Novi stanovanjski
odnosi
Sindikati menijo, da smo z osnutkom novega zakona o stanovanjskih raz-merjih dosegli napredek, čeprav ne rešuje vseh nepravilnosti — V prehod-nem obdobju  zasebnim graditeljem več  »zraka«  pri  financiranju gradnje
V javnd razpravj sta dva pamembna akia, Iri naj bi skupaj z obiljem drugili uok-virjala uresničevanje novo zastavljene stanovanjske poli-tike. To sta osnutek zakoma o stanovanjskih razmerjih in pa osnutek družfbenega dogo-vora o upravljanju in gospo-darjenju s sredstvi za kredi-tiranje graditve stanovanj. Nedavno tega so o obeh os-nutkih raspravljali taidi slo-venski šinddkati, točneje, s^k-tor za •ekonomsko in sociatoo politiko prl zvezri sindikatov Slovenije.
Na kratko in zelo grobo povedano, o osnutku zakona o stanovanjskih razmerjili sindlkati sodijo, da je karaik naprej v primerjavi z dose-danjiim zakonorn., ker v anat-nejši meni preprečuje nekate-re družbeno Skodljive pojave in špekutocije v zvesa s pre-prodajo stanavamjske pravi-ce, neupravičeniim bogatenjem itd. Razumljivo pa je, da pod pritiskam velikega sta-novanjskega primanjkljaja ni mogel re&iti vseh nepravilno-sti, kd izvirajo iz obstoječega stanja, vsekakor pa bo mo-rail z nekaterimi odločitvami posefii glotolje v sedanje od-nose. O osnutku družbenega dogovora pa sindi'kati menijo, da bd moral več besede pre-pustiti samaupravndin stano-vanjskim skupnostim. V seda-njem pr^iodnem otdobju pa dati več »zraika« zaaebni po-budi pri gradnjd stanovanj.
Sicer pa sindifcati sarmi predlagajo nekatere spremem-be in dopolnitve osnutka za-kana o stanovanjskih raamer-jih. Tako se zavzemajo, da bi morala biti družina, in ne posameznd ob6an, osnova za določatev maksimilranega last-oištva stanovanj. Konkretno naj bi po njihoveim predlogu melo vsaiko gospodinjstvo (to-
rej tudd skupno gos(poddin.j-stvo) pravico do dveh sfcarao-vanj (ali do tistega Sbs-vila, ki ga kot največje možno Ste-vilo stanovanj obmvnava os-nutek zakona).
Vsekakor pa je ena najtoolj bistvenih dopolnitev zakona mnenje stodikatov, da je novi zakon priložnost, da bi v sis-fcem pridobivanja družbenaih stanovanj vnesli obvezen pris-pevek za pridobitev stano-vanjske pravice. Po njiho-vem naj bi Sleherni občan, ki dobi v najem družfbeno stanovanje, prispeva! po svo-jdlh modeh k finanoiranju gradnje teh stanovanj, raaan seveda tistih abdanov, ki te-ga bremena nikakor ne bi zmogili. Veaaco obSanov, ki sicer sami ne bi mogli ku-piti stanovanja ali zgraddti hiše, bl laiiko del dohodka prih.ranilo — za sofinaooira-nje gradnje svojega, sicer najemniškega stanovanja, me-nijo v sindikatih. Tako bi za-jeld še dodatna dnvestioijska sredstva, ki bi v daoašnji stanovanjskd stiskj pomenila dokaj tep prisj>evek k reše-vanju te stiske. Tako vložene sredstva bi občasno vrnili; sindiikati predlagajo, da ne-mara postopno z zmanjševa-njem stanarine, aH pa v celoti šele olb raadelifcvl iz družbe-nega   stanovanja.   Seveda   bi
valjato uvesti •takšen prispe-vek za sedanje imetnike sta-novanjske pravice, vendarle šele postopno in v določenem roku. Na ta(k načtn, trdijo sindikatd, bj zmanjšald soic-atoe razlike med tistimj ob-Sani, kj bodo stanovanje do-bili v najem in tastimi, ki si ga bodo rnorali  samd  kupiti.
Sindikati predlagajo tudi, da bd veljalo spremeniti pred-pise o visoketn davfcu na prodajo zasebndh stanovanj, kaidar jih lastnilkd prodajajo 2Brto, da bi ei potem pridobili novo stanovanje. Vztrajajopa tuda na svojem, že konec tenakega leta sprejetem in do-slej neuresničenem stadiš6u, da naj bi se placSevanje kre-ditov za stanovanja, ki pre-segajo višino stanarine kator-šno je treba plačevata za ena-ko vredno družbeno stanova-nje, uvrstilo med odbitne postavke pn ugotavljanju cxs-nove za odmero davka od skupnega dohodka otodanov.
Ko so obraTOavaJi predos-nutek družbenega dogovora o uipravljanjti in goSpodarje-nju s sredstvi za kreditira-nje graditve stenovanj, so sindikati dodali vrsto spreje-mljiviih predlogov, ki so jih otoliikovalci osnutka v ve6ind sprejeli. Najbodj sporno in najinanj po siindiiikalnem pred-logu urejeno pa je bilo vpra-
šanje vraSanja privarčevane-ga zneska, ki ga abeand ob tem, ko najsmajo posojilo, vlagajo za daločem čas. Sindi-kati so predlagaJd, naj bi ban-ke ob konou varčevalne dabe vtračale občaxuxn ves na do loden čas vloženi znesek (kl je bil pogoj, da je občan prt banki lahko dobil stanovanj-sko posojilo) v celotl v go-tovini. V osnutku dogovora je obveljalo stalšiče, da bi banke vračale največ polovico zneska v gotovtai. Tako bi preprečili, da bd zasebni gra-dltelj stanovanj z lastnim privarčevanim zneskom več-kfat iakaristili družbena sred-stva za gz-adnjo svojega sta-novanja.
Sindikatn se zavzemajo budi za to, da v sedanjem, prehod-nem obdobju uresničevanja nove stanovanjsike politike, ko ncm sistem financiranja gradnje stanovanj še ni polnio zaživei in je torej gradnja za trg še aktoalna, ne bi za-vrld zasebne pabude prd inves-tiranju v gradnjo stanavapj do te mere, kot so jo sedanji (začasni) bančni praiviilnjki o kreditdranju staoovanjske gradnje. C«prav v bodo6e gradnjfe stanovanj za trg, to-rej zasebno investiranje, ne bo imolo tafco zelo pomemib-ne vloge v gradnjd stanovanj, kot jo ima še danes, nas pravzapmv primanjkljaj sta-novanj sili, da v sedanjem obdobju izkori&5amo slehor-no pobudo za gradnjo stano vanj.
R.  B.