Zbornik gozdarstva in lesarstva 34, 1989, s. 71-97 GDK 48:425.1 :945.4.5:539:524.6: 181.45 POŠKODBE GOZDOV - SLOVENSKE POSEBNOSTI Marjan ŠOLAR* Izvleček 71 Prispevek prikazuje slovenske posebnosti raziskovanja fenomena propadanja gozdov in to v metodološkem, organizacijsko-izvedbenem, pojavno oblikovnem, kakor tudi ostalem smislu. Slovenski prirodni, gozdnogospodarski, gozdno poškodovanostni in politično upravni pogo- ji, kakor tudi naše slovensko pojmovanje gozda in vseh njegovih vlog, so nam narekovali ne- koliko drugačen pristop k celostnemu proučevanju propadanja gozdov (7). Osnovna značil­ nost našega pristopa je v tem, da že ob popisu zberemo čim več podatkov, da le-te v celoti vgradimo v našo perspektivno gledano stopnjo poškodovanosti, ki ji pravimo stopnja ogrože- nosti. Prispevku so priloženi osnovni podatki popisa propadanja gozdov iz l. 1987, v zaključ­ nih mislih pa si avtor prispevka dovoljuje nanizati nekaj kritičnih, za naše delo in bodočnost gozda odločujočih misli iz minulih in sedanjih dni. Ključne besede: propadanje gozda, metodologija raziskovanja, popis poškodovanosti, stopnja ogroženosti FOREST DISEASES - SOME SLOVENE CHARACTERISTICS Marjan ŠOLAR* Abstrac:t The paper list s the Slov ene characteristics of research on the phenomenon of f orest decline from the point of view of methodology, organization and the actual realization, how often it occurs and in what form, as well as from other points of view. The natural conditions in Slo- venia, together with conditions for forest management, forest diseases, and the political- administrative conditions, plus our Slovene understanding of the meaning of forests and their roles, influenced a diferent approach to the general study of forest diseases (7). The basic cha- racteristic of our approach to study is, that we try to gather as much information and data as possible already during inventory, and that we incorporate them completely into our "per- spectively treated level of damage' which we call the level of being endangered. The basic data of inventory from 1987 is enclosed. In the closing remarks the author lists some critical ideas from past and present which are very important for our work and the future of the forests. Key words: forest decline, methodology of research, leve/ of damage, threatenings degree * dipl. inž. gozd., višji raziskovalni sodelavec, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 2 72 Zbornik go-;.darstva in lesarstva, 34 KAZALO 1 UVODNE BESEDE, POJASNILA IN VODILA 2 METODOLOŠKE POSEBNOSTI 2.1 Popisne posebnosti 2.2 Izvrednotevalne posebnosti 3 ORGANIZACIJSKO-IZVEDBENE POSEBNOSTI 4 POJAVNO OBLIKOVNE POSEBNOSTI 5 POSEBNOSTI (ki morda tudi niso posebnosti), KI SO VEZANE NA FIZIČNE DANOSTI PROSTORA IN SESTOJNE RAZMERE (korelacije) 6 KONTROLA IN PRIMERJA VE 7 ZAKLJUČKI (diskusija) 8 PRILOGE 8.1 Posebna priloga 9 SEZNAM RAZPOLOŽLJIVIH PODATKOV 1 O NEPOSREDNO UPORABLJENI VIRI 11 POSREDNO UPORABLJENI VIRI 12 ZUSAMMENFASSUNG 73 ,Šolar, M.: Po.fkodbe gozdov - slovenske posebnosti 1 UVODNE BESEDE, POJASNILA IN VODILA Mala dežela na sončni strani Alp, ki je razpeta med Alpami, Panonsko nižino, Di- naridi in jadranskim submediteranom, je Slovenija. Njenih 20.000 km2 površine je do polovice poraščene z gozdom, ki je prav tako raznolik kot so raznoliki vplivi, ki se v tem prostoru križajo. Pestra, bogata in težka je zgodovina tega prostora, ljudi, ki v tem prostoru delajo, živijo in gospodarijo. Gozd, ki mu v različnih delih Slovenije različno pravijo, je živo vgrajen v slovensko bit, ima povsod enako pojmovno vrednost kot nekaj, kar je treba varovati, krepiti in če ne gre drugače, tudi pestovati. Prav gotovo pa ne bi bili ljudje, če ne bi delali napak tudi v gozdu, nekdaj in tudi danes. Samosvoj, lep, donosen svet na evropskem zgodovinskem, pri rodnem in kultur- nem "prepihu" je vtisnil pečat značaju ljudi, pečat njihovemu pojmovanju gozda. Kljub temu, da so propadanju gozdov v zgodovini botrovali različni vzroki, kot na primer labilni ekološki pogoji, potrebe družbe po lesu in stranskih gozdnih dobri- nah (paša), sem prepričan, da leži glavni vzrok propadanja gozdov v preteklosti prav v človekovem pojmovanju gozda. Mislim, da Slovenci od nekdaj gledamo na gozd bolj fleksibilno in kompleksno kot mnoga ljudstva v našem severozahodno ležečem zaledju in bolj razumsko kot mnoga ljudstva v našem jugovzhodnem nada- ljevanju. Posledice takšnih "neslovenskih" gledanj na gozd so v prvem primeru ogromni kompleksi labilnih monokultur iglavcev, v drugem pa Kras. Vse to srečujemo tudi v tem našem malem prostoru! če k temu dodamo še našo or- ganiziranost gozdarstva v operativnem, politično upravnem, da ne pozabim, sa- moupravnem smislu, organiziranost družbe ter naše "trenutne" gospodarske in poli- tične težave in ne nazadnje naše na visoki šoli in še bolj s prakso pridobljeno znanje, skoraj ne more biti drugače, da smo v kompleksnem raziskovanju fenomena propa- danja gozdov šli malo drugačno pot in o tej naj steče beseda. 2 METODOLOŠKE POSEBNOSTI 2. 1 Popisne posebnosti (na terenu) S popisom na terenu zajamemo vse drevesne vrste, vse razvojne faze, ves gozd ne glede na lastništvo ali družbeno gospodarsko kategorijo. Oceno posameznega dre- 74 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 vesa smo razširili daleč preko osutosti in porumenelosti. že ob popisu na terenu glo- boko posežemo na področje vzročnosti. Podrobno poleg splošnih gozdarskih in ekoloških danosti opišemo in kvantificiramo bolezni, škodljivce in lišaje, iz vzorcev pa nato v laboratoriju določimo vsebnost celokupnega žvepla in kvaliteto dedne snovi. Posebna pozornost velja tudi opisu drugih možnih (predvsem abiotskih) vzrokov za poškodovanost gozdov. V tehničnem smislu delamo s 24 drevesnim klastrom v obliki kvadrata s stranico 25 m (6), drevesa na terenu so označena. Navodila za opis zajemajo: splošna pojasnila (izbira vzorčnih ploskev in metoda snemanja) Seznam opreme in pribora Navodila za izpolnjevanje obrazcev Priloge: obrazci, šifranti grafične in slikovne predloge Sestavni del metodologije je navodilo za beleženje sprememb (nadomestna drevesa, ploskve ... ). Delamo na osnovni 4x4 km popisni mreži, ki jo v posebnih primerih (večji delež iglavcev) vrstno zgoščujemo na 4x2 km. 16x 16 km bioindikacijska mre- ža je sestavni del osnovne. Pri točkah osnovne mreže si dovoljujemo 200 metrski premik. Ločimo troje obrazcev: Popisni obrazec št. l: - splošni podatki, popis rastišča, sestoja, lišajev, poškodb (vezan na cca 1 ha gozda). Polno izpolnjen ima 64 podatkov. Popisni obrazec št. 2: - popis posamičnega drevja - starejše razvojne faze (nad taksacijskim pragom), vezan na 24 dreves, običajno ima okoli 450 podatkov, število pa je odvisno od zastopanosti drevesnih vrst v klastru. Popisni obrazec št. 3: - popis posamičnega drevja - mlajše razvojne faze (pod taksacijskim pragom) vezan na 24 dreves, običajno ima okoli 150 podatkov. Najpomembnejše metodološke posebnosti so, da tretjo stopnjo osutosti (1) zgoraj omej uje 90 O!o in ne 100 O!o, ocena nekroz (kar je osnova za razvijanje diferencialne diagnostike), impresivni razredi porumenelosti (kombinacija deleža in intenzitete kloroz) in zelo podrobna ocena vej, kjer poleg ugotavljanja suhih (pri vseh dreves- nih vrstah) pri listavcih ugotavljamo še prisotnost, delež in izraženost šibastih, čopi­ častih in krempljastih vej. Pri borih na terenu določimo število živih letnikov iglic (takoimenovano igličavost) in to potem po posebnem ključu preračunamo v osutost. 75 Solar, M.: Polkodbe gozdov - slovenske posebnosti Priloga 1 - Obrazec št. 1 Priloga 2 - Obrazec št. 2 Priloga 3 - Obrazec št. 3 Priloga 4 - Šifrant 1 Priloga 5 - Šifrant 2,· 3 Vse postavke na obrazcih so gradirane in kodirane! 2.2 Izvrednotevalne posebnosti Določitev stopnje poškodovanosti drevesa samo na osnovi osutosti in porumenelo- sti pove zelo malo, zelo malo predvsem s stališča ogroženosti drevesa. Že ob samem začetku raziskav v letu 1985 smo razmišljali, kako bi se dokopali do kompleksne stopnje poškodovanosti. Prav zaradi tega smo se pripravili na izredno podroben po- pis na terenu, ki je bolj podroben kot pri katerikoli drugi metodi. Postopno smo za- čeli graditi našo končno stopnjo poškodovanosti iz pretežne večine na terenu zbra- nih podatkov. Naša stopnja poškodovanosti drevesa je matematični in izkustveni seštevek na terenu določenih in graduiranih podatkov, ki so dodatno izvrednoteni še s stališča ogroženosti dreves. Ni vseeno npr., kje se osutost, ki je osnovni kriterij za določevanje stopnje poško- dovanosti dreves (predvsem iglavce_v) pojavlja. Notranja osutost ima zagotovo manjšo težo kot zunanja. Isto velja za nekroze in kloroze. Bistvenega pomena je tu- di, če osutost poteka difuzno brez sušenja vrhov in stranskih vej v zgornjem aktiv- nem delu krošnje. Pomemben kriterij za določitev stopnje poškodovanosti listavcev so prav suhe veje. Menimo, da je kvaliteta vrha drevesa zelo pomemben kriterij za oceno poškodovanosti, pa spet ne more biti enako pomemben kriterij za vse dreves- ne vrste. Nekroze (odmrlo tkivo) moramo prišteti k dejanski osutosti; tako smo prišli do poj- ma potencialna osutost. Zelo delikaten pojav so takoimenovani sekundarni poganjki. Po eni strani indicira- jo močno poškodovanost - prizadetost drevesa, po drugi pa zmanjšujejo njegovo ogroženost (drevo dalj časa hira) ali z drugimi besedami, podaljšujejo neke vrste agonijo. Pojav je posebno značilen za jelko. če smo na terenu pri smreki ugotovili takoimenovani lameta sindrom, zakaj tega ne bi upoštevali pri izvrednotenju. Posebno vsebino predstavljajo neobičajne veje pri listavcih (3). Na terenu smo dolo- čevali šibaste, čopičaste in krempljaste veje, morali pa bi še eno, dosedaj v literaturi še neopisano obliko vej, to so veje, ki so razvite v obliki kroga (v Zasavju jih je leta 1987 determiniral avtor prispevka). 76 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Izredno težko je bilo razločevati normalno vrstno, rasno in rastiščno pogojeno obli- ko vej od patološke. Tu nastopajo velike razlike med drevesnimi vrstami. Kar je za eno drevesno vrsto normalno, je za drugo lahko patološko. To velja tako za tip neo- bičajne veje, kakor tudi za stopnjo izraženosti pojava. Tako je npr. čopičasta veja pri bukvi vedno patološki pojav (s tem pa še ni rečeno, da je tudi imisijsko patološ- ki), pri hrastu in kostanju pa je normalen pojav. Šele kadar so čopi čas te veje bolj številne in bolj izražene, so takšne veje pri hrastu in kostanju lahko tudi patološki pojav. Vzrok, da smo pri ocenjevanju stopnje poškodovanosti pri listavcih in pri macesnu od končne stopnje poškodovanosti odšteli eno stopnjo, je sposobnost ob- navljanja asimilacijskega aparata. Listopadno drevje ima večje možnosti, da obnovi svoj asimilacijski aparat kot jih imajo iglavci. Zato je tudi ogroženost listavcev pri enaki stopnji osutosti manjša. Podrobnosti načina izvrednotenja terenskih podatkov so razvidne 1z poglavja: Metoda izvrednotenja terenskih podatkov popisa umiranja gozdov. Metoda za izvedbo terenskega popisa in metoda za izvrednotenje podatkov vsebuje številne novosti oziroma originalnosti, ki so nastale pri nas. Pripombe, zakaj zbira- mo na terenu tako veliko število podatkov, namesto da bi se postavili pod drevo in kar ocenili, da drevo sodi npr. v 3. stopnjo poškodovanosti, moramo zavrniti s šte- vilnimi dejstvi kot so: konstrukcija naše skupne stopnje poškodovanosti daje vpo- gled v ogroženost drevesne vrste kot take. Upoštevanje različnih vplivov na drevo nam ob upoštevanju ekoloških (rastiščnih) pogojev in sestojnih razmer že ob popisu daje osnovne podatke o vzrokih poškodovanosti gozdnega drevja. Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo smo razvili tudi takoimenovano odšte- valno metodo (D. Jurc), ki podatke o poškodovanosti gozdnega drevja iz komplek- sa vzrokov biotske in abiotske narave približuje tistemu delu poškodovanosti, ki ga povzroča onesnaženje zraka, torej bliža rezultate iz kompleksa propadanja gozdov kompleksu umiranja gozdov. Prav to pa je tudi cilj, kateremu se želimo približati tako mi kot tudi številni drugi raziskovalci v svetu. METODAIZVREDNOTENJA TERENSKIH PODATKOV UMIRANJA GOZDOV Osutost dreves določamo po mednarodno modificirani lestvici: O. stopnja - osutost od 1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja 4. stopnja 0-10%, 11-25 O/o 26-600/o 61-900/o nad 91 O/o poprečno 17 O/o 45 O/o 850/o 95 O/o 5 % 77 Šolar, M.: Poškodbe gozdov - slovenske posebnosti A) Velja za vse drevesne vrste 1. Določitev potencialne osutosti (dejanska osutost in ožig) Delež nekroz, ki jim delovno pravimo tudi ožig, določamo po istem principu kot osutost, le da upoštevamo samo na drevesu še pri~otne iglice ali liste. Potencialno osutost določamo v pisarni. Za takšen. način določevanja potencialne osutosti smo se odločili zato, ker smatramo: 1) da je direktno ocenjevanje osutosti na terenu zelo zapleteno in je zato težko ne- posredno oceniti končno osutost, ko moramo preračunavati na drevesu še prisot- ne odmrle vegetacijske organe ali dele le-teh, ki so še v tem letu zanesljivo izgub- ljeni. 2) da nam dejanska osutost brez upoštevanja ožiga premalo pove o ogroženosti dre- vesa. Da bi ocenjevanje potencialne osutosti še poenostavili, smo na osnovi kombinirane- ga preračunavanja vrednosti iz zgornje lestvice pripravili posebno, spodaj navedeno tabelo. Do podatkov za sestavljanje tabele smo prišli takole: drevesu 2. stopnje osutosti (26-60 o/o) manjka poprečno 45 o/o asimilacijskega apa- rata, 2. stopnja ožiga pa pomeni, da je poprečno 45 % preostalega asimilacijskega aparata odmrlega, brez funkcije. Ta del je še v tem letu zagotovo izgubljen, vendar te potencialne osutosti v času terenskega snemanja ne vidimo, zato jo računalniško izračunamo takole: dejanska (vidna, določljiva) osutost - 45 %, delež nekroz na preostalem asimila- cijskem aparatu - 45 %, kar v celotni asimilacijski masi predstavlja 25 % (45 % od 55 %) tako drevesu manjka 70% (45 + 25 %) asimilacijskega aparata, kar drevo razvršča v 3. stopnjo (61-90%) osutosti, ki ji v tem primeru pravimo potencialna osutost. Osnovna tabela za določevanje potencialne osutosti: N Osutost e k 1 ~ 3 4 Primer določanja: r 1 2 3 4 4 Drevesu smo na terenu ocenili 2. stop- o @ 31 ~- 4 4 njo osutosti in 2. stopnjo ožiga. Iz ta- z 3 3 4 4 4 bele odčitamo 3. stopnjo potencialne e 4 4 4 4 4 osutosti 78 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Potreba po določitvi potencialne osutosti se je pokazala ob-pripravah na našo l. in- venturo v letu 1985, ko smo imeli v času popisa na drevju zelo veliko nekroz biotske- ga, abiotskega in imisijskega porekla in ko drevesa na videz niso bila tran.sparentna. 2. Dodatki Kvaliteta vrha: Tip osutosti: Porumenelost: suh vrh zunanja srednja - dodatek 0,50 stopnje 0,25 0,25 močna Tip odmiranja: zunanje 0,50 0,25 Sekundarni poganjki: številni in izraziti Suhe stranske veje: številne in izrazite - odbitek 0,25 B) Velja za vse listavce razen bukve Neobičajne veje: - dodatek 0,50 čopičaste, številne in izrazite - dodatek 0,50 stopnje Zaradi listopadnosti odštejemo od skupnega seštevka l. stopnjo. C) Velja za posamezne drevesne vrste Smreka: Lameta sindrom: izrazit - dodatek 0,25 stopnje Jelka: Kvaliteta vrha: gnezdast - dodatek 0,25 stopnje Macesen: Zaradi jesenskega odpada iglic od skupnega seštevka odštejemo 1. stopnjo. Bori: Transformacijski tabeli (pretvorba igličavosti v osutosti): a) mersko drevje: igličavost 3 in več = osutost O igličavost 2 = osutost l . 1. č t 1 --- 50 o/o dreves - osut ost 2 ig 1 avos - 50 % dreves - osutost 3 igličavost O = osutost 4 b) podmersko drevje: igličavost 2 in več - osutost O ~lič~o~l 2 igličavost O 4 79 Šolar, M.: Po.fkodhe gozdov - slovenske posebnosti Bukev: Neobičajne veje: šibaste - številčne in izrazite - dodatek 0,25 stopnje čopičaste - prisotne 0,25 čopičaste - številne in izrazite O, 75 krempljaste prisotne 0,50 številne in izrazite 1,00 Na enak način izvrednotimo tudi podmersko drevje. Menim, da je iz vsega 2. poglavja razvidno, da delamo po mednarodno, če že ne predpisani pa vsaj priporočeni terestrični metodi, ki v obdobju, ko je težišče razi- skav na proučevanju vzročnosti samo še pridobiva na vrednosti. 3 ORGANIZACIJSKO-IZVEDBENE POSEBNOSTI Po upravni plati je za izvedbo popisa propadanja gozdov odgovoren Republiški ko- mite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - sektor gozdarstvo, po samoupravni plati pa Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Strokovno nad- gradbena vloga je zaupana Splošnemu združenju gozdarstva Slovenije. IGLG (Inšti- tut) je nosilec celotne strokovne osnove in strokovni vodja terenskega popisa. Nalo- ga IGLO je tudi izvrednotenje podatkov, kontrola popisa in izdelava ter razlaga vseh poročil. Popis narede za to posebej usposobljeni sodelavci gozdnih gospodar- stev po predhodnem temeljitem uvajalnem seminarj_u, ki ima naslednjo tehnično, metodološko in področno obliko: - interno teoretično razlago - terensko praktično razlago - -teste z dnevno oceno uspešnosti - zaključke. Določene lokalne posebnosti (Slovenija fitogeografsko spada v alpsko, panonsko, kraško-submediteransko, dinarsko regijo in osrednje slovensko z mešanjem vseh teh vplivov), obravnavamo na konkretnih primerih. Delamo z dvočlanskimi ekipami (ing., tehnik), poprečno dve točki dnevno. Vse stroške terenskega popisa nosijo gozdna gospodarstva. Načeloma je popisovanje med 15. 7. in 15. 9. 4 POJAVNO OBLIKOVNE POSEBNOSTI Kloroze v našem prostoru niso pogoste, stalne in za končno stopnjo ogroženosti_od- ločilne. Nedvoumno se pojavljajo le na 0,8 O"/o v popis zajetih dreves. Na končm re- 80 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 zultat vplivajo vsega z 1,1 % (glej poglavje kontrole in primerjave c). Več kloroz se pojavlja na silikatni podlagi kot na apneni. Vzročno so v 90 o/o vezane na poškodbe in posledice (bolezni, škodljivci) poškodb. Najpogostejši tip kloroz je "notranji tip". Najpogostejša oblika osutosti je takoimenovana difuzna (po celj krošnji enakomer- no porazdeljena) osutost. Tudi takozvani "Fenstereffect" (okno v krošnji drevesa) ni pogost. Delež suhih vrhov od leta do leta močno niha. Imamo opravek s suhimi vrhovi, ki nekako stagnirajo in hitro napredujočimi suhimi vrhovi. Z "lameta sin- dromom" si menda nihče ni popolnoma na jasnem! Zaradi pozeb, suš, delovanja bolezni in škodljivcev in v območjih z močno onesna- ženostjo zraka (klasične imisije) imamo v času popisa na drevju različno količino in obliko odmrlega asimilacijskega aparata, zato le-tega na terenu kakovostno in koli- činsko registriramo, kar nam omogoča določitev potencialne osutosti (glej poglavje 2) in delo na diferencialni diagnostiki. Za naš prostor (in zagotovo ne samo za naše oči) je značilna močna diferenciacija oblike vej, deformacija in propadanje le-teh, zato smo to področje v popisu in pri izvrednotenju močno in podrobno razdelali, ker menimo (predvsem pri listavcih), da je stanje vej odločilni kriterij za določitev stopnje poškodovanosti in še bolj ogroženosti drevesa, poleg tega pa je tudi veliko bolj nedvoumno in objektivno do- ločljiv (ponovno poudarjam za listave) kot osutost, ki bi ji pri listavcih morali reči netvorba listov ali površinska ali oblikovna deformacija listov ali neobičajna razpo- reditev listov. Tako v naši metodiki ločimo suhe veje, šibaste veje, čopičaste veje in krempljaste veje, slednji tri oblike imajo za posamezne drevesne vrste določene "teže" in pomen, so lahko patološke ali pa tudi ne (glej poglavje 2). Izredno močno in praktično vsakoletno cvetenje in semenenje povzroča barvno vi- zuelne, habitualno deformacijske in osutostne efekte. Koliko je pri tem soudeleženo onesnaženo ozračje, še ni nikjer dokazano. 5 POSEBNOSTI (ki morda tudi niso posebnosti), KI SO VEZANE NA FIZIČNE DANOSTI PROSTORA IN SESTOJNE RAZMERE (korelacije) Na nivoju Slovenije smo stopnjo ogroženosti drevesnih vrst prikazali tudi v odnosu do fizičnih danosti prostora in sestojnih razmer. Pričujoči prikaz je narejen za vse drevesne vrste skupaj in to samo povzetno (najpomembnejše). 81 Solar, M.: Poškodhe gozdov - slovenske posebnosti Najmočnejše (največje) ogroženosti nastopajo: - na srednje globokih in plitvih tleh - na gladkem in čokastem površju (gladkem s štrlečimi skalami) - v predelih daljšega zadrževanja megle, mraziščih in na veirovnih legah - v pretrganem, rahlem in „vrzelastem sklepu - v dobro negovanih sestojih - paradoks - na jugovzhodnih, jugozahodnih in severozahodnih legah - v višinskem pasu od 900-1200 m - v prebiralnem gozdu - na sušnih tleh. 6 KONTROLA IN PRIMERJA VE Kontrolo rezultatov popisa propadanja gozdov delamo na več načinov, in sicer: 6.1 izvrednotenje po posameznih socialnih položajih: I (1-4) = 51,00/o, II (1-4) = 41,9%, III (1-4) = 48,l O/o, I, II, III (1-4) = 43,70Jo Komentar: Nosilec poškodovanosti je II. soc. položaj. Zajetje vseh treh socialnih položajev ne vpliva značilno na končni rezultat. 6.2 Primerjava izvrednotenja po ECE metodi, ki upošteva samo osutost in porume- nelost in našim kompleksnim izvrednotenjem. ECE (1-4) = 520Jo, Slovenija (1-4) = 43,7% Komentar: Razlika gre na račun odštetja ene stopnje pri listopadnih drevesnih vrstah zaradi obnovljivosti asimilacijskega aparata in redukcije stopnje poškodova- nosti zaradi sekundarnih poganjkov. 6.J lzvrednotenje odnosno določitev osutosti tako kot je narejeno jugoslovansko nacionalno poročilo (Osutost : osutosti + kloroze) (1-4) = 50,9% = ECE (52,0%) Komentar: Kloroze prispevajo k skupni poškodovanosti samo 1 OJo. 6.4 Odštetje interpolacijskih točk Rezultat: (l-4) 51,70Jo - 54,6% (vse točke), (1985) Komentar: Razlika 2,9% večja poškodovanost pomeni da interpolacijske točke niso bistveno vplivale na celovit prikaz poškodovanosti gozda v slovenskem prostoru. Op. (1-4) == vsa poškodovanost Kontrolo popisa na terenu delamo načeloma samo na 16x 16 km mreži, na cca 10670 ploskev. Značilnih razhajanj ni. 82 Zbornik gozdarstvo in lesarstvo, 34 7 ZAKLJUČKI (diskusija) Zaradi obširnosti in zahtevnosti našega pristopa k proučevanju fenomena propa- danja gozdov nam nekateri očitajo kompliciranost. Ugotavljanje stanja je v svetu utečena stvar, vzročnost in perspektiva gozda pa sta v vseh pomembnejših postav- kah še zelo nedorečeni. Prav zaradi tega že ob samem popisu močno posežemo na področje vzročnosti, z izvrednotenjem in pojmom ogroženost pa v perspektive dre- vesa ter gozda in prostora na splošno. Že pred prvo inventuro v letu 1984 se nam je zdelo škoda, da s stojišča, ki smo ga s težavo dosegli, prinesemo samo nekaj podat- kov, morda samo osutost in porumenelost, in da niti približno ne bi vedeli, zaradi česa je to nastalo. Trenutno smo v času, ko je tudi pri nas fenomen propadanja gozdov priznan politi- čno, upravno in skoro na vseh strokovnih in naravovarstvenih inštitucijah (7). A te- mu ni bilo vedno tako. Raziskovalci, ki so pred leti orali ledino na tem področju, so danes v svojih razmišljanjih predvsem o vzrokih in dimenzijah fenomena precej dalj kot tisti, ki danes fenomen priznavajo ali pa so ga šele začeli raziskovati. Tako se pionirji ponovno srečujejo s težavami, ko skušajo stvari postaviti na pravo mesto in jim dati pravo razlago. Zaradi malo več denarja so v tej raziskovalni dejavnosti našli mesto tudi raziskoval- ci, ki delajo zmedo predvsem na področju public relationa. Nekateri raziskovalci ne poznajo zadosti polivzročnosti pojava, ne ločijo "semena od plev". Za nekatere je propadanje samo posledica onesnaženega zraka, za druge ta v gozdu škodljivi kon- centraciji sploh ne obstoji. To sta dve nerealni skrajnosti. Vemo, da je z našim gozdom nekaj narobe, mestoma hudo narobe (no, ravno v tem slednjem primeru je pri nas vzročnost - razen pri jelki -jasna). Mislim, da je veči­ na prepričana, da onesnažen zrak daje osnovni ton propadanju gozdov, vendar in- tenzitetno in kakovostno različen v različnem prostoru. Vemo tudi to da med vsemi zgodovinskimi, ekološkimi in antropogenimi negativnimi vplivi lahko korigiramo samo slednje v naslovu onesnaženja in da ta korekcija zagotovo gozdu ne more biti v škodo. Lahko pa se zgodi, da pozitiven učinek ne bo tak, kakršnega smo pričako­ vali - tu je sedaj trenutek in mesto za dodatne raziskave vzročnosti. Stojimo na stališču, da široko zastavljene raziskave lahko opravičimo tem bolj, čim več podatkov v dobro našemu gozdu prinesemo iz njega in prav zaradi tega se nam ta trenutek za prikazovanje velikopovršinskega stanja gozdov, vzročnosti in posle- dičnosti, zdi terestična metoda najprimernejša. Z njo ubijemo več muh na en mah in zvemo dosti o nižjih stopnjah poškodovanosti in o stanju mlajših razvojnih faz gozda. In čisto za konec menim, da ni pojava, pa četudi je tako zaskrbljujoč kot fenomen propadanja gozdov, da ne bi imel svojega "fit-back-a" in ta v tem primeru leži v 83 Šolar, M.: Poškodbe gozdov - slovenske posebnosti tem, da smo se naučili gledati gozd drugače, bolj poglobljeno in nestatično, da smo dobili ogromno število novih podatkov (samo za 1 miljon ha gozda v Sloveniji več kot miljon) in da to daje stroki in nam samim razširjeno bazo znanja, ki zagotovo prej ali slej mora voditi v gozdov in tudi naš boljši jutri. Prispevek morda zamuja svoj pravi časovni plasma. Govori o popisu propadanja gozdov v letu 1987 in o takrat uporabljani metodologiji. Tudi gledanje na fenomen propadanja gozdov se je v marsičem spremenilo (s tem pa ni rečeno, da vedno na boljše). Na eni in drugi strani ostajajo ali pa se na novo pojavljajo skrajneži, a k sre- či jih je vedno manj. Za letos (1989) predvideni delni popis stanja naših gozdov smo pripravili več meto- doloških novosti, vendar samo do takšne stopnje, da bo ohranjena primerljivost re- zultatov. Z zanimanjem, vendar ne brez strahu, pričakujemo letošnje rezultate. 84 .o ~ H/1 . 8. ni .. ,..., • o ..... • III • Q) • !II . ·; • >O • >III • ·rl ..... • !II • IU . "-. • Ul • ·rl • o. . o • o. : 1 ... ? • . .... .. >!II > (J l a~ ~ ! C: ii Priloga l UMlHAN JI:: liUL.iJA 1 Popis poškodovanostt,gozdov v SFRJ Stanje: . 198.. 1 e ta 1 1:21 J 1.1.j .t IJ; koordinati osn.stojišča Reput. las~j družbeno pokr. GOO GE ;1ištv Katastrska obČina oddelek bdsek gospodars~ 1 kategori,ič: ~ .... f1 o ,., 15 f' 17 ' 1 1 ipoložaj v vrsta globi J 11 pokrajini relie nadmorska višina 1ega nagib kame- na nine tal > ' 1 fl 19-' „n "'llf '1'1 H ,.,. ' ,. .. 2' Z7 ~8 ~y ji} lokaln1 ~ stqnjl razwj- :i-@l'ZDBz:hm creYeS'B VI:::.ut 'raflml krošenj drato- van:at sl-W. valj:l sebnos1 1 (as::ci~ ji) _::est.oji u il _n -- ~- _. .. ,~ .. , -· ,u .. ,._, Pri3:>tn::st lišajev - tipi iliajev ra g:1l,ChJn ctwj.l qmo..,a.. SO'"~ :i 1.iŠi ti. ~ :.iša._ii .11lTlliČ3sti 1.iŠl ji njam v1Šira števil- JXiaW- viŠiIB - števil- p:l ~j3 p, vzrtk.tJ JmCd) ~; soil iive fuiell • Vse dreveane j ' .; ~ . ,; 1 111 vrata 1 ,: ,; -= v a ! ... l ! ... ! e e :; ?f ~~ H ~? H U n1n z21u n 11.! 1, n ~g n . 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 = 1 1 1 1 1 1 1 1 f 1 1 1 1 1 f 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 · 1 1 1 1 1 1 1 1 1 t 1 1 1 1 1 1 t 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 t 1 1 1 1 ' 1 1 1 1 1 1 1 1 . 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ,. 1 1 . 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 t 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 l 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 . 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 ' 1 1 1 1 1 1 1 . . .. PraaiJd lzhodlača1 kiaJt1 . . . . . . . . . . Razdalja, . . . . . . . . . . Vzrok~• ••• ; •.•••• 86 3 UMIRANJE GOZDA Popis poškodovanosti gozdov v SFRJ Stanje: 198 leta Osut ost Tip Porumet':"C Tip Cl:lm I r •n Jt III '1ekro-"' nelost p>rume.-411 lorošnj E a.utost 1 tlčnost) > ' (klorotii 1 nelost 1 411 ... -q > Drevesna Vse drevesne 411 ... vrsta vrste Vse drevesne vrste "" d III razen borov N ,o 11 12 1 13 14 15 16 t7 .. 1 . : ; .... _ .. __ - Opombe: . ' 1 ; Podpis popl~ovalcev: Priloga 3 k oor di nat, osnov.stoli~ 4 1 2 3 4 5 6 1 8 9 X y Tip lgl lča- l Neobl- odnlra vost I čajne nja veje Vsi Vsi bori 1 lstavci 18 19 20 1 l -.. L i L o. C> "C 8. II ·-. > II L "C -.. "C N o 01 N .. .... .C C ·-. o > N .. L .C •-, .. E ... ~; c, III > o "C o .:,t. >tll 8. III o. 8. u II N III L .0 o C III o. f 1 111l!WIJE COWA - Slf'll.'Cl Zftt.KO'I 'I POPISNEM OIWCII ST, 1 REl'UBLlK,A ALI POICRAJIIIA ( 1/1011 1 - Sil ilosna ~n Hercesavina z - Sil Cma .wra 3 · Sil Hr"atslark 21 • iCraJinsKi park 2, - Gozdni reze.-...at 2S - Zeleni pu 26 - tilettšče 27 - z.a aoJ1tev dhjadi 28 - Drugo ii\AJ;IO VAROV Al.lll lil • Li<.str«:ina r.ut1šča •2 • ObmoČje hudoum1kOY II) - Na Z.."""'11 ,.-ozdnl •Jl •• - Cozdn.1 reze.-...at POUIUJ V POiCIIAJUII ( 1/11, 19h 1 - ilavni.r.a 2 • Oolba 3 - Vrtača II • Kotanja 5 • Vznoi;e 6 - Spoc!nJe poboc!Je 7 • SMl• O - Jih ni (neznatne) 1 - · ŠkOde opazni ( poš110dovano mnJ Od 1/3 števila drevJal Z - lk04e ve Uke ( poik0dovan.1h ve6 OCI 1/) dre,rja) NACL'II l'OSICODB OD DIVJADI 12136) t 1 • Ob,vlzanje lubJa Z - Lupljenje lubja ) - DbJed.lr.Je alao;a • - Drgnjenje & rc~• j• POSICODOV AJIOST OltOl.ICE VZOIICm:OA OBJEKTA ( z,-• 1, O - enaka kot na ob Jek tu 1 - unjša 2 - bistveno mnjša l - večja • - bistveno večja 01.r',..,_. ( Zl•~-:.t8 ll IzpoljnJuJt se podate~ za dan 1n mesec posneteRa vzorca. c.u 121,9,501, hpoln1 H podateK :a w ~oan-=anJa vzorca VR.:-:t -VlDWtvcist 121~0, 1 • Juno-odllfoa vlcHJhost · 2 - oblačno-sre<:n!e ~oora lpo:,r.·,1c=!;1vo11t, J - r.iel,leno-t-čno -slaba v1c=ljlvoat 88 2 cR::~.~:ri\ vr.sr.~ ~~ i=;olnjuje ~o s~"'l!;r.e= šif~antu ( na. pcsec::ei:: l.:.s.:~) , le:. •tel.; 3 za vse t:-~ popisr.e ocrs_:cs. SCC:.U.:JI ?CLOZ:.J ( 25) : 1 r..ac:-:1sla dr'!•tesa 2 - scvla.c!ajcč~ d!"'!vesa 3 - pcc:-asla. dr'!•resa COL:=r.\ ~CStt.;C: (26): 1 - kr~ t!3 ( < od 1/ ti dre•resa) 2 - srec.--:ja ( 1/IJ do 1/2 dre•resa) 3. - dotz.:. (> od 1/2 dre•resa) 4 - panjevska-šopasta, t 5-jekundarna KVAL:~.:.L; VRH.s\ (27): ·- O - ncr-:::a.!.en, sta.g:ljen- v.a d.-~r'Mf. 1 - kr-3.t:ek,::abit - V~&. -•• - 2 - dvojni •trh - vsi i.gl. 3 - n~jen,zavit - sm 4 - gr.ezd.ast - je 5 - plosk,sploščen r.bo, č.bo. 6 -_odlomljen - sm 7 sekundar!li. vrn - sm 8 - su.."l - vse dre•resne vrste 9 o!cno v vrhu - sm MEHAUIC:lA POSKOD.DEEU (28): O - brez poškodb 1 - poškodovano deolo-korenič.'1.ik LAME'U. SDIDROM ( 29) : O - ni opazen 1 - opazen, prisoten 2 - i.zra%1.t 0SUT0ST raoSHJE ( 30} : O norza..lno gosca lcrcšnja t rahlo pr9svetljena krošnja 2 sred..~je presvecljer.a kroŠoja 3 mcč::o pr'!svec~jer.a krošnja 4 zel~ ~cč::o do ooooL~ciiia osuca kr~Šnja (sušica) r::~ asu-ros~: (31): 1 - ncc:-anja osuc=s.: 2 zur.anja csucos~ 3 - r.e~~~i~:-.a osu~osc P0RU.·!E:IEL::ST OCLCRIC:!CST) (32): O - ni opa==-:a 1 - r..3jh~.a. ~ei::-:i=~~~ 2 - sr~::::1j:1. 3 - r.:oc::.a TI? E'CRU:·~!EL~S:: ( 3 3 } : 1 - not:-an.}a 2 - :u:-..:m ja 3 - .splošr.;i OO:U:RAfJ.,, c ME::;or::::csr > < 3 u > : O - ni opa::.910 t - r:ajhno - nei=-~=~:o 2 - sr~dnje - t=~z~:o Priloga 5 3 - !CcČ::o - ::e ::a.;s!::l 11r:-::J. ci.-·:P,e!::a 1& - coč~o - zaj~ tt:Ci ,,r~ dr~'!esa TI? OCl-1.I:.AflJ.i ( 35) : t - ncc:-~je 2 - :t;.-:.m je 3 - kc:noini.""3!10 IGLIC.\ V0ST ( 36) : x - šte•rilo ži •tih le~nikov !..gl.!.c 001.E:?IJE DEBLA ( 37) : . O - ni opazno 1 - je prisotno SSU:IDAR?IT PCGANJ!C! ( 38) : O - niso opaz.."li 2 - številni in t - so prisotni izraziti SUHE STRANSKE VEJE (39): O - niso opazne t - so prisocne 2 - šteVil..ne in izrazite NEDBICAJNE VEJE'(40): o - niso opazne llbaste: 1 - prisotne z - številne in ~opl~aste: 3 - prisotne 4 - števl lne In krempljaste: 5 - pr I so tne 6 štev i I ne in Izrazite Izrazite izrazite c, c.~.:.::r~.-:. ,u.: cs:100 S=:•!::r.:A < !q ) : o - :1i. t - s 12.t:o ... 2 - sr-?c.--:je (r.or.=:tl!:~) ? - :cd:::: (s c•ret~a~ tl..:. ;,le==···:. 3 \/ rnlajš i h r-azvojn ih fazah gozda (: d~ev je: pod 10 cm premera - popisni obraz:: s~- 3 ocenjujemo iste pojave na enak nac1n i<.OC v odraslih sestojih, ocenjujemo ~a Z4 dre ves, itbranih na kvadratni ploskvi s. stran 25 ~ na sluč3jni način. Pri tem se analcg ocenjujejo sledl!Či pojdvi:Osucos:: (13=-30) tip osutosti lt'+•l\) porumenel~sc ~\5-3:_~ cip porumenelosti (16,..33), odr.11ranJe (1,. cip odmiranja (1~ .. 35), igličavosc (19.,.3€1, in neobičajne veje (20"' 40). 89 Šolar, M.: Poškodbe gozdov - slovenske posebnosti 8.1 Posebna priloga STANJE GOZDOV NA OBMOčJU SR SLOVENIJE LETA 1987 V preglednici št. 1 so prikazani osnovni rezultati popisa poškodovanosti gozdov iz leta ogroženi kot listavci. Najbolj je prizadeta jelka, saj je le 5,90/o neogroženih jelk, ozi- nje poškodovanosti dreves s stališča možnosti za preživetje (perspektivno gledanje). Po teh podatkih kaže 43, 7 % vseh popisanih dreves znake prizadetosti oziroma od- klone od normalnega zdravega stanja, 5,5 O/o vseh popisanih dreves pa propada. To pomeni, da približno vsako osemnjasto popisano drevo propada. Iglavci so bolj ogroženi kot listavci. Najbolj je prizadeta jelka, saj je le 5,9 % neogroženih jelk ozi- roma je zdravo le približno vsako sedemnajsto drevo. Jelki po ogroženosti sledi smreka, ki je poleg bukve naša najbolj razširjena drevesna vrsta. Podmerska drevesa so bistveno manj poškodovana kot nadmerska, vendar njihov manjši delež v popisnem vzorcu (cca 10%) ne vpliva veliko na skupno oceno poško- dovanosti gozdnega drevja (vpliva le cca 2 %). Iz podatkov popisa, ki je bil opravljen leta 1987 lahko povzamemo, da sedanje sta- nje gozdov na območju SR Slovenije ni prav nič boljše od stanja leta 1985. Podatki o poškodovanosti dreves iz obeh popisov so si zelo podobni tako po stopnji poško- dovanosti kakor tudi po stopnji ogroženosti posameznih drevesnih vrst. Iz skice št. l je razvidno_, da se največja oiroženo~t gozdov p~jav~ja v Šaleški in Mežiški dolini, na zahodnem delu Pohorja, v severnem delu Celjske kotline, ter še marsikje v Sloveniji. P~javi večje poškodovanosti gozdov so vezani na lokalne vire onesnaženja, na po- dročje občutljivih iglavcev Gelka, smreka), pa tudi na področja poškodb zaradi dru- gih (neimisijskih) biotskih ali abiotskih vzrokov (npr. bolezni borov na Krasu, po- škodbe po divjadi na Jezerskem). Na zahodnem, severnem ter jugovzhodnem delu Slovenije opazimo manj intenzivne tone, ki predstavljajo manjšo splošno poškodovanost gozdnega drevja. Nekoliko temnejši je ves osrednji del Slovenije, predvsem njegov severnejši del. Preglednica 2a in b prikazuje stopnje ogroženosti najpomembnejših drevesnih vrst po gozdno gospodarskih območjih in sumarijem za Slovenijo (1987 vsi vzroki, vse drevje) po mednarodno predpisanih (2) aglomeracijah poškodovanosti iz katerih je možno izračunati tudi posamezne stopnje poškodovanosti. Tabela je v svoji zgradbi originalno Slovenska. 90 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 Preglednica l: število dreves po stopnji ogroženosti v SR Slm eniji (zajeti so vsi biot- ski in abiotski vzroki poškodovanosti dreves 1 Stopnja ogroženosti dreves o 1 2 3 4 5 Drevesna neogro- malo o- ogro- zelo o- v propa- vrsta žena grožena žena grožena danju Skupaj smreka N 1761 3152 1776 850 564 8093 OJo 21,8 38,9 21,8 10,5 7,0 100,0 OJo 11,3 56,0 56,0 46,2 37,2 29,3 jelka N 104 250 386 492 520 1752 % S,9 14,3 22,0 28,1 29,7 100,0 OJo 0,7 4,5 12,2 26,8 34,3 6,3 rdeči bor N 517 380 218 72 93 1280 OJo 40,4 29,7 17,0 5,6 7,3 100,0 OJo 3,3 6,8 6,9 3,9 6,1 4,6 črni bor N 273 219 59 33 58 642 % 42,S 34,1 9,2 5, 1 9,0 100,0 OJo 1,8 3,9 1,9 1,8 3,8 2,3 ostali N 272 34 9 8 43 366 iglavci OJo 74,3 9,3 2,5 2,2 11, 7 100,0 OJo 1,8 0,6 0,3 0,4 2,8 1,3 bukev N 6676 856 329 153 85 8099 OJo 82,4 10,6 4,1 1,9 1,0 100,0 OJo 43,0 15,4 10,4 8,3 5,6 29,3 hrast N 1641 317 149 102 53 2262 OJo 72,5 14,0 6,6 4,5 2,3 100,0 OJo 10,6 5,7 4,7 5,5 3,5 8,2 kostanj N 522 101 52 52 48 775 OJo 67,4 13,0 6,7 6,7 6,2 100,0 % 3,4 1,8 1,6 2,8 3,2 2,8 plemeniti N 1037 68 55 15 12 1187 listavci OJo 87,4 5,7 4,6 1,3 1,0 100,0 OJo 6,7 1,2 1,7 0,8 0,8 4,3 ostali N 2139 142 90 21 29 2421 trdi OJo 88,4 5,9 3,7 0,9 1,2 100,0 listavci OJo 13,8 2,5 2,9 1, 1 1,9 8,8 mehki N 600 55 40 40 12 747 listavci OJo 80,3 7,4 5,4 5,4 1,6 100,0 % 3,9 1,0 1,3 2,2 0,8 2,7 Skupaj N 15542 5574 3153 1838 1517 27624 OJo 56,3 20,2 11,4 6,7 5,5 100,0 Op. Podatki se nanašajo na drevesa s prsnim premerom nad 10 cm. -r-00 °' -- - IJ i w ij • w j- 1'. N • • • 1. 1 li 91 Šolctr, M.: Poškodbe gozdov - slovenske posebnosti 1 ji > .t o 8 -g- .:,C Q, 1a r: II it .':E u ... "tJ "tJ ------ .-:., ... N t"I ~r lO LI f' .(1) 1).. • • CII -3 :~ = 5 u Ei .! čiS --·--------·---~----------~--- ·-··-· ·~ . . • • li • .. . . • ill 1 • li • II • 1 • • • . . . • 92 Zbornik gozdarstva in lesarstva, 34 9 SEZNAM RAZPOLOŽLJIVIH PODATKOV Ni predmet tega prispevka navajanje vseh podatkov, ki jih imamo, vseeno pa bomo taksativno navedli s čim trenutno razpolagamo: 1. Stopnja ogroženosti po drevesnih vrstah v SR Sloveniji ločeno za mersko in pod- mersko drevje in še posebej ločeno v dve skupini: a) zajeti vsi vzroki poškodovanosti (v gradivu) b) znani biotski in abiotski vzroki odšteti. 2. Stopnja ogroženosti po skupinah drevesnih vrst (iglavci, listavci); nadaljnja deli- tev kot pri 1. 3. Stopnja ogroženosti po skupinah drevesnih vrst (iglavci, listavci); nadaljnja deli- tev kot pri 1. 4. Prostorski prikaz stanja ogroženosti na nivoju SR Slovenije za mersko drevje - vsi vzroki (v gradivu). 5. Korelacije stopnje ogroženosti s fizičnimi danostmi prostora (nadm. višina, lega, relief, tla, vlažnostne razmere, klima) in osnovnimi sestojnimi pogoji (razvojna faza, sklep, negovanost sestoja, oblika sestoja); (povzeto v gradivu). 6. Rezultate žveplene, lihenološke, citogenetske in klorofilne bioindikacije s pro- storskim prikazom. Pri žvepleni bioindikaciji upeljujemo nove drevesne vrste (Pinus halepensis, rušje) za katere moramo določiti standarde. 7. Trend 1985-1987 (ki kaže v globalu izboljšanje za 9 % , vendar se nanaša samo premik med O in 1. stopnjo ogroženosti. 10 NEPOSREDNO UPORABLJENI VIRI 1. ANONIM: Manual on Methodologies and criteria for harmonized sampling, assesment, monitoring and analysis of the effects of air pollution on for- ests. ECE/UNEP for Europe - Geneva 1987. 2. ANONIM: Forest damage and air Pollution Report of the 1987 forest damage survey in Europe. ECE/UNEP for Europe - Geneva 1987. 3. ROLLOF A, 1986. Morphologie der Kronenentwicklung von Fagus sylvatica L. (Rotbuche) unter besonderer Beriicksichtigung moglicherweise neuartiger Veranderungen. Selbstverlag des Foschungszentrums Waldoksysteme/ Waldsterben der Universitat Gotingen. 4. ŠOLAR M, JURC D, KALANJ, dr. BATIČ F, Dr. DRUŠKOVIČ B, MIKULIČ V, KRALJ T, ŠKULJ M. Črna knjiga o propadanju gozdov v Sloveniji. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana, november 1987. 5. ŠOLAR M, JURC D, KALANJ, BATIČ F, KRALJ T, BELEC Z, KOVAČ M, ŠKULJ M, DRUŠKOVIČ B, MACAROL B, RIHARIČ-LASNIK C. čr~a knjiga o propadanju gozdov 1987 - nadaljevanje. Inštitut za gozdno m lesno gospodarstvo, Ljubljane, december 1988. 93 Šolar, M.: Poškodbe gozdov - slovenske posebnosti 6. ŠOLAR M, SMOLE I, mag. JURC D, MIKULIČ V, dr. HOČEVAR M, dr. BATIČ F, dr. TITOVŠEK I. Umiranje gozda - navodila za izvedbo anke- te. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, Ljubljana 1987. 7. ŠOLAR M, POGA<;NIK J, HOČEVAR M, BATIČ F, JURC D, ANKO B, HRČEK D, DRUŠKOVIČ B. Kako rešiti gozdove. Samoupravna interes- na skupnost za gozdarstvo - Ljubljana 1988. 11 POSREDNO UPORABLJENI VIRI l. BOSSHARD W, 1986. Kronenbilder EAFV, Birmensdorf (CH). 2. FLUCKIGER W, BRAUN S, FLUCKIGER-KELLER H, LEONARDI S, ASCHE N, BUEHLER U, LIER M, 1986. Untersuchungen iiber Wald- schaden in festen Buc_henbeobachtungsflachen der Kantone Basel-Land- schaft, Basel-Stadt, Aargau, Lolothurn, Bern, Ziirich und Zug. Schweiz- erische Zeitschrift fiir Forstwesen 137 /l l. 3. HALBWACHS G, 1988. Belastung der Walder - ein multifactorieles Problem Osterreichische Wasserwirtschaft. Heft 5/6. 4. HARTMAN G, NIENHAUS F, BUTIN H, 1988. Farbatlas Waldschaden. Ulmer Verlag, Stuttgart. 5. HOČEVAR M, POGAČNIK J, ŠOLAR M, 1987. čas za rešitev gozdov se iz- teka. SIS za gozdarstvo, Ljubljana. 6. LONSDALE D, 1985. Beech Health Study. Forestry Commission Research and Development Paper 146. Forestry Commission, Edinburg. 7. LONSDALE D, 1986. Beech Health Study. Forestry Commission Research and Development Paper 149. Forestry Commission, Edinburg. 8. NIESSLEIN E, VOSS G, 1985. Was wir iiber das Waldsterben wissen. Deut- scher Instituts - Verlag GmbH. 9. POLLANSCHUTZ I, KILIAN W, NEUMAN M, SIEGEL G, 1985. Instruc- tion fiir die Feldarbeit der Waldzustandinventur nach bundeseinheitlichen Richtlinien. Forstliche Bundesversuchsanstalt Wien. 10. POLLANSCHUTZ J, 1985. Waldzustandsinventur 1984. FBVA Berichte, Wien. 11. SCHUTT, P, KOCH W, BLASCHKE H, LANG KJ, SCHUCK HJ, SUMMER H, 1983. So stirbt der Wald: Schadbilder und Krankheitsverlauf. BLV Verlagsgesellschaft Miinchen. 12. ŠOLAR M, 1984. Varstvo okolja in splošno koristne funkcije gozdov. Poro- čilo za RSS, Ljubljana. 13. ŠOLAR M, 1985. Varstvo okolja in splošno koristne funkcije gozdov. Poročilo za RSS, Ljubljana. 14. ŠOLAR M, 1986. Varstvo okolja in splošno koristne funkcije gozdov. Poroči- lo za RSS, Ljubljana. 94 Zbornik gozdarstva in lesarstvo, 34 15. ŠOLAR M, 1987. Jugoslovanska platforma na III. zasedanju EEC komisije za nadzor in spremljanje fenomena propadanja gozdov, Usti nad Labem, ČSSR, 3 str. (poročilo). 1987. 12 ZUSAMMENFASSUNG WALDSCH.ADEN - SLOWENISCHE BESONDERHEITEN Die typischen slowenischen Bedingungen, was die Waldwirtschaft, Waldschaden und die politisch-administrative Zustande agent, haben ein biBchen anderes Wald- schadenabhandeln und Terraindatenauswerten wie auch die Darstellung der Resul- tate als in anderen Landern diktiert. Trotzdem ist ein Vergleich nach internationalen Kriterien noch immer moglich, beziehungsweise kann die vollige internationale Identitat jederzeit erreicht werden. Nach diesen Prinzipien ist es in 1987 festgestellt worden, daB es 56,3 OJo gesunder Baumen (alle Baumarten, alle Entwicklungspha- sen), 20,2 OJo wenig gefiihrderter, 11,4 % gefahrderter, 6, 7 OJo sehr gefahrderter und 5,5 OJo von Baumen in Verfall gibt. Zwei Drittel der Schaden werden unbekannten Ursachen oder der Umweltverunreinigung zugeschrieben. Die slowenischen Besonderheiten konnen im groben in die folgenden Gruppen ein- geteilt werden: 1. Methodologische Besonderheiten: a) lnventurbesonderheiten: Sie umfassen alle Baumarten alle Entwicklungsphasen und den ganzen Wald abgesehen von der Eigentiimerschaft und der sozial- wirtschaftlichen Kathegorie. Die Auswertung des einzelnen Baums ist weit iiber den Nadel- oder Blattverlust und das Gelbwerden eines Baumes erweitert wor- den. Schon bei der Feldaufnahme wird stark in die Ursachesphare eingegriffen (Krankheiten, Schadlinge, die Schwefel- und Flechtenbioindikation wie auch die zytogenetische Bioindikation). Es wird mittels eines Quadratklasters von 24 Bau- men verfahren. Die Baume, deren Abfall mehr als 90 OJo ist, werden als Baume mit keinen Ausichten auf Genesung angesehen. Auf jeder Flache werden 64 allge- meine und bis 639 spezielle Daten gesammelt. b) Auswertungsbesonderheiten: Der Schadengrad eines Baumes wird aufgrund aller auf dem Terrain gesammelten Daten und nicht nur auf der Basis der Nade\- oder Blattver\ust und Chlorose fetgestellt. Weil diser Schadengrad perspektiv ange~e- hen wird wird er der Baumgefahrdungsgrad genannt. Die Wichtigkeit der ge~ts- sen Schadenkriterien im ProzeB des Schadengradfestellens variiert hinsichthch verschiedener Baumarten. Nach einer besonderer Methode, die an dem IGLO 95 Šolar, M.: Poškodbe gozdov - slovenske posebnosti entwickelt wurde, werden die Schaden, die von· bekannten und unbekannten bio- tischen und abiotischen Faktoren verursacht worden sind, von der Summarscha- dengrad subtrahiert und auf diese Weise wird der Schadengrad wegen der Luft- verunreinigung angenahert. 2. Organisatorisch-ausfilhrliche Besonderheiten: Von der Gesichtspunkt der Aministration, fallt die Inventurdurchfiihrung in die Zu- standigkeit des Landwirtschaftskomitees, von derjenigen der Selbstverwaltung in die Selbstverwaltungsinteressengemeinschaft fiir das Forstwesen, von der fachlichen Seite aus in die Allgemeine Forstwesensvereinigung Sloweniens. IGLO ist die Quelle aller fachlichen Grundlagen und der Leiter der „Terrainbauminventur" (die von Mitgliedern des Forstunternehmens durchgef iihrt wird), der Auswertung der Daten und des Endberichts. Das IGLO sorgt auch fiir die Kontrolle auf dem Terrain und fiir die Erziehung derjenigen Fachleute, die die Inventur durchfiihren. Die Mitarbei- ter des IGLO kontrollieren 8 OJo der Flachen und ein 3-4 tagiger Seminar wird fiir die Fachleute, die die Inventur durchfiihren, von ihnen veranstaltet. Es wird mit Gruppen von zwei Personen gearbeitet und es werden durchschnittlich zwei Punkte pro Tag behandelt. Die meisten Kosten werden von den Forstunternehmen getragen. 3. Die Besonderheiten im Hinsicht auf die Erscheinung und die Form: Chlorosen sind in dem slowenischen Raum nicht haufig und sie sind auch nicht ty- pisch, was auch fiir den subapikalischen Nadel- oder Laubabfall gilt. Nekrosen wer- den hauptsachlich durch bekannte biotische und abiotische Ursachen verursacht. Das Grundkriterium fiir das Schadengradfeststellen ist Nadelverlust in Nadelbaiimen und dtirre Aste in der oberen, aktiven Baumkrone in Laubbaumen. 4. An dere Besonderheiten: Angesichts zahlreicher Bedenken iiber die Arten, Formen und Weisen der Waldster- benphanomenbehandlung und des Dilemmas liber deren Ursache, sind wir der Mei- nung, daf3 die meiste Schuld fiir den heutigen Zustand des Waldes an der versch- mutzten Luft liegt und daf3 die Erforschungen umsomehr berechtigt werden kon- nen, je mehr Daten in Wa\d gesamme\t werden. Gerade wegen dieser letzten Ta~sa- che, angesichts unserer gegenwartigen Kenntnisse und des Fachleutenpotentials scheint die terrestrische Methode mehr realistisch zu sein. Zbirna tabela najpomembnejših podatkov iz popisa propadanja gozdov v Sloveniji 1987 (5) - smreka jelka bor• bukev območje 1-4 2-4 3-4 4 1-4 2-4 3-4 4 1-4 2-4 3-4 4 1-4 2-4 3-4 Tolminsko 73,3 33,S 17,0 8,4 92,2 84,5 69,0 35,5 62,3 17,9 5,1 3,4 12,4 4,5 2,1 Bled 64,7 28,1 12,9 6,2 87,l 69,2 46,1 25,6 73,5 29,7 7,8 4,7 23,8 11,9 8,6 - 81,9 41,3 17,8 7,2 97,7 80,0 48,0 21,5 71,6 30,9 11,8 8,2 37,7 14,9 6,3 Kranj Ljubljana 79,6 36,2 13,9 4,1 98,0 90,9 71,4 43,5 74,6 44,4 15,1 6,9 28,8 9,8 3,0 Postojna 54,1 4,3 0,8 0,4 93,5 72,4 48,4 21,5 20,I 8,5 1,1 1,1 0,4 0,4 Kočevje 82,7 38,2 17,8 6,9 96,0 86,4 64,9 33,3 54,2 37i,I 5,7 10,5 3,8 1,8 Novo mesto 55,7 22,4 6,8 2,8 92,1 74,0 50,2 22,0 92,8 35,7 6,8 3,2 1,3 Brežice 64,1 30,4 17,4 8,7 69,3 53,9 7,7 68,0 34,0 13,2 9,4 13,3 5,9 3,0 - 88,1 59,5 29,5 12,1 98,5 96,3 79,0 39,5 73,8 28,9 8,6 4,3 22,1 8,3 2,9 Celje - Nazarje 94,8 57,0 24,6 8,7 100,0 92,3 71,9 43,0 48,4 9,7 42,7 18,2 4,8 Slovenj Gradec 91,0 49,7 25,0 9,9 95,8 77,2 61,9 33,9 75,6 48,9 34,8 12,6 5,4 2,1 0,5 Maribor 63,5 24,2 6,7 2,3 87,4 68,5 46,9 24,8 68,3 30,9 19,1 15,8 20,7 9,3 3,8 Murska Sobota 33,0 7,2 6,2 6,2 17,9 8,6 4,3 4,3 4,8 2,1 o.s Kras Sežana 57,9 40,4 8,8 5,3 59,2 27,4 17,1 10,3 8,3 1,3 1,3 Slovenija 78,2 39,3 17,5 7,0 94,1 79,8 57,8 28,7 58,4 26,5 13,4 8,1 17,6 7,0 2,9 LEGENDA: aglomeracija (1-4) = vse poškodbe aglomeracija (2-4) = jasne (nedvoumne) poškodbe aglomeracija (3-4) = nepovratne poškodbe stopnja 4 = drevje v propadanju in uničeno drevje • rdeči bor, razen v GOO Kras Sežana in Tolminsko, kjer so rezultati za črni bor 4 1-4 1,1 9,2 ,: 4,8 11,1 1,8 46,5 0,9 22,1 6,9 1,0 29,4 0,7 20,7 0,6 16,3 1,0 14,8 0,8 28,0 0,7 36,2 o.s 14,0 33,7 1,0 32,4 Preglednica 2a ·. hrast 2-4 3-4 4 2,6 20,4 10,4 1,7 8,0 4,0 1,3 4,6 4,6 2,3 10,4 8,0 2,4 11,6 4,7 2,9 7,6 4,3 0,5 6,8 3,1 8,0 8,0 4,0 11,1 2,9 5,6 0,9 0,9 22,4 12,6 4,6 13,4 6,8 2,3 ~ Q ~ ;;: ~ o N ~ ;;:i -tŠ s· ~ ~ ;;:i ... ~ ~ \C °' Preglednica 2b Zbirna tabela najpomembnejših podatkov iz popisa propadanja gozdov v Sloveniji 1987 (5) Območje 1-2 Tolminsko 66,4 Bled 65,S Kranj 81,6 Ljubljana 80,0 Postojna 62,7 Kočevje 85,7 Novo mesto 66,0 Brežice 65,2 Celje 87,5 Nazarje 91,2 Slovenj Gradec 87,0 Maribor 67,2 Murska Sobota 24,2 Kras Sežana Slovenija LEGENDA: (IJ,J 75,9 aglomeracija ( 1-4) aglomeracija (2-4) aglomeracija (3-4) stopnja 4 iglavci 2-4 3-4 4 1-4 37,0 23,3 12,1 l0,9 29,4 13,6 6,7 20,3 44,0 20,5 9,0 37,1 45,4 22,6 10,6 22,4 29,4 18,0 8,2 1,2 55,7 34,1 16,0 13,3 37,1 20,1 9,2 10,9 33,5 15,5 8,7 14,6 (/J,7 34,0 15,3 22,7 57,3 28,0 11,9 35,9 49,4 27,3 11,6 3,9 34,9 18,1 9,5 7,4 8,6 5,3 4,9 6,0 32,2 18,9 12,9 33.8 42.6 22,5 10,5 18,5 = vse poškodbe = jasne (nedvoumne) poškodbe = nepovratne poškodbe listavci 2-4 3-4 3,3 2,1 IO,l 7,1 16,0 7,5 8,1 3,1 0,9 0,7 s.o 2,6 6,1 2,6 8,1 4,8 8,9 3,9 15,5 5,8 1,3 0,3 2,6 0,5 2,9 1,1 23,4 11,3 8,6 4,0 = drevje v propadanju in uničeno drevje vse drevesne vrste 4 1-4 2-4 3-4 4 1,3 26,8 13,5 8,2 4,4 3,7 50,4 22,9 11,4 5,7 1 2,4 62,9 32,2 15,0 6,2 1,3 42,8 21,3 10,0 4,6 o.s 33,8 16,0 9,9 4,6 1,2 37,0 21,6 12,9 6,0 1,4 26.4 14,8 7,5 3,6 2,0 20,5 11,1 6,1 2,8 1,9 48,4 29,4 15,8 7,2 1,9 78,2 47,4 22,7 9,5 74,8 42,4 23,4 9,9 37,7 17,9 8,5 3,9 0,7 11,6 4,7 2,4 2,0 2,7 41,7 26,0 13,6 5,8 1,5 43,8 23.6 12,2 5,5 ~ i:S" :-. ~ d' ~ 2. :::- ~ O'Q Q N §-- 1 ;., o s::: ~ ~ ~ 'ti ~ ~ ::s ~ \O - -...J ....