službi in so izstopile zaradi trajne nesposobnosti za delo, preskrbo po nastopnih določilih:
Ako služba ni trajala 10 let, vendar pa več kot 5 let, dobivajo vsejedno preskrbo, če so nesposobne postale za delo vsled telesne poškodbe pri izvrševanju izročenega jim mestnega dela. Tudi vdovam in sirotam vseh do preskrbe upravičenih delavcev gre pravica do preskrbninskih, oziroma do vzgojninskih užitkov.
§ 2.
Vsak, kdor zahteva v smislu § 1. preskrbo, mora dokazati z zdravniškim izvestjem, da je postal za delo nesposoben. To izvestje napravi mestni fizik, ali, če je on odsoten, zdravnik, ki mestnega fizika nadomešča.
§ 3.
Na delavni čas pred pričetim 21. letom starosti se ne ozira. Na osebe, ki so bile šele po izpolnitvi 50. leta starosti ali po že nastalej omejitvi sposobnosti za delo ali po naročilu v smislu §§ 3. in 4. zakona z dne 24. maja 1885, št. 89. drž. zak. sprejete v mestno službo, se ti predpisi ne ozirajo.
§ 4.
Kot pretrganje dela v mestni službi (§ 1.) se ne smatrajo zapreke, ki so po nekrivdi delavčevi nastale, n. pr. bolezni, motež obrata, izpolnitev vojaške dolžnosti; toda le takrat, če so te zapreke neposredno dale povod do opustitve dela in če se je delo, kadar je zapreka odpadla, brez odloga zopet sprejelo. Ako traja tako pretrganje dela več kakor 3 mesece v istem koledarskem letu, tedaj se čas čez 3 mesece všteva v celotno dobo službovanja.
§ 5.
Visokost oskrbe določi mestni magistrat po zasluženi celoletni mezdi prejemnica in po dobi neprestanega dela v mestni službi.
§ 6-
Kot letna mezda v smislu § 5. velja povprečni znesek dejanski zaslužene letne mezde v zadnjih 5 letih službovanja, toda z vštetjem odpadlega zaslužka za čas v tem razdobji nastalih, po nekrivdi prejemalca provzročenih ovir dela, v kolikor te niso bile utemeljene v rednih razmerah, na primer pri delu, ki se opravlja le v gotovih dobah. Ako se je mezda delavca v zadnjem času zaradi manjše delosposobnosti znižala, se mora za delavce, ki so pri mestni občini več kakor 15 let služili, za izračunjenje letne mezde vzeti v podstavo mezda krepkega delavca enake vrste mesto v resnici izplačevane mezde.
§ 7-
Preskrba znaša po lOletnem službenem času dvajset odstotkov letne plače (§ 5). Za vsako nadaljno službeno leto pa po poldrugi odstotek do naj višjega zneska 75 odstotkov. Vendar pa ne sme znašati manje ko 240 kron na leto. V slučaju, kije omenjen v zadnjem odstavku § 1., določi oskrbo občinski svet po svojej previdnosti; vendar pa le-ta ne sme znašati manje ko po 2 odstotka od vsacega službenega leta.
§ 8.
Po § 6. izračunjena mestna renta se zniža za znesek, kateri bi utegnil dobiti opravičenec kot rento pri zavarovalnicah zoper nezgode, za starost ali za invaliditete na podlagi državnih zakonov. Znižanje pa se le izvrši, če presegajo ti zneski skupaj z mestno rento letni znesek 400 kron.
Znižanje mestne rente se izvrši v ostalem tudi takrat, kadar prejemalec kljubu pozivu opusti prejemanje njemu pristojne druge rente.
§ 9.
Vdove in zakonski ali po zakonu legitimovani otroci delavca, ki je zadostil pogojem starostne oskrbe ali ki že vživa starostno rento, dobivajo od mestne občine oskrbo, katera iznaša za vdove 50 odstotkov preskrbnine, ki bi jo bil v smislu določil § 7. prejemal pokojni soprog, za polusirote 10 odstotkov, za sirote pa 15 odstotkov te preskrbnine in sicer do izpolnjenega njihovega 24. leta. Skupna preskrbnina za polusirote ne sme iznašati več ko 50 odstotkov in ona za sirote ne več kot 75 odstotkov preskrbnine, ki bi bila šla očetu.
Vdova izgubi oskrbo, če se spet omoži; oskrbe pa sploh ne dobi, če se je zakon sklenil šele 3 mesece pred koncem delavskega razmerja ali v teku 3 mesecev pred smrtjo moža ali šele potem, ko je mož izstopil iz dela pri mestu.
§ io.
Renta se izplačuje v dekurzivnih rokih in sicer vselej zadnjega dne vsacega meseca.
§ H-
Vse delavne osobe, ki po §§ 1—8 teh določil zadobe pravico do invalidne in starostne oskrbe, prispevajo za to od svoje mezde po 2 odstotka. Ti doneski odračunavajo se jim pri tedenskih izplačilih in nima delavec, ki iz katerega koli vzroka izstopi iz mestne službe, pravice do njihovega povračila.
§ 12.
Da se mestni občini omogoči brez posebne obremenitve rednega gospodarjenja izpolnovati s temi določili prevzete dolžnosti, ustanovlja se pod naslovom „Mestni delavski preskrbninski zaklad“ poseben zaklad, ki se bode od leta 1902. počenši zalagal z letnimi 2000 K tako dolgo, dokler njegov imetek s prispevki delavcev v smislu § 11. teh določil ne naraste do tacega zneska, da bodo dohodki od njega pokrivali letne izdatke za preskrbnine delavcem ter njihovim vdovam in sirotam.
§ 13.
„Mestni delavski preskrbninski zaklad“ se snuje:
a) iz dveh odstotkov dnevne mezde;
l) iz mestne dotacije;
c)	iz daril in volil;
d)	iz delavskih kazni.
§ 14.
Vse preskrbnine mestnim delavcem ter njihovim vdovam in sirotam izplačevale se bodo iz „Mestnega delavskega preskrb-ninskega zaklada“, o katerem se bodo pri magistratu vodili posebni računi. V slučaji, če bi letna renta tega zaklada ne donašala toliko, da bi bilo mogoče že dovoljeno preskrbnino ali pa preskrbnino, ki se ima še le dovoliti, in sicer v visokosti, označeni v § 5 teh določil, iz nje pokrivati, skrčiti je v obče preskrbnino in sicer v razmerju skupnih letnih rentnih dohodkov k številu tistih, ki že vživajo ali bodo še le vživali preskrbnino.
§ 15.
Mestni uslužbenci izgube vsako pravico do preskrbe:
a)	če so bili iz mestne službe zaradi kakega kaznjivega dejanja odpuščeni;
b)	če so bili odpuščeni iz mestne službe zaradi velike zaniker-nosti in vedoma niso hoteli spolnovati svojih dolžnosti. To pa le tedaj, če se je preje dotičnega delavca Škrat uradno k poboljšanju opomnilo in če so ostali vsi opomini brezvspešni.
§ 16.
V slučaju, če je mestni delavec iz vzrokov, navedenih v § 15., odpuščen iz službe, pripadejo vsi prispevki, katere je on do tega dne prispeval, „Mestnemu delavskemu preskrbninskemu zakladu“ in se mu v nobenem slučaju ne povrnejo.
§ 17-
Te predpise zamore občinski svet kadarkoli izpremeniti. Za slučaj, če pa država vpelje v obče pokojnino za delavce in dninarje po celi Avstriji, potem porabil se bode do takrat nabrani 2 % ni zaklad za tiste prispevke, katere bodo delavci vezani vsled te nove postave plačevati za pokojnino. V tem slučaju se pa bode izključil tisti znesek, kojega je mesto prispevalo za ta zaklad, in ta znesek vrnil se bode mestu ter zaračunil v korist mestnemu zakladu.
Josip Prosenee,
poročevalec.