Poštnina plačana v gotovini. Leto I., št. 5. V Ljubljani, 15. novembra 1926. Cena, 2 Din. Izhaja v Ljubljani 1. in 15. vsakega mesera. — Naslov: Uredništvo in uprava lista »Muhe«, Ljubljana I. poštni predal. — Objavljeni pri¬ spevki se honorirajo, poslani rokopisi se ne vračajo. — Inserati: 65X1 mm Din 1‘25. — Poštni čekovni račun št. 14.568 v Ljubljani. Naročnina četrtletno 10 Din. — Letna naročnina za inozemstvo: Amerika 1‘— dolar, Avstrija 8'— šilingov, Francija 40 — frankov, Italija 30 — lir, Nemčija, 5'- zl. mark. — Podružnici: v Mariboru, Aleksandrova cesta 45 in v Celju, Zavodna 96 (poštni predal 13). Naglica ni dobra. * Italijan: «Brzo podpišite, naš narod potrebuje ... e . . e . . posla in ... e . .. kruha!» Dalmatinec: «Lej ga lej, kako se mu mudi! Kaj pa, če bi nam te konvencije le ne konvenirale ?» 34 IMMMMMM Z našega muholovca. Praktično. Gospa služkinji: »Ali si še grizete nohte?« »Ne več! Spoznala sem, da je praktično imeti nohte, ker lahko str¬ gam z njimi kastrole.« T njke. Narednik: »Vi, Buitlič, zašto treba vojnik besecLe inenaža. fnraža im ba- gaža?« »Menažo im furažo pri furan ji bagažo pri zmerjanju.« S. O ŠESTIH SRCIH, POLNIH LJUBEZNI... St. Jerko. Pridi! Pričakuj me pred Trubar¬ jevim spomenikom. Rdeča roža na tvo¬ jih prsih mi bo znak tvoje zvestobe. — Matko. Gospodična Hilda je odložila drobno pisemce in bila je vsa srečna. * Klopen im po tebi kot suha zemlja po dežju. Oh Betka, zakaj me žalostiš! Spomni' se svoje obljube in pridi na dogovorjeno mesto. Rdeča roža . . . . Troj ljubeči Matko. Kontoristinja Betka je bila vsa vzradoščena, komaj je pričakovala, da se sestane s svojim dragim. * En sam pogled ti pove več kot ti¬ soč besed. Pridi! Zorka, v tvojih očeh je moje življenje in tvoja lica moj cvet. Prostor veš — no pozabi rdeče rože! — Ves tvoj Matko. Gospodična Zorka je vrgla knjigo v kot, vstala je in vzhičeno vzkliknila: Pridem! Oh saj ti ne veš, kako go¬ reče te ljubim.« * Kaj bi našteval še vsa druga pi¬ semca, ki so jih prejele še te-le: Prak - tikanitinja gospodična Štefka, poštna uradnica gospodična Milena in končno še blagajničarka gospodična Zofka. * Nedelja. Popoldanska vročina pripeka in senca, vabi v svoj blagodej¬ ni hlad. Mladi, zaljubljeni parčki išče¬ jo samotnih senčnatih kotičkov, da se naužijejo goreče ljubezni. Košati ko¬ stanji pošumevajo in veter prinaša tam od Tivolija akorde cirkuške muzike. Od Narodnega doma sem prihaja gospodična Hilda. Na polnih prsih ji duhiti bohotni) nagelj, a njene oči se željno ozirajo tja proti parku. Hilda je postala. Gori od Tivolskega gozda sta se prismejalii gospodična Betka in njena prijateljica. Poslovili sta se in Betka se je počasi pričela šetati gori in doli. Ej, marsikdo se je ozrl v njeno lepo rdečo rožo in v njena cvetoča lica . . . Doli od Dunajski- ceste je prihajala gospodična Zorka. Na določenem me¬ stu je postala in si skrbno ogledala okolico. Nikjer zaželjenega ideala, a rde¬ ča roža na njenih prsih čaka in vene. Pridrdrala je kočija. Gibčno je iz nje skočila gospodična Štefka i:n se po¬ slovila od prijateljic. Bila je na cilju. Izzivajoče se je na njenih bujnih prsih šopirila rdeča vrtnica. Z vročim pričakovanjem v srcu je dospela na domenjeno mesto gospo¬ dična Milena. Oj roža, rdeča roža . . . Po Blehvajsovi cesti se sprehaja gospodična Zofka. Kot kri rdeča roža ji duhti na prsih, a Zofka se seta, gle¬ da in gleda, očii .ji 1 iščejo tako zaželje¬ nega ideala. * Zofki je vzbudila pozornost mlada gospodična z rdečo rožo. Kaj neki ča¬ ka? Kako nestrpno hodi sem in tja. Čudno, malo dalje stoji zopet ena. Tu¬ di: ona hna rdečo rožo. Nekoga priča¬ kuje. Sence na belem pesku so se dalj šale in čas je mineval. Na prostoru pred Trubarjevim spomenikom se je šetala šesterica mla¬ dih gospodičen, in vsaka izmed njih je bila ovenčana z rdečo rožo. Gospo¬ dične se šetajo, postopajo in se ogledu¬ jejo. Vse so se bavile z enako uganko in vsem so enake misli razburjale raz¬ grete glavice. Kako rada bi vsaka iz¬ med njih vprašala eno ali drugo, kaj in kako, ali vsaki je bilo nerodno. Naj¬ bolj čudno je bilo pa to, ko je vsaka hotela zamzeti ilsti prostor, ali tu je bila že ena, bili ste dvt, eri in štiri. Ah, to je neznosno. Pobegnila bi. Vr gla bi rožo od sebe in pobegnila. Pet parov oči jo gleda srepo in vprašujoče im pet rdečih rož jo izziva in jo dra¬ ži .. . Silno nerodno je bilo vsem. Gospodični Hilda in Zofka sta se že večkrat srečali in vselej sta se vpra¬ šujoče spogledali. Končno se je Zofka ojunačila. Obstala je pred Hildo in vprašala: »Oprostite, gospodična! Upam, da mi ne boste zamerili, če vas vprašani kar naravnost. Morda koga pričaku¬ jete?« Hilda je zardela. Bho ji je malo neljubo, dasiravno je sama name¬ ravala vprašati njo. »Uganili ste. Oprostite, in vi? Zdi se mi, da ste v istem položaju kot jaz.« »Prav imate. Naj bom odkrita. Domenila sem se z nekom, da se sni¬ deva na tem mestu.« »Poglejte, in one-le štiri frajle?« »Jaz ne uganem, kaj to pomeni, ali zdi se mi nekaj groznega.« »Mislite to, kar jaz — vem, vse vem . . .« Šest fraji' pred Trubarjevim spo¬ menikom se je spogledalo. Šestini fraj- lam se je zasvetlikalo v možganih in šest fraji je stisnilo rdeče ustnice v trpki jezi. * V prahu leži rdeča roža. Glej, tam zopet ena. Pravkar jo je vrgla v pesek mlada gospodična. Bdeča roža tu, rde¬ ča roža tam, ena, dve, tri in še več — šest rdečih rož vene v prahu, venejo rože in žalujejo. Še,st zapeljanih in prevaranih src si je ohljiubiilo globoko, večno jezo. Ni minulo niti malo časa, ko so se gospodične osramočene porazgubile od nesrečnega mesta. Šest rdečih rož pa vene v prahu, vsaka z enako usodo in vsaka z enakim koncem . . . Čudna sodba. »No, kaj pa ste postali, gospod Kajfež?« »Politik in poslanec, gospod pro¬ fesor.« »Saj sem Vam že v gimnaziji več¬ krat povedal, da ne bo iiz Vas nič prida.« M. Stražnikom misel. »Ta človek se mi zdi nevaren. V zastavljalnici: jie nameščen in še ni nič zn«ta'vil. Sumljivo . . .« S. Nenavadno. Zdravnik je predpisal bolniku rog: rum s toplo vodo. »Vodo?« — je rekel začudeno pa- rijen-t. »Žena mi ne bo hotela dati nik¬ dar tople vode, ker ve, da se umivam v mrzli.« Zdravnik: »Recite ji, da jo rabite za britje.« Ko pride zdravnik drugi dan k bolniku, že hiti k njemu pacijentova žena in tarna: »Gospod doktor, moj mož je zblaz¬ nel, vsakih deset minut se hoče briti 1 .« Pri telefonu. Profesor: »Halo! Spojite me z mo¬ jo soprogo!« Glas iiz centrale: »Katera številka prosita.?« Profesor: »Kaj vraga, mislite, da imam numeritrane kot Turek?« I.nhko umljivo. Gospa vpraša malega Pepčka: »Alii imaš kako sestrico?« »Ne!«, odvrne Pepček. Zakaj pa. ne?«, vpraša gospa. Pepček: »Papa je ves dan v ura¬ du, mama’ poučuje klavir, kuharica pa nima časa.« Dobro ime. Sodnik: »Cujte, ali vas ni sram, da ste pod raznimi imeni, kakor Smre¬ kar, Potočnik, Kralj, izvrševali razne sleparije?« Uzmovič: »Gospod sodnik, saj vendar ne morem svojega poštenega imena spravljati v sramoto!« B. Pijanec se spreobrne, kadar se v jamo zvrne. Ona: »Oh, že spet moram leteti, k sosedi, da mi posodi malo masti Ko bi bil ti pravi mož in bi ne zapil vsega, bi lahko imela doma. vedno po deset kil zabele.« On: »Kaj pa, da ti jo voda odnese! Jo pa že rajši zapijem!« Z er a. 35 **** * * * * ** Če čitaš «Muhe» ... Naš Franci ma navado, f da po kosil vsede se v dvoriš na staro klado, pa v roke vzame cajtemge in bere od politike,. Se mal jezi na Radiča, pa pošlje v Rita še Pasica, •' Na Korošca nič ne da, naj k vragu gre politika in demiokratje — kaj mu mar, kdo situacije je gospodar. Obrne še na zadnjo stran, kjer vse sorte ma terjal je zbran: od športa, radija, umetnosti in drugih še neumnosti: z " kako so gole zabijali / Jadranaši in Primorci f (er po nosu si ; dajali boksarji — kot norci. Fržmaga Franclu se strašno, da se jezi na cajitenge hudo, pa prav: »Popiirja škoda, je vse za nič! Naj bere cajtemge hudič!« Stlači v žep: na eno stran Slovenca, na drugo stran pa Jutro, ker ta dva še u vairžetu, bi skregala se hitro. Od jeze rdeč je kot puran, da preč zaspav bi kot zaklan; gleda grdo kot bavbav in sam ne ve, kam bi se djav. Pokliče Rudita in Doffiita, ki v pesku tam se valjata: »Ej, vidva poniglavca, tle mata še dva dinarja, skočita k trafikantu, (zletita kot viharja) kupita mi vicblaf, če kranjsk je al pa švaibsk, sam da not bo kaj za brat.« Moment in mulca kaj se vrneta: »Prinesla sva vam »Muhe«, če ne ozdravijo naduhe, da gre takoj na kant, je reku trafikant.« »Že dober!« Natakne špeigle spet naš stric, da brav bo kakšen f leten vic, zabeljen, stan in ne prestam Ksiht (k’ je bitv kot kisla kumrcaO nabrav se je v smeli, raztegnu kot kovaški meh, ko je zagledov prvo stran. A kaj šele potlej, ko brav je še naprej! — Je morav hitro teč-- (kam? me vprašate. Tja, kamor še cesar gre sani), da b’ v hlače ne spustiiv, kar v sebe cvička :je naliv. Zera. Muhe filozofirajo .. . Iz Madrida poročajo, da se je tam ustanovilo »Društvo nesrečnih zakon¬ skih mož«. Društvo pa je obstojalo ie par d rit. Nesrečnim zakoncem so ga izbite iz glave pogumne zakonske po¬ lovice. s. * Pariižanke nosijo na členkih obro¬ ček iz samih lučic. — Naj- nataknejo na členke kar hočejo — za členke se nihče več ne zanima. S. * Ženskam oči'ta.jo različne slabe lastnosti, med teini tudi nepotrpežlji- vost. Pa se matijo; poznam jih dosti, ki že deset let čakajo iva može, pa se še danes niso omožile. S. * Ženske so začete upoštevati pra¬ vilo: »Dolgi lasje, kratka pamet!« Zato si jih sedaj vse strižejo. — Ko pride ženska prvič k brivcu, mu skromno reče: »Prosim vas, ne preveč.« Kajti prvi dan noče biti preveč pametna. Hi¬ tra izprememba bi ji mogoče škodovala. Š. * Bolje je, da ti sroe v hlače skoči, kakor da ti ga kdo drug \ blato po¬ tepta. Š. * Živimo v eri pregovorov. Sledeči so posebno za naš čas na mestu: Eno piškavo jabolko okuži' stotine drugih. (Pamigalos.) Komur je srce potno, temu vre pri ustih ven. (Svetozar.) Velik bahač, slab plačilec. IStipe.) Kopriva ne pozebe. (Nikola.) * Streberji napravijo navadno s svojim prepričanjem kakor zrakoplov- ci z balastom. Čim višje jim ka.že na¬ predovanje, tem več prepričanja od¬ vržejo. * Že marsikdo je postal radi »an¬ gela« ubog hudič. S. Sumljivo. Soproga: »S kom si ravnokar v veži govoril?« Soprog: »Ah .... Z nekim znan¬ cem.« Soproga: »Tako!? In ta se baje imenuje ,srčice moje’ . . .?« Prehod aristokracije med narod. A. : »V prošlem četrtletju se je konzum konjskega mesa neverjetno povišal.« B. : »Da, da, tako preide koiljski šport v meso im kri ljudstva. « Sprehod po deželi. Tone: »Ti korakaš vedno po progi med tračnicami. Ali se- ne bojiš?« Jože: »Ne’ Sem vsaj varen, pred avtomobili im dvokolesi!« V' lekarni. Pomočni-k (principalu): »Gospod principal, mož, ki je bil ra,mokar tu, je pri plačevanju zdravil v-znesku 5(5 dinarjev oddal tri ponarejene ko¬ vače.« Principal': »No. 15 dinarjev smo vseeno zaslužili.« Lahko pomazano. A. : »Jaz bi jako rad prevzel kako vodilno mesto.« B. : »Nič lažjega kot to: obesite se na brzoijavni vod!« Ni sama. Gostilničar: »Gospod Rak, vaša žena vas čaka zunaj.« Rak: »Ali je sama?« Gostilničar: »Ne, palico ima s seboj.« č> ČudnCpojmi. — Parole dbonneur.amice, Garibaldi je vendar poštenjak . . .! — Ne dvomim!/Takih poštenjakov bi potrebovali več! Velik uspeh preiskave atentata na Mussolinija! (Od našega \ osebnega, na lice mesta poslanega poročevalca.) (Ker nam radi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče prirediti posebne izdaje, je žal to poročilo nekoliko zakasnelo. — Opomba uredništva.) Bologna, 10., t. m. Preilskava je v polnem teku. Vse mesto ki celo Italiijio je danes pretreslo dejstvo, da je vele- v red na policija izsledila pravega a ten¬ tatorja,. ki šteje pet let. Pri telesni pre¬ iskavi so našli pri rujem grozovito orož¬ je glasovite znamke Tip-Top, tvornice za otroške igrače. Orožje je bilo še na¬ basano in sicer s projektilom kal. 20, snov projektila iz plnite in papirja. To orožje ubije celo muho. V žepu je imel zločinec še več podobnih nabojev, zna¬ menje, da je bil pripravljen tudi na najhujše. Razjarjeni Bolonjci so hoteli atentatorja linčati, šele uročnemu, kor¬ donu fašistov je uspelo rešiti atenta¬ torja in ga izročiti pravični kazni. Bologna, 11. t. m., Danes je areti¬ rano vse delavstvo tvornice Tip-Top, vse uradništvo *n ravnatelj z vso rod¬ bino. Iščejo tudi gospodarja, ki, je po¬ begnil s potvorjenimi dokumenti, naj- brže v Francijo. Bologna, I I . t. m. zvan. Rano zju¬ traj je močan oddelek fašistov na ko¬ njih s strojnicami in s topovi aretirat 93-Iethega moža Vendi Giogatoli, ki prodaja igrače na »štanlui«. Atentator je namreč izkazal, da mu je omenjeni igračkar prodal brez dovoljenja stra¬ hovito orožje. — Še močnejši oddelek policije je pa aretiral atentatorjevega mlajšega brata, ki je menda v zvezi z atentatom. Bologna, 12,. t. m. Vaš posebni na lice mesta poslani poročevalec je dobil brzojavno iz Rhna dovoljenje, da sme obiskati atentatorja v zaporu. Čuva ju cel bataljon fašistov. Mlajši atentator je zelo flegmatičen; sedi v zibelki in venomer tišči v usta cucl. Tako je za¬ grizen, da opravlja celo svoje telesne potrebe kar na tila, namesto v za to pripravljeno posodo. Z er a. Iz Bizanca. — Kakor opažam, vidi Vaše Veli¬ čanstvo kaj rado okolu sebe velike fi¬ gure. Potem so najibrže tudi ministri Vašega Veličanstva visoki možje? — To ne vem — pokoncu stati jih še nikdar nisem videl. To se razume! Sodnik: »Vaše ime?« Obtoženec: »Samuel Krakovčan!« Sodnik: »Rojeni?« Obtoženec: »V Inovrzlavu!« Sodnik: »Poklic?« Obtoženec: »Trgujem s cunjamii!« Sodnik: »Veroizpoved?« Obtoženec: »Ime mi je Samuel Krakovčan, sem v Inovrzlavu rojen, trgujem s cunjami in jaz naj bi bit ka¬ toličan?!,« Fr. Slaba kupčija, ■ Dva trgovca se snideta. Oba tožita o slabih kupčijah. Prvi, praivi: »Nekaj let že ne zaslužim prav nič, temveč sa¬ mo izgubljam!« Nato drugi: »Zakaj pa ne razprodaš blaga in ne začneš kaj drugega?« Prvi: »I no, od česa pa naj poleni živim?!« V znamenju časa, Pevka: »Ah, dve duši živite v mo¬ jih prsih.« Poslušalec: »Da. da. stanovanjska krilll!llllllt!llllllllll!llllll!l|||||||||||||l|||||!l!!ll!l!|,|l!|l!l||||||||||||||ini||||'| Švedski standard pisalni stroj , S (HI J4L.O model 12 = izdelek svetovno priznanega švedskega dela, industrije in tehnike* 1 Generalne zastopstvo za vso Jugoslavijo: Ant. Rud. Legat St Co , Maribor, Slovenska ulica 7. § Telefon lOO krajevni zastopniki se iščejo. Telefon 100 s Iti Zgled poštenja. Jurček je bil zasačen večkrat na krivih potih; zato ga je oddal sodnik v zavod, kjer naj se poboljšajo taki dečki s poštenim zgledom in delom. Ko je bil Jurček izpuščen iz zavoda, je naletel na gospo, ki je skrbela za take dečke. Vprašala ga je: »No, Jur¬ ček, kaj so delali v zavodu s teboj?* Irudili so se, da bi naredili iz mene poštenega človeka » «Tako je prav In so dosegli kaj pri tebi, Jurček?* »Seveda » «Veseli me, dečko moj,. Kako pa so počeli da so te spre¬ obrnili?* «Dali so me v čevljarno, k er so me učili, kako se pribije pod¬ plat iz lepenke namesto pravega usnja¬ tega podplata«' N. Po »nravi. Urednik se pismeno zahvali vpo- šjJjjatdgiu za poslano karikaturo: »Prav lepa hvala za prispevek; izvrsten je! Priporočam se še za nadalje.« Pa dobi ta-le odgovor: »Me zrlo vesel’!, da ste s karikaturo zadovoljni. Toda vaši želji za enkrat ne morem ustreči, ker imaim saimo eno taščo. Po¬ slal sem vam namreč njeno fotogra¬ fijo.« iščemo spretne nabiralce oglasov za Ljubljano in Celje. Ponudbe na upravo «Muh» pod «Nabiralec*, Stavbno mizarstvo ter najrazličnejše pohištvo izdeluje točno po naročilu Peter Laharnar 39 3 mizarski mojster Gaberje pri Celju št. 69. —. Prodaja tudi na obroke. — Restavracija Jarodni dom 64 vinotoč — štajerska klet MARIBOR Andrej Oset. fr iv Kotiček za ugankarje. : ^J Mozaik. Zera Pos'avi kamenčke tako, da boš čital vodo¬ ravno in navpično v prvi vrsti ime lonana, v dmgi vrsti določilo gotovega časa in v tretji domače krstno ime. (Rešifcv in imena rešilcev v prihodnji številki). Križanka «muha». Vodoravno: 1 sadežna snov, 2 del telesa, 3 prislov, 4 žival, 5 državnik Jugo¬ slavije, 6 mera, 7 mali poje, 8 gonilna sila, 9 lurško imenovanje, 10 pridevnik, 11 latinski 1 ozdrav, 12 ka'a, 13 zaimek, 14 prislov, 15 igralna karta, 16 moško me, 17 ptica. Navpično: O živež. 1 pomožni glago', 2 vez dk, 3 jutranji rojav, 4 češkoslovaški državnik, 5 žensko ime, 6 samostalnik, 7 reka, 8 samostalnik, 9 mesto, 10 posoda, 11 sad, 12 samostalnik, 13 moško ime, 14 žival, 15 del voza. ((Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki). Kdor dobi listu priloženo polož¬ nico, je to znamenje, da mu je potekla naročnina. Obnovite jo takoj! Tako lahkomiseln pa ni. Šnopsar je spil pri kramarici šest «ohtlcov» šnopsa. Ko je zadnjega zvrnil, meni kramarici: «Mamca, sej hote tolk dobti pa s boste stvar za¬ pisala! Ne?! Jest nejtnam nč gu.irja !•> Kramariča se razjezi. «0 ti zgaga ničvredna! Kaj ga pa toliko polukaš, če nimaš denarja?® 'Ja » pravi šnopsar, «ali misleš, če b’ moti gnar, de ga murm tku lahkomiseln zabit?® Preveč dobesedno razumel. Krčmar, ki je pred kratkim šele odprl gostilno, gostu, ki ga je prosil za posojilo: «Prav žal mi je, gospod profesor, ampak tistih 50 Din, ki jih želite od mene, vam ne morem po¬ sod ti » Profesor: «V časopisnih oglasih pa pravite dobesedno, da boste vsem željam svojih gos'ov kar najbolj ustregli » (r (v Ltistniea uredništva. O. U. F, L.: Prejeli! Kar bo mogoče, bomo objavili. Seveda moramo stvar po¬ razdelili, ker nam primanjkuje prostora. — G. F. S., P : Če midite, da bi bilo pripravno, pošljite! prenos »pečenica" 38-4 izvrs’r. 0 , najcenejše kurivo. G,a i " 1 zalog”- Maribor, Cankarjeva ul. 1 . 9-5 M. JRAUCH Veletrgovina stekla In porcelana CELJE, Prešernova ulica št 4. Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih šip, slik in vse v to stroko spadajoče predmete Solna, pletenine, drobnina, perilo, galanterijo, parfumerijo. Zaloga ,KAR0‘ čevljev po originalnih cenah. 32-5 Gaspari-Faninger naslednik Slavko Černetič, Manibor, Aleksandrova c. 23. IIBBBBE Mussolini: «Meni se ne more ničesar zgoditi!* ^ Ltistniea grafologa. ^ Za dobro grafološko analizo je treba neprisiljeno napisati vsaj 15 vrstic. Pismo je opremiti z nadpisom in po možnosti tudi s podpisom. Obenem je navesti spol in rojstne podatke. Pismu je priložiti Din 5 — za upravne stroške. Obsežnejše analize aii ugotovitve anonimnih piscev po dogovoru. Diskretnost zajamčena. G. R. B. v B. B.: Vaš značaj je nekoliko enak značaju gospodičen sestric. Tudi Vi ljubite red in ste molčeč. Glede molčečnosti moram pripomniti, da pri Vas prihaja do veljave bolj v občevanju s tujimi ljudmi kakor pa v domačem krogu. Ne strašite se naporov ter ste v vseh svojih podjetj h vztrajni in delavni. Na zunaj kažete nekako hladnost, rezerviranost in ponos. Smatram pa, da je vse to le navidezen zanos mla¬ dosti, katerega bo kmalo prodrla Vaša še- gavost, živahnost in dobra volja. Glavno je, da niste egoist, vse drugo bo izgladila bo¬ dočnost. G. Fr. S. v Lj.: Poslali ste pismo lepe vsebine, žal, da je za grafološko analizo, ker je pisano s svinčnikom, malo uporabljivo. Grafolog ne sodi pisca po vsebini pisma, marveč le po potezah, pritiskih, črticah in drugih znakih pisave. Taki znaki pa so razločni le, če pišemo s črnilom. — Vi ste štedljiv, trezen in idealen človek. V svojih nazorih o resnici, pravici in altruistični lju¬ bezni se približujete krasnim haukom teo¬ zofije. Le korakajte dalje po tej poti k luči! Pripomniti pa treba, da se nikar preveč ne zapirajte v svoj jaz. Nikar ne domnevajte, da le Vi sodite prav, drugi ne. Misli so bitja, ki v takem slučaju ustvarijo okrog Vas ne¬ viden zid. Posledica temu bo, da postanete osamljen in nesrečen. Odprite torej srce in dušo vsakemu 1 Kar najdete v bližnjem dobrega, to sprejmite za svoje, dočim sku¬ šajte njegove slabe navade in misli ublažiti. Vsi ljudje na zemlji tvorimo duhovno enot¬ nost, zato pa moramo uvaževati drug drugega. Z Izdajatelj in odgov. urednik Ivan Kavčič v Ljubljani. Tiska Zvezna tiskarna v Celju, za tiskarno odgovarja Milan Cetina v Celju. QQBBIBHBDB1BDEB