Poštnina plačana v gotovini.
Leto XXI.
Dolnja Lendava, 2. decembra 1934.
Štev. 47.
Cena 1 Din.
                                                                        Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din. 50 par.
V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej.
Štev. p oložnice 11806.
                                                                     Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina.
  C en a  oglasov:
                                                                                          oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, Popüst po dogovori.
Namen Novin je: 1) z zagovoröm Pravice tolažiti Srce Jezušovo,  i 2) z čistimi dohodki podpirati siromake Sv. Ivan Bosko, pomagaj nam oba dosečit
   Živlenje moža.
       Dne 13. oktobra 1874 so zagledali svetlost toga sveta eden najvekši sin naše Krajine, Klekl Jožef, vpokojeni plivanoš v Črensovci i urednik.
       Kak skoro vsi narodovi delavci, tak so tüdi oni prišli s priprosto kmečke drüžine. Starišje so bili srednje prémočni. Oča Štefan, prava ravenska korenina, so bili daleč okoli znani prekšenjak i jako dobroga srca človik. Mati skrbna, dobra krsčanska ženska so že zamlada vcepili malomi sini globoko vero i gorečnost za dobro.
       Nižjo gimnazijo so zvršili pri benediktincaj v Kőszegi, višjo pa v Szombathelji. Iz njihovi dijaški let je znano, da so bili skrblivi pa jáko vesele narave.
       Leta 1893 so stopili v szombot-helysko bogoslovno semenišče, kde so se vkljub svojoj veseloj naturi jako resno pripravlali na dühovniško pozvanje. Posebno važne so bile v letaj bogoslovja počitnice pri pokojnom dr Ivanociji, šteri so blagodejno vplival na mladoga bogoslovca.
       11. julija 1897 leta so bili posvečeni za dühovnika i 25 julija so mel domačoj fari na Tišini novo sveto mešo, kde so ostali tüdi kaplan cel pet let. V lej letaj na strani vučenoga i gorečega Ivanocija so zoreli njihov velki načrti za rešitev düš i pravic našega lüstva. Ivanoci so njim bil vzor duhovnika, posebno pa so pridobili od njega na borbenosti. Še zda se pri vsakoj priliki spomnijo pokojnoga i .se na njega zazavlajo. V tej leta sta izdala Kalendar Srca Jezušovoga
       Na Tišini .bi ešče najbrž duže ostali, či ne bi bila 1902. leta firma Na firmi so že deca pri veronavuki slovenski odgovarjala po Sakovi-čovom i Bašovom odnosno Ratkovi-čovom. Katekizmuši i Kolarovoj Bib-liji. To je tak svadilo nestrpne magjarske vučitele i notáriuše, da so po firmi zatožili g. Klekla i pokojnoga g. Bašo pri višešnjoj oblasti, štera je zahtevala, da se morata iz Slovenske krajine odstraniti. Čiravno so njidva vučenci najbole' znali veronavuk i je vsa slavnost bila najlepše organizirana, tak da so vsi čakali, da dobita Pohvalo, sta morala naskori iti, g. Baša med Bele Hrvate, g. Klekl pa med Nemce i Horvate v Inced.
       V       Incedi je bilo düševno živlenje jako zapüščeno. Večina vernikov, sezonski zidarov je v leti delala v Graci,
Odked so prinesli vnogo verske mlačnosti i nevere. Tüdi po zimi je bila cerkev prazna. Samo edno leto so bili tam i cerkev se je znova napunila.
       V       tom časi, kda so bili daleč vkrej od svoje Slovenske krajine, je v nji dozorela miseo, da bi izdali Marijin list, po šterom bi tüdi te, kda bi bili daleč od nas, davali slovenskomi lüstvi düševno hrano. 
       Te svoj načrt so spelali leto sledkar, kda so že bili v Črensovci kaplan. Mi starejši se ešče zdaj spominamo, kakša je bila cerkev i kakše dühovno živlenje črensovske fare. V cerkvi pod ves razdreti, oltarje so se podirali, svetniki so bili vse spotreti, nad okna pa je šo v cerkev dežč. Komaj dve leti i cerkev je bila tak sijajno popravlena i okinčana, da je ešče dnesdén v ponos črensovskoj fari.
       Ešče vekša je bila dühovna obnova črensovske fare. Nastavili_so bra-tovščine, tretji red vpelali, mesečne spovedi, vdomačili pobožnost 9 prvih petkov. Pa tüdi po drügi faraj so po Marijinom listi s pomočjov Sakoviča i Bašo vpelavali pobožne bratovčine.
       1905 leta so, brezi da bi prosili, bili imenüvani za sebeščanskoga plivanoša, kde so ostali do 1910 leta. Tüdi pri Šebeščani so zidali gospodarsko poslopje, skopali stüdenec, sadili gorice, popravili cerkev. Posebno lepo pa je z njihovim prihodom zacvelo versko živlenje te fare. Obiskali so vsako drüžino i lüstvo navdüšüvali za goreče krščansko živlenje. To delo pa je zahtevalo dosta trüda, zato so po petletnom deli v toj fari zbetežali i stopili v pokoj.
       Pa v zaslüženom pokoji so nej mirüvali. Poleg Marijinoga lista i
                                      Kalendara Srca Jezušovoga so 1913 leta začeli izdajati Novine. Kak da bi naprej somlili, da pride Svetovna bojna i preobražüvanje Evrope, kda de našemi lüstvi tak krvavo potreben list, šteri de je vodo prek viherni časov svetovne vojne i njeni posledic.
                                            Vsa njihova lübezen i trüd za naše lüstvo pa se je pokazala med svetovnov bojnov.
                                            Redki vojak je bio v svetovnoj bojni, šteri njim ne bi pisao. Vsakšemi so dali odgovor; ga tolažili i düševno krepili. Vnogim so tüdi v časi stradanja poslali ka so si od vüst pritrgali.
                                            Prišle so rekviracije. Znano je, kak so dostakrat notariušje krivično postopali; sirotam jemali, bogatim nihavali. Kama se naj obrnejo siromaki za pomoč ? K oči našega lüstva, k g. Klekli. To zagovarjate sirot ji je vodilo v politiko.
                                            Najvekše delo v časi med svetovnov bojnov pa je, da so lüstvo zbüdili k narodnomi osvedočenji. Novine so vsikdar bole i bolepovdarja-le naše narodne pravice. Vojaki na bojišči i ki so doma ostali, so proti konci vojne priznavali svoje slovenstvo i zahtevali narodne pravice. Da so nas velki dogodki na konci svetovne bojne nej našli popunoma nepripravne, se mamo zahvaliti našemi g. šestdesetletniki.
                                            Samo ob sebi se razmi, da ji je lüstvo notri do 6. januara 1929 leta pri vsaki volitvaj zvolio za svojega zastopnika.
                                            Kak poslanec so se v prvoj vrsti bojüvali proti vsefele mašetarom, šteri so šteli agrarno reformo napelati v strüge svoji haskov na rovaš siromaškoga lüstva. Či bi g. Klekl v svojem živlenji drügo nikaj nej napravili samo to, ka so napravili za pravično spelanje agrarne reforme, bi njim naše lüstvo moralo biti že samo za to iz srca zahvalno.
     V poslanski letaj je njihovo delo vsestransko. Borili so se za popolno gimazijo v Soboti, ustanovili so dijaški zavod Martinišče, se brigali za naše izseljene delavce, ustanavlati i pospeševali zadružništvo, skrbeli za sirote, skrbeli za sirote, ustanovili Dom sirot v Turnišči itd.
     To je živlenje moža, šteroga nam je Bog poslao v tej viherni časaj, da vodijo naše lüstvo prek nevarnosti brezi velke škode i zmešnjav. Ne, to ne samo živlenje moža, to je mladeniška borba,ki jo z gorečnostjov bojüjejo naš dühovni oča tüdi v svojem šestdesetom leti.
— n. n.
   G. Klekl dühovnik.
    Boža previdnost je našemi vernomi tüstvi dala vnogo odličnih, dobrih dühovnikov, med njimi tüdi veleč. gospoda Klekl Jožefa.
    Njüv uradni naslov nosi napis: „Klekl Jožef, vpk. plebanošˮ, ali njüvo živlenje, delovanje pa nam kaže ravno. naopak: Njüvo živlenje, delovanje, trplenje, borbe za Boga i njegovo diko i za nemrtelne düše je ne „pokojˮ, nego v svojem „pokojiˮ delajo mnogo-mnogo več, kak prlé. — Treseti let že vodijo vsa vekša dela našega lüstva. I šestdesetletnica jih je tüdi dohitela v velkom deli i v mnogij novij borbaj za pravoga i istinskoga düha Kristušovoga.
    Svoje dühovniško delovanje so začeli na fari, kak kaplan, ga nadalüvali kak plebanoš pri sv. Sebeštjani. Tam jih je obiskali boža roka z betegom i jih je vodila tak, ka so se odločili za pokoj, ar je Bog meo drüge načrte ž njimi. Po ozdravlenjii, če so mislili pa na redno dühovniško delovanje v düšnom pasterstvi, so ponovno z betežali, kak sami pravijo. I tak so očivestno spoznali volo božo, ka jih Bog šče idnri i inači porabiti. Z velkimi preizküšnjami, mnogoletnimi betegi, jih je Bog pripravlao za novo pole svojega delovanja v „pokojiˮ.
    Vodilo njüvoga dühovniškoga živlenja je: Iskati božo diko i düše Bogi. To je vrhovno načelo Kristušovo, štero je sam izvajao i naročo tüdi vsem svojim dühovnikom. Toga se držijo tüdi g. Klekl v celom svo-
VeJeč. g. KjLEKL JOŽEF, vp. župnik
Ob priliki šestdesetletnice rojstva
     velečastitoga g. JOŽEFA KLEKLA, vpok. župnika
                                                                            v Črensovcih,
                                                  mu podpisani dühovni sobratje, prijatelji in znanci Čestitamo in Želimo, naj ga Vsemogočni Bog ohrani še dolgo zdravega in naj blagoslavlja njegovo delovanje.
Ivan Greif, prošt          Jerič Ivan, dekan    Fr. Sal. Gomilšek, dekan
     v Ptuju                   v Lendavi             pri Sv. Benediktu
Berden Andrej, župnik          Radoha Jožef, sal. duhovnik       Bednarik Rudolf, župnik
      v Martjancih             Razkrižje                pri Gradi
Rantaša Anton, ekspozit   Faflik Franc, župnik    Csarics Jožef, župnik
       V. Polana               Sv. Benedikt             Sv. Jurij
Krantz Jožef, župnik       Hauko Jožef, župnik    Bakan Štefan, kaplan
      Tišina                   Bogojina             '      Lendava
Halaš Daniel, kapi,     Berden Jožef, kapi.   Volper Pavel, župn.         Lejko Štefan, kapi.
      Lendava            Hotiza         Dobrovnik            Dobrovnik
Jezuitski kolegij Ljubljana: Kopatin Viktor, DJ. B. Remec DJ. P. V. Vrtočnik DJ. P. Fl. Ramšak DJ. O. Ant. Bukovič DJ. J. Sečnik DJ.— Misijonska hiša pri sv Jožefu nad Celjem: Gregor Flis, sup., Dr. J. Žagar, Dr. Fr. Knaus, J. Pediček, V. Krivec, Rupar Maks, Br. Matija Edšid in vsi bratje miš. hiše.—Misijonska hiša Ljubljana: Šmid Visitator, Lov. Sedaj, sup. Dr. Kolarič, Šavelj, Floran, Karel Kolenc, Al. Nastran, A. Berlec, J. Ponikvar, J. Slana, M. Čontola, J. Gracar, M. Tkavc, J. Bele, M. Klemen Miši], hiša v Grobljah: A. Pohar, sup., Godina, Trnotel, I. Šporn, OcepetM., Tavčar. Patrifanciškani pri sv.Trojici' P. Ernest Jenko, gvardijan, P. Elekt Hamler, OSF.
                                                                                     zlatomešnik, P. Lud. Dvor.
                                                          Čč. gospodje bogoslovci: Zelko Ivan, Camplin lvanv Škafar Ivan, Gregor Janez, Kolenc Ivan, Holzedl Anton, Zver Štefan, Tratnjek Štefan, Rajner Janez, Kozar Lojze, Jerič Miška, Rous Matija, Kovač Janez, Gjurán Jožef.
Dr. Fran Klar, ban. Zdravnik. — Vilko Novak, gimn. suplent. — Julij Kontler, šol. upr v pokoju, Štefan Lutar, šol. upr. — Slov. kat. akad. drüštvo »Zavednost". Dr. Kelenc T., Cigüt P., Lovrenčič J. Martinišče, Bajlec Fr., Antauer Ev. — Tiskarna : Balkánvi z vsemi uslužbenci i vsi ostali prijatelje, znanci i naročniki naših listov.
2
NOVINE
2. decembra 1934.
jem živlenji, tudi, če zato morejo kaj trpeti, ali se vojsküvati i boriti. Šestdeset let njüvoga živlenja nam to jasno dokazüje. Nemajo bogastva, ne časti. Kak poslanec so v finančnom odbori glasüvali proti vsakšemi odliküvanji. Nikšij dobrot etoga sveta ne vživajo, nego v preprostom kotički arendaške črensovske hišice živijo v zatišji, sirmaštvi, v najvekšoj odpovedi. I tem lepše se izliva vse njihovo osebno živlenje i celo delovanje Bogi na diko i samo za düše.
      Po tom Kristušovom načeli so se ravnali i se ešče ravnajo, kda širijo češčenje Srca Jezušovoga, češčenje Matere Marije, kda se vsega izlevajo v gorečo lübezen do Oltarskoga Svestva; kda so šče kak 60 leten dühovnik hodili lani od hiše, do hiše posvečüvat naše familije Presv. Srci Jezušovomi; kda ešče z novomešniškim ognjom glasijo reč božo; kda šče presidijo vöre i vöre v spovednici, če jih što pozove; kda se 21 let borijo za zmago kršč. načel i pravic v svojih „Novinajˮ; kda 30 let davlejo hrano dühovnoga živlenja v „Marijinom listiˮ; kda vodijo že 24 let na jezero kotrig broječi tretjired za lendavsko dekanije ; kda se borijo za pravovemost i poštenosti pravoga düha Kristušovoga!
      Zadosta bi bilo toga, če bi vse to teklo lepo i gladko. Ali kelko ovir, nerazumevanja, podtikanja i nasprotüvala doživla njihovo düh. delovanje od začetka do konca.
      Odkod jemle g. Klekl svojo moč, Pogum, idealizem ...? Iz žive vere v Boga, iz goreče lübezni do Boga, iz vnoge molitve, iz gorečega češčenja Olt. Svestva. „Ne bodo me premagali — je predkratkim zabrüso svojim napadalcom i nasprotnikom — ar jaz molim, oni pa ne molijo ˮ
      Vse njegovo dühovno živlenje! strmlenje ide samo za tem: da se Bog časti z mölitvijov, z resnicov i pravicov po celom sveti; da reši düše, posebno naše slovensko lüstvo za večnost ; da njemi občuva na zemli vero i lübezen do Boga, ga ohrani v pravom dühi Kristušovom posebno zdaj, kda prihajajo strupeni plini »novih apoštolov", raznih sobratov, sodrügov, prebüditelov, prosvefltelov i voditelov, brez düha i resnice.
      Hvala Bogi, ka je njegovo dühovniško delo tüdi najšlo novij lüdi-dühovnikov, ki ga bodo nadalüvala
   Klekl i prosveta.
      Da je meo gospod Klekl svoje prste vmes tüdi v Prosvetnoj politiki Slovenske Krajine, je jasno, kak beli den.
      Na njegov predlog je dobo vučitelsko mesto v novoj državi vsakši domačin, šteri je količkaj ob vladao domače slovensko narečje. I včasi je skrbo tüdi za to, naj dobijo tej skoz in skoz v Vogrskom dühi vzgojeni gospodje temelj za slovensko preorien-tacijo. Na njegov predlog je najmre
otvoro tekratni Višji šolski svet v Ljubljani šesttedenski tečaj v Št. Vidi pri Ljubljani, na šterom tečaji so Odlični vučenjaki, Zednim pa zlate Slovenske düše, profesori gimnazije, skrbeli za uvod v razumevanje Slovenske kulture. Fundament, šteroga so dobili naši vučiteli v tom tečaji je pokazao svojo vrednost leto dni sledi, kda so mogli tej večinoma že ne mladi gospodje i gospe položiti izpit iz narodnih predmetov v Maribori. Velka večina je izpit srečno prestala, istina, ne v máloj meri zato, ar so bili gospodje profesori te šole z »brati" s preka istinsko — bratsko dobri i potrpežlivi. Da je meo pri takšem milom ravnanji z domačim vučitelstvom svojo prijazno reč zraven tüdi g. Klekl — zagvišno ne vemo, ali vörjemo, ar je bila dobrota gospodov profesorov istinsko — Kle-klovska.
      Na te način je začnola delovati lüdska prosveta. Misliti je pa mor^o naš narodni voditeo na naraščaj izo^ braženih lüdi. »Popuno gimnazijo v Soboti!" je bilo novo geslo. Gimnazijo smo tüdi dobili i prvi voji šola-nih lüdi iz te Slovenske Srednje šole so že v živlenji i s svojim delovanjem posvedočijo: hvaležni so narodi za podporo, štero je dao Slovenskoj gimnaziji.
      Miseo popune Slovenske gimnazije je ništernim tüdi dnes nesprejem-liva. Vsi Znamo, ka je mela nikda sveta ešče več nasprotnikov, tüdi med domačimi izobraženci (példa pokojni g. Sakovič!) Gospod jubilant je sikdar povdarjao i povdarja tüdi dnes, daje popuna Slovenska gimnázija — ne samo domači, nego Splošno slovenski interes. Slovenci v našoj krajini smo
   meli premalo stike s slovenskov kulturov onkráj Müre. To, kaj smo zamüdili v v preteklosti, lejko nadomestimo samo z ojačenim kulturnim delovanjom. To pa ne ide brez domače popune gimnazije. Ponüjali so nam meščansko šolo, kakšo Strokovno šolo. Gospod Klekl nikdar ne pravo, ka — ne dajte, ali od želje, ka bi meli svojo gimnazijo v M.' Soboti, je ne odstopo i ne mogeo odstopiti, če resan na srci nosi napredek Slovenske narodne kulture, štera ne more i ne sme pogrešati so-delüvanja okoli 80.000 slovenskih glav. Borba za popuno slovensko gimnazijo v Soboti ešče teče, kda bo končana níšče ne ve, ali da bo zamiseo gospoda Klekla Zmagala, to je zagvišno, zato se že poskrbi mladi rod — Kleklova.
        Včasi po ujedinjenji je nastalo pitanje meščanske šole v D. Lendavi. Velka večina je bila za to, naj se šola Prenese v Beltince. Znamo, dobri i pošteni Slovenci so podpirali to miseo, ali proti je stao g. Klekl.
        »Zakaj ščete peščico Madjarov okoli Lendave zavečno spraviti s poti, štera naj da manjšini prepričanje, ka je Slovenska kultura vredna toga iména?" je stavo pitanje zagovornikom preselitve te šole. Zmagao je g. Klekl i sadove te odločnosti smo lejko vživali tüdi letos: Slovenska meščanska šola v D. Lendavi je poleg narodne vojske dala najvekšo lepoto žalnoj svečanosti ob priliki smrti viteškoga krala Aleksandra I. Zedinitela.
        Namenoma ^püstimo na zadnje mesto njegovo razmerje do slovenskega vučitelstva v Slovenskoj Krajini.
        Zmotna je sodba, da g. Klekl zagovarja domačine na škodo preča-
nov. Vsi tisti, ki majo srečo, da lejko polükajo v njegovo delavnico v Črensovcih, znajo, da je pri njegovih od-ločitvah najbole merodajna sodba — naroda. Samo tem »bližnjim" je znano, kak odločno zna zagovarjati g. Klekl vučitela prečana, če ga narod lübi, tüdi te, če je to v škodo domačini — pristaši! Napredek našega naroda je ne v maloj meri odvisen od delovanja slovenske šole. Te napredek je g. jubilanti najvekša sréča, to je krona njegovoga delovanja, vej je bio dugo let edini vidni slovenski vzgojiteo naše krajine. Krivična sodba izvira od tod, da — trepeče za düše svojih bratov i sester. Kak razmi navuke versko nevtralnih vučitelov narod, to zna naš jubilant najbole, ar ma pregled ne samo v domačoj vesi. Odmev — ne slabo miselnim, pa itak ne dobro premislenim navukom, ga občütno rani, zato i samo zato čüjemo včasih njegovo kritiko. (To je tüdi vzrok, da skrbno ograjo postavla za delovanje takšega domačina, šteri v širšoj Slovenskoj javnosti vala za ednoga od najbolših mladih zastopnikov Slovenske literature . ..)
     Želete dokaze, ka je prijateo Slovenke šole? Pogledajte na list „Marijikin ogračekˮ. Več kak dvesto slovenskih vučitelov se je trüdilo, ka bi dali našim najmlajšim svoj list. Lepi načrti so Propadli. Pa je prišeo tiho, po staroj navadi skoro neopaženo g. Klekl i naši mladi majo svoj list, šteroga čtejo, razširjajo, šteri njim olepša düšo, šteri pripravla večno njivo, mlado srce, za plemenito seme. Za tisto seme, štero iz tvoje roke čaka mladina — slovenski vučiteo!
     Slovenski pisateo, sin-naše tihe ravnine, — slovenski profesor, — slovenski dühovnik, vučiteo, — deklina v Slovenskoj gospodinjskoj šoli, — pastirček na paši s slovenskov knigov v roki, — slovenski prosvetni dom v Črensovcih, v Bogojini, v Soboti — vse to so sadovi tiste prosvetne politike, štero je z lübečim srcom podpirao naš jubilant, g. Klekl. Hvala njemi zdaj i vekomaj!
 G. Klekl i Martinišče.
     Dobro premišleni i počasi dozorevajoči načrti majo vsikdar več uspeha kak pa prenagleni. Martinišče v Soboti je začelo svoje skromno živlenje pred 10 leti, a smemo praviti, ka je v srci g. Klekla živelo že pred več kak 20 leti. On je že davno mislo na dijaški dom za dijake iz „Slovenske okroglineˮ. Te dom naj bi bio v Szombathelyi, a cerkvena oblast ga ne dovolila zavolo zahtevane slovenščine v njem. To ka se je tam ne moglo doseči, se je doseglo v srci Slov. krajine v svobodnoj domovini Jugoslaviji. Boža modrost jeto tak zravnala. Bog se pa pri vnogih rečaj očividno poslüžüje lüdi.
     Moramo praviti, ka se je za ustanovitev Martinišča Bog poslüžo pred-
Ob šestdesetem letu!
Šestdeseto leto Vam že je šteto ...
Mož dela, znoja,
Za ljudstvo ste živeli, Zanj delali, trpeti Brez Pokoja.
Daj Bog za to obilo V nebesih Vam plačilo!
Ovčic pastir,
Za njih rešenje,
Ste vse življenje,
Nüdili jim Vir Sreče prave,
Lajšali težave.
Naj Gospod Vas nagradi, Vam rajsko srečo podeli!
Ste revnim téšili gorjé,
Sirotam brisali solzé,
Za vzgojo düha in srcá Vneto se trüdili,
Grudo nam rešili,
Da na svojem smo, domá.
V svoje naj domove Nekoč Vas Bog pozove!
Slovenska zdaj krajína,
Svojega Vas sina Pozdravlja in Vam kliče hkrati Z ostalimi Slovenci brati:
„Daj Bog Vam še nešteta Na svetu preživeti leta,
Dokler Vam ne sine dan,
Za nebesa rojstni zvan !ˮ
(kn)
                                                                            Klekl i narod.
      Leto dni, ali več si zdomi, pa te kakši uradni, ali poluradni opravki zanesejo v D. Lendavo. Že na postaji srečaš znanca, Madjara. Pri tretjem stavki sta v visikoj politiki, pri šestom pa zagvüšno pri gospodi Klekli. Kajti gospoda Klekla poznajo vsi. Že pred svetovnov bojnov so ga Lendavčani opazili, — po svetovnoj bojni pa je na tak vidnom mesti, ka ga morejo opaziti. Njemi se moremo „zahvaliti“ za dobroto, da smo dnes v Jugoslaviji, to je vidna sodba povprečnoga Madjara od delovanja gospoda Klekla. Lübiti ga ne smejo, sovražiti tüdi ne. Nemajo pravoga vzroka.
      Potom ideš dale, — srečaš Slovenca, prečana.
      „No, kak se imate v Lendavi ?“
pitaš.
      Gospod te pomen od pete do glave i če ne opazi na tebi nikaj sümlivoga, ti odpre srce:
      „Znate, borbe i samo borbe. Naši liberalci i Kleklova majo večno borboˮ.
      Ne gospod Klekl i liberalci, nego — Kleklova, mlada Slovenska generacija.
      „Šteri so močnejši?ˮ
      „Kleklova majo na svojoj strani narod.ˮ
      „Madjare tüdi?ˮ
      Znanec te ešče ednok pomen s pogledom pa se nasmeje:
      „Na to pitanje odgovorite — samiˮ.
      Pred sodiščom srečaš Slovenca, domačina. Že od daleč se ti nasmeji i prijazno pozdravi:
      „Hvaljen bodi Jezuš Kristuš!ˮ Podava si roko.
      „Dobro vövidijo . . .“
      „Ja, pod Pohorjom je dober zrakˮ. Potom pa zagvüšen obrat v razgovori :
      „So že bili pri — gospodi?“ Velka porcija jalnosti bi ti že dala na jezik pitanje — ka pri šterom gospodi? Ali to pitanje bi naš domačin zagvüšno zamero. „Pri gospodiˮ, to se pravi — pri gospodi „Klekliniˮ.
      Užaljeni narodni ponos ne dopüsti Madjarom, da bi pravično merili delovanje našega narodnoga voditela, zavüpajo pa mladomi rodi iz Kleklove šole. Prečani so že dostakrat sprobali kak trdi kamen je Klekl, kak politični nasprotnik, zato so obrnili svojo pozornost na mlade z ne povedanov, ali itak vidnov želov, naj ne zraste nova, gospodi Klekli ednaka vodilna oseba. Slovenec domačin pa meri vsako novo gibanje po tom, jo li odobrava, ali ne — gospod, skromen vpokojeni dühovnik iz Črensovec. Takša je povezanost med Siro-
  maki i bogatci, med Slovenci i ne Slovenci v lendavskem srezi, to je tista „velesilaˮ, proti šteroj je do dnes gladko prepadno vsakši neprijatelski napad.
        V teh bojih največkrat ne vidna, ali vsikdar Srednja oseba je gospod Klekl, mož, šteri pozna düšo naroda, kak níšče pred njim, On i samo on pozna vse tajno kolesje narodne düše, zato se nikdar ne zaleti. Istina, tüdi ne beleži sijajne zmageˮ, ali da proti njegovoj voli ne ide voz razvoja, to morejo priznati vsi, količkaj pošteni opazovalci.
        Lejko bi pitali: v čem je ta velka, nepremagliva moč našega jubilanta ? Odgovor je vsem razumliv. On zavüpa svojemi narodi; on je trdo osvedočeni, ka je naš narod v svojoj düši dober kak falaček krüja iz materine  roke. On zna, ka so bili časi i da bo do časi, kda so te dober narod pre slepih, ali vsikdar je najšeo i bode najšeo pravo pot, — de znao ločiti plemenito seme, dobro delo, pravoga prijatela — od slaboga semena, od slaboga dela i od skažlivca, šteri ma narod na jeziki, v srci njemi pa divje plameni smiseo za — svoj hasek.
         Najsrečnejši dnevi mojega živlenja so tisti, kda sva dva dni hodila pri predzadnjih volitvaj z gospodom Kleklom od vesi do vesi lendavskoga sreza. Te sem meo priliko spoz-
nati vretino Kleklove moči i vzroke njugovoga v Slovenskoj krajini nikdar prvle ne poznanoga vpliva. Doma sem cele dneve študirao, kakše lepe oblübe bova morala nametati narodi v oči i kak va mogla metati blato na slabe strani nasprotnika ... Dvodnevna pot me je spametüvala.
      Začnola sva v Törnišči. Gospod Klekl je kratko opravo svoj govor. Povedo je: „Varašanci, vi ste počastili mene, ar ste volili mojo listo. Srečen sem, da vas dnes lejko počastim s tem, da se vam lepo zahvalim za zavüpanje. Sami znate, ka sem z veseljom podpirao Vašo željo, da bi meli za oblastnoga poslanca svojega človeka. I bodite osvedočeni, ka bom tüdi v prišestnom z najvekšim veseljom zagovarjao vaše žele. Pomoč za pomoč, lübezen za lübezen, poštüvanje za poštüvanje, tak je krščansko i jaz od te misli ne morem odstopiti, ar znam, ka je to tüdi vaše osvedočenjeˮ. To je bilo jedro govora i narod je razmo, odobravao i ostao zvest proti vsem skritim i vidnim neprijatelom.
      V Renkovcih je meo govor ščista načiši „žmaj“. Tam je gospod potolažo svoje volilce, da so zavolo njüvoga zdravja lehko brez skrbi. Obečali so, da začeto delo — z božov pomočjov, opravijo do konca. Od politike ne bilo čüti skoro reči, tem več pojasnitev, nasvetov i tolažbe je delio
2. decembra 1934.
NOVINE
3
 vsem g. Klekla. On je reč Zamislo, za vüpao nešternim svojim prijatelom i  tak se je osnovao odbor. Leta 1923  je te odbor sestavo pismeno prošnjo  na salezijanske predstojnike. Naskori  je prišeo sledeči odgovor: „Sprejme mo pod pogojem, da nam odbor kupi  ali sezida primerno poslopjeˮ. V tom  je bila pa ravno najvekša težava. Do sta hiš i stavbišč je bilo na prodaj  pa vse predrago, poleg toga pa pre več neprimerno. Penez je bilo čista  malo. Tak se je tisto jesen ne moglo  začeti, čiravno so vnogi dijaki i sta rišje jako želeli. Pa je to v ednom tali  bilo dobro, da smo tak lehko vse  moči obrnoli za nabiranje milodarov  med narodom.
        Tü se je g. Klekl skazao kak  prvi dobrotnik s tem, da je dao od  svojega siromaštva preti velko pomoč.
 Tüdi kesnej je večkrat dao koliko je  zmogeo. Znamo, ka je bio zmirom si romak, čiravno so ga edni meli za bo gataša. Je pač sproti razdelo v dobre  namene i za svoje zdravlenje.
        Drüga velka zasluga g. Klekla v  tom je ta, ka je z Novinami i z rečjov  priporočao Martinišče, navdüšavao na rod, naj darüje po svojoj moči za to  tak važno i potrebno stvar. Kak pos lanec je ne dao mira niti ministrom i  poslancom. K vsakomi je šo, ešče k  pokojnomi Pašiči. Vsaki je dao par  jezer dinarov.
        Pobiralo se je na več načinov.  Velki uspeh je obrodilo nabiranje po  farah s pomočjov določenih nabi-
   ratelov. Te način je zamislo g. Klekl.
 On je sploh znao jako modro pora biti vsako priliko. Tak je že prišlo v  navado, ka je ne minola niedna pri micija, niedno proščenje, ne gostüva nje, ne krstitki, ne romanje, ka se ne  bi med udeleženci pobiralo za Marti nišče. G. Klekl se je držao, kak ešče  zdaj, pregovora: Zrno k zrni je pogača, kamen k kamni je palača.
        Da se je po večletnom nabiranji  moglo začeti 1. 1928 z zidanjom, je  nájveč pripomogla loterija. Prošnjo za  dovolenje je g. Klekl osebno izročo  ministri i se brigao, da je bila rešena  ugodno pa hitro. Žrebanje je bilo tri krat preloženo. Zato je trbelo vlagati  prošnje na ministrstvo. Šlo je brez te žave, zato ka je g. Klekl posredüvao.
   Ešče v mnogih drügih važnih zadevah  se je ne bojao trüda, samo da bi po magao Martinišči. Dosegno je tüdi de-
   narno podporo.
        Či je loterija tak velko pomoč  prinesla, se znova moramo zahvaliti  „Novinamˮ. V teh so bile vsaki tjeden  tak privlačne i zabavne reklame, da  so se lüdje trgali za srečke. G. Klekl  je sam odao dosta srečk doma pa v Beogradi med poslanci. Tej gospodje  pa, či so kaj zadeli, so vse püstili  Martinišči.
        G. Klekl ma dosta zaslug za SIo vensko krajino, nad vsemi pa je ta,
 da se je po njegovom prizadevanji  Martinišče začelo i se postavilo na
svoje noge. Ne je ešče dovršeno, nad tem pa ka je, leži težko breme dugov. Zato, gda g. Klekli ob 60 letnici Čestitamo i se zahvalüjemo, prosimo Boga, naj njemi nakloni ešče vnogo let živlenja, da bo lehko pomagao rešiti duge i dovršiti zavod.
     Martinišče letos obhaja 10 letnico svojega začetka. V toj obletnici se bo v zavodi na vidnom Prostori vzidala spominska plošča v čast najvekšemi dobrotniki g. Klekli. Naj njemi pa bo tüdi plačilo tolažba, da je Martinišče vzgojilo že lepo število mladih katoliških inteligentov.
                                                                                                                                                  Jožef Radoha
G. Klekl i
agrarna reforma.
     Po odpravi gospočine i desetine leta 1848. je najvažnejša preosnova za našo krajino agrarna reforma, štera ide hvala Bogi že proti svojemi konci.
     e med svetovnov bojnov je naš blagopokojni krao, Aleksander v krfskoj deklaraciji oblübo vsem tistim, ki se bodo za domovino bojüvali, telko zemle, da bodo mogli živeti. Po zjedinjenji se je to tüdi pri nas zgodilo i to podelitev zemle imenüjemo agrarna reforma.
     Zaistino plemeniti je bio namen, da naj siromaški lüdje, ki so krvaveli na bojišči, dobijo mogočnost, da se s svojim delom na svojoj grüdi preživejo. Kakšteč pa je meo dober namen pokojni krao i Zakonodajna oblast, so nešterni v agrarno reformo začeli vmešavati tüdi svoje sebične namene.
     Iz politično-strankarski haskov so nešterni dosta delali zato, da se na veleposestniškoj zemli pri nas naselijo tühinci, ki naj bi bili agitatorje za gvüšne stranke.
     So bili tüdi takši, posebno razne banke, šteri so šteli pri agrarnoj reformi zaslüžiti žmetne miljone.
     Oboji so šteli preprečiti pravi cio te velke preosnove, se zna na rovaš i škodo siromaškoga lüdstva.
     G. Klekl, ki so bili vsikdar proti krivicam i se bojüvali za pravice maloga, siromaškoga človeka, so najodločnej nastopili proti tem špekulacijam. Znani so njihovi govori v poslanskoj zbornici v Belgradi, kde so zagovarjali pravice našega lüdstva. Kelko intervencij so napravili pri ministrstvi i razločni oblastvaj, da so naseljena dobrovoljce, ki so itak že meli svoje preživlanje, odstranili z naše krajine. Njihovi zagovori so rodili sad, ar so prihajali iz prave lübezni do siromakov. Posvedočili so, da je naša krajina ne tak jako bogata zato, ar je lüdstvo jako gosto naseljeno. Tüdi so bile zaprte meje proti Avstriji i Madjarskoj, kde si je svojčas naše lüdstvo na veleposestvaj slüžilo svoj krüh. Da nemajo vekši deo veleposestniške zemle v rokaj razni dobro i nedobrovoljci, négo naše lüdstvo, se mamo zahvaliti njim i njihovomi nevtrüdlivomi deli.
      Pravičnomi spelanji agrarne reforme pa je ešče vekša nevarščina protila od razni židovsko kapitalistični bank, štere so se s svojov peneznov močjov štele uveljaviti. Tisti čas je bilo dovoljeno agrarno zemljo tüdi s proste roke odavati. Veleposestnik, ali bankaj štera je prevzela od njega odajo zemle je agrarno zemlo lehko odala, sklenjeno pogodbo dala pri ministrstvi potrditi i mteresent, največkrat tüdi neinteresent, nego bogataš, je dobo zemlo na dug. Pri toj priliki je trbelo podpisati ali menico (vekslin), ali pa dužno pismo, s šterim ga je banka mogla kdašteč tožiti i njemi njegovo imanje odati. Že smo stali na tom, da vekši deo agrarne zemle spoküpijo bogati lüdje i jo plačajo, Siromaški pa na porgo i pridejo popunoma v roke oderačov. Lüdstvo je jako želelo zemlo i je lehkomisleno šlo v to küpčijo. Na stotine pogodb je bilo že sklenjeni i poslani v odobritev ministrstvi, kde pač tüdi dostakrat neso pazili nato, da ne bi ugodni tem peneznim lüdem.
      Trojno silno delo je čakalo našega g. jubilanta, šteri so napovedali tem špekulacijam boj do smrti: prvič lüdem dopovedati, da naj ne küpüjejo zemlo, ar de sledkar po zakoni falejša, drugič, že sklenjeue pogodbe dati razveljaviti, ali preprečiti, da je pristojna oblast ne potrdi i tretjič preprečiti delo razni agentov.
      Očivesno je, da so si g. Klekl s tem nakopali dosta nasprotstva. V tabor njihovih nasprotnikov so stopali dostakrat tüdi takši, šteri so njim blüzi stali, dokeč je nej te boj nastao i tüdi takši, ki se ešče zdaj trkajo na prsa, da so prijatelje siromaškoga lüdstva. Ta nelepa drüžba je celo izdala liste, da s pomočjov tej zavojüje mišlenje lüdstva, g. Klekla onemogoči i vničijo njihove Novine. Vroči je bio te boj, šteroga so oni vodili s svojim mladim urednikom ob strani proti miljonarskoj gospodi. Izjavili so javno: „Bojüvao se bom, dokeč ne zmagam i rešim lüdstva iz te strašne nevarnostiˮ. Pol leta je trpela ta bojna, pol leta bojna ogrizavanja, potfarjanja i napadov, nej samo na nji kak poslanca, nego tüdi kak na dühovnika i človeka. I konec ? Pravica je zmagala, zmagala po njenom zagovorniki, našem jubilanti, g. Klekli.
      Kda so se po napadaj vremena razčistila, se je pokazalo, kak dobro so bili plačani njihovi nasprotniki i kakše grde namene so meli.
      Če premislimo, da je v našoj krajini razdeljene okoli 25 jezer plügov agrarne zemle, da so tistoga hipa plüg srednje dobre zemle küpüvali za 8 do 9 jezero Din pa še za več, zdaj pa košta po zakoni takša zemla samo 1100 Din, te vidimo, da je našemi Siromaškomi lüdstvi ostalo nad sto miljonov dinarov v žepi. Pravilno je teda povedao eden, njihov bivši, politični nasprotnik : „Če g.Klekl ne bi storil za,
ljüstvo Slovenske krajine nič drugo, ko da ga je osvobodil špekulacije bankirjev pri izvedbi agrarne reforme, je zaslužil, da se ga vsi s hvaležnostjo spominjamoˮ.
      Da lüdstvo ne bi küpüvalo zemlo i nasedalo mašetarom bank, so nastavili agrarno zadrugo, kde je organizirana večina interesentov i kolonistov, štéri se poleg drügoga tüdi zavežejo, da nedo na svojo roko küpüvali agrarne zemle, nego samo potom zadruge, ali pa počakajo po zakoni določeno ceno.
      Zato se pa za njihovo šestdesetletnico vsi spominamo z zahvalnostjov na njihovo delo i prosimo Boga, naj ji ešče obdrži v živlenji i pri zdravji, da nas bodo ešče dugo čuvali pred nepoštenimi izkoriščevalci našega lüdstva.
     G. Klekl i tisk.
      Da je g. Klekl svoje ogromno delo, versko, narodno, prosvetno, gospodarsko, branitev pravice i zmago istine med svojim lüstvom mogeo začeti i uspešno nadalüvao, se je poslüžo moderne škeri — tiska.
      G. Klekl je bio prvi, šteri je organizirao naš domači tisk med lüstvom. Začeo je z „Kalendarom Srca Jezušovogaˮ nadalüvao je z „Marijinim listomˮ i z tjednikom „Novinamiˮ i najnovejše je izdao mladinski list „Ogračekˮ. Vsem listom je bio z kratkimi presledki sam urednik do dnešnjega dnéva. Okoli svojij listov je zbrao vso našo inteligenco, dühovniško i svetno, ki je spoznala važnost tiska za potrebe i interese našega lüstva; s svojimi listi je zdrüžo ves naš pošteni i veren narod v edno velko krščansko i slovensko drüžino. I to je edna največja zasluga g. Klekla i najvekši Uspeh njegovoga dela, ki je fundament celomi njegovomi' delovanji, ki je g. Klekla i naš narod zvezao v edno miseo — Klekl i prekmursko lüstvo.
      Neminlive zaklade je vsado v düšo našega naroda s svojim tiskom, nad sto jezer dinarov svojij penez je žrtvüvao, da omogoči našemi lüstvi čtenje v sladkoj maternoj reči. I z njim je doprinesla jezero i jezero žrtvic organizirana četa njegovij širitelov i širitelje, šteri vršijo širjenje našega domačega tiska za krščanski „Bog platiˮ, i so šče ponosni na svoj lon.
      On je prvi, ki je mislo tüdi na domačo tiskarno, štero je že 1. 1933. otvoro, pa njeni obrat je iz raznih vzrokov morao opüstili.
      Zanimivo je, da njegovi listi nosijo na svojij glavaj skoro iste letnice, kak ostali Slov. nabožni prosvetni i politični listi.
      Naš tisk je ne samo splošne vrednosti, nego je poleg toga velkoga Zgodovinskoga pomena. — Njegov obstoj je za naš narod bodočnost, — njegova preteklost pa je zgodovina našega naroda.                      (— nn.)
| mož, šteri je z djanjom lübo svoje i .volilce i šteromi so brez izjeme vörvali navzoči, ka bo vsikdar z očinskim - srcom zagovarjao tüdi male težave ma-’ loga človeka.
        V Dobrovniki so nasprotniki pripravili „vroča tla.ˮ Vloge so bile razdeljene i ugledna gospa je mogla skr beti za „medklice“. Večino poslüšal cov so dali pač Madjari, lüdje iz ta bora, šteri prej nesmejo pozabiti pre teklosti. V toj občini je pokazao svojo  moč prvič Klekl — borec.
        „Ne prihajam zatoˮ, je začno svoj  guč gospod, „da bi vas pridobo za  svojo stranko. Vi znate što sem, jaz  tüdi ne pozabim, da mam v vašoj ob čini načelne nasprotnike, šteri me ne  morejo podpirati, ar sem zvesto slüžo  svojemi narodi prijatelje smo ne, ali  neprijatelje tüdi ne bomo, ar ne vör jem, ka bi plemenito misleči Madjar  zamero, ka Slovenec tüdi lübi svoj na rod. Teda zakaj sem prišeo, — me pitate? Volitve se pripravlajo. Od  stranke, štero zastopam jaz, razširjajo  različne laži. Neprijateo računa s tem, ar Madjar ne pozna jezika, bo vörvao  vsako grdo laž, štera se nameče na mojo 
        stranko; na tisto stranko, štera je bila 
        vsikdar tüdi vaša, ar ste kak dobri krščeniki trdo i odločno stali v tabori lüdske strankeˮ (Zdaj je na kratci
         razložo govornik program svoje stranke i dokazao, ka je ta stranka
katoličanskih Slovencov, kak je bila nikda stranka „néppárt“ — zbirališče katoličanskoga prebivalstva lendavskoga sreza.) Tü pa tam so se čüli medklici. Posebno edna gospa je bila vidno razburjena. Ta je potom dobila med političnim govorom povestico od nedužne srnice, štero so šteli bujti plena željni lovci ... Z najvekšim poštüvanjom so pozdravili volilci odhajajočega kandidata. Ščit stranke se je osveto i ne bilo roke, štera bi vüpala zagnati blato na njegovo kak zlato svetlo i čisto površine.
      V Genterovcih smo meli malo lüdi. Same Madjare. Sunce je že zajšlo, samo na záhodi rdeče nebo se je kazale -- gde. Gospod je sedo na stoli, lüdje pa so okoli njega stali.
      „Iz vaše vesi mi je pred kratkim pisao nikakˮ, tak se je začno, politični govor — „proso je, naj njemi rešim sina iz voze, ar je zapelan zapüsto dom, pobegno prek meje, samo da bi se rešo soldačije. Slaba, od dela trüdna roka je mogla pisati to pismo . . . Pisec je sam pravo, boji se, da ga ne bom razmo, ali ne bom šteo razmiti, ar je vogrski pisao. Tomi Staromi oči bi rad povedao: razmo sem njegovo bol i včasi sem proso gospoda ministra vojske i mornarice, zlato Srbsko düšo, naj pomaga sini. Med tem so razpüstili parlament i jaz ne vem, če je že rešena ta zadeva ali
neˮ. Skuze mi močijo oči tüdi dnes, kda mislim na to, kaj se je zdaj zgodilo. Prerinè se stari Madjar v os-predje se odkrije i pravi:
      „Gospod, jas sem pisao tisto pismo. Hvala vam za dobroto. “
      Potom je prišeo na vrsto lepi, močen dečko:
      „I jaz sem tisti dečko, šteri je pobegno. Komaj je odišlo pismo, so že dobili domači odgovor od vojne oblasti, naj pridem brez skrbi. Obslüžo svoj rok kak drügi, pa bo dobro vse. Prišeo sem i hvala Bogi, pa tüdi Vam gospod, odpüščena je moja nepremišlenost.ˮ
      Nadale smo se meli, kak velka drüžina. Središče, oča te drüžine, je bio gospod Klekl, šteri je meo prijazno reč za vsakšega, ki se je pritoža-vao. 1 takših je bilo dosta, jako dosta...
      Že smo se odpravlali, stali smo pred avtom, kda je pitao gospod: »Poznate mojo stranko ?“
      „Poznamoˮ.
      „Dovolite mi edno prošnjo?ˮ
      „Iz srca radiˮ.
      „Glejte prijatelje, vi ste Madjari, vi ne morete voliti Klekla, velkoga neprijatela siromaškoga vogrskoga lüdstva ... Ne volite teda mene. Jaz mam prijatela, mladoga katoličanskoga dühovnika, njemi bi dobro prišlo, če bi tiste glase dobo, šteri so v našem srezi meni že itak ne potrebni
Hvaležen bi bio vam za dobroto i tüdi jez, če bi ga podprli.
      „Bomo!ˮ
      Ne bilo niti ednoga krščaka na glavi, kda je zaropotao avto i nas popelao v drügo vogrsko ves, v Radmožance.
      Pred šolov nas je čakao narod. Prvič sem nastopo jaz. Meo sem medklice: „Tvoj guč nas ne zanima Klekla smo prišli poslüšatiˮ
      Velko večino poslüšalcov so tvó-rile ženske, — tisti spol, šteri prek srca misli, naj bo potem Slovenske, ali drüge narodnosti. Dečko je držao posvet, ar je bila okoli nas temna noč. I nastopo je gospod. Začno je s pri povestjov od človeka, šteromi je spadnola britva iz roke i njemi odrezala palec. Poslüšalci so se smejali, kak srečna deca. Mislim, ka se ne motim, če pravim: okoliedenajstih ponoči so prosila Madjarska gospoda: „Neidite od nas, pripovidavajte dale, iz srca radi vas pošilamo!“
      Takše je bilo tüdi slovo; pa tisti den so meli shod v vesi socialisti, šteri so si Zagvüšno privoščili katoličanskoga dühovnika i „fanatičnoga slovenskoga nacionalista . . .ˮ
      Drügi den se je nadalüvala pot sláve i zmage. Govor gospoda je meo v vsakoj vesi svoj ton, ali nindri ne prazno obečanje, ali sejmarsko blatenje nasprotnika; nindri ne bilo nit
4
NOVINE
2. decembra 1934.
Kak g. Klekl preživi den.
      Dostakrat me je zanimalo, kak kaj živijo lüdje, šteri so postavleni na odgovorna mesta, šteri cele narode vodijo skozi velke nevarnosti. Znatiželen sem bio, kelko takši gospodje delajo na den, kelko časa porabijo za edno ali drügo reč itd. Pa ne samo, kelko delajo lüdje na visiki stolcaj. Zanimivo bi bilo zbrati statistiko, kelko sploj dela človek eden po ednom. Najšli bi, da nešterni vse svoje živlenje nikdar neso resno prijali za kakše delo. Pa vseedno jim mogoče dobro ide. Najšli bi, da nešterni vse svoje živlenje delajo, da bi si kak največ spravili. So pa tüdi nešterni — redki so — šteri vse svoje živlenje delajo — za drüge. Iz čiste lübezni do lüstva grüntajo, molijo, delajo noč no den, samo da bi kak največ dobra spravili drügim — lüstvi.
      Zberiva si, prijateo, eden den, šteri šte v tjedni i se podajva ščista skrivomá na obisk h g. Klekli, vp. župniki v Črensovce. Skrivoma ga bova opazüvat, kak on preživi eden den svojega živlenja. Ka dela.
      Začnivá z začetkom dneva. Preci rano bova morala priti, če ščeva, da bova videla, gda se zasveti v okni njegove spalnice. Okoli štrte vöre bova morala biti že pod oknom. Včasi po štrtoj vöri najmre, gvišno pa do pol pete, se zasvetijo debele zavese, z domačega platna napravlene. Znamenje, da „so gospod stanoliˮ.
      Skozi okno ne bova lükala. To se ne šika. Vej itak nikaj ne bi mogla videti. „Gospod molijo i premišlavlejoˮ. Edno dobro vöro v tom časi ne more nišče do njij. Nikoga ne sprejmejo. Po tom pa pozovejo svojega vernoga slugo Tonija, da sküpno opravita jütranjo molitev.
      Nato pristopijo k oltari, da Vsemogočnomi prikažejo najsvetejšo daritev. Mali oltarček majo gospod doma v stranskoj sobici i tü navadno vsakši den mešüjejo. Po tom najsvetejšem opravili pa pali ostanejo nekaj časa zastopleni v molitev, štero končajo v farnoj cerkvi pred Najsvetejšim. Po tom obiski Najsvetejšega se povrnejo očiščeni, okrepleni, mladi i naročijo slugi: „Toni, zajtrik nesi“. Toni že ma pripravleno kavo s kakšim medom ali putrom, šteroga gospod navadno kšenki dobijo od dobrih lüdi.
      Med tem časom že navadno pridejo lüdje iz vseh krajov h gospodi po tanač. Z najrazličnejšimi skrbmi i nevolami se zatečejo k njim: edni zavolo agrarne zemle, drügi zavolo davkov, tretji zavolo zadruge, štrti zavolo svaje s sosedom, peti zavolo penez v posojilnici itd. Vse mogoče reči, v šterij se naš dober i preprosti človek ne znajde, pride pitat g. Klekla v Črensovce. — Takši obiski se vrstijo celi den. Ne samo iz domače fare, nego vnogo jih pride iz sosednih i celo de-
lešnjih goričkih far. Čüdo se boš, prijateo, s kakšim zavüpanjom ti tej lüdje prihajajo h gospodi. I ešče bole se boš čüdo, kak moder tanač znajo dati gospod vsakšemi tolažbe potrebnomi.
       Vsefele zakone ti tak nosijo naprej, tak da bi se gda za fiškališa vö včili. Sam Bog zna, kelko pravd i tožb so preprečili s tem, ka so dali pravi tanač. Kelko jezer so samo s tem prišparali našemi siromaškomi lüstvi.Vnoge žene i matere, štere dosta trpijo zavolo pijanoga, grobjanskoga moža, idejo potolažene, okrepčane za težki zakonski križ. Deklini znajo dati resen opomin, deteti mehko očinsko reč, moškomi pravo moško. Vsakši najde v njih modroga, skušenoga svetovalca.
       Vmes med temi obiski, gda ravno nikoga nega pri njih, pa vzemejo pero v roke, šteroga šče gospod izda znajo spretno sükati, i pišejo. Zdaj za Novine, zdaj za Marijin list ali Ograček, zdaj komi kakšo prošnjo na banovino ali na ministerstvo, zdaj različnim zadrugam v ostaloj Sloveniji. Kak pač okolščine terjajo. Ali pa pošto rešavajo. Te je ne malo.
       Okoli enajste, poldvanajste prineso Tumpa, črensovski poštar, celi küp pisem z najrazličnejših krajov: od naših delavcov v Franciji, Ameriki, od oblasti, posojilnic zadrug itd. Vsakše pismo taki gor vtrgajo i je razdelijo. Če je kaj nujnoga, pride taki na rendo, drügo pa devlejo v kuverto, da ga ob priliki rešijo. Včasi se te pošte telko nabere, da je po več mesecov ne morejo rešiti. Jako dobro jim slüži pri tom posli kakši dijak ali bogoslovec, da jim pomaga.
       Ob dvanajstoj vöri te že tüdi Toni navadno kredi z obedom. Gda sto pripravi i prestre, pride tüdi Toni pa če šče majo kakše delavce, tüdi tej morajo priti v hišo ali poleti v hüto, da sküpno zmolijo za boži blagoslov. Med molitvov se tüdi prečté okoli 10 kitic Svetoga pisma, ki ga gospod sami čtejo, ali če je kakši dijak ali bogoslovec na obedi pa tistomi dajo čteti. Gda s tem tüdi düši dajo dobre hrane bože reči, se začne obed. Nikaj posebnoga ne Čakaj. Preprosti i kratek je. Gospod majo dijeto, zato samo kaj ležejšega trošijo. Če pride kakši gost, te tüdi pol literčka sladkoga vinčeka dajo prinesti s kleti. Par literčkov navadno vsikdar majo pripravlenoga, če što pride. Če so sami, ga ne pijejo.
       Po kratkom obedi je njihova prva pot v cerkev k Jezuši. Z njimi mora redno iti tüdi sluga Toni, pa če majo delavce, tüdi tej. Tam pokleknejo pred oltar za dve, tri minute, nato se pa vrnejo. Če so ves dopolden močno delali, si zdaj malo glavo naslonijo na naslonjač — samo za pet do petnajst minut, nato pa vzemejo v roke brevir i „anticipirajo“. Po toga zvršetki pa znova začno naprej delati: pošto rešavati, čeke vpelavati itd. Vmes jih šče pa pride kakši obiskat ali prosit za nasvet. I tak se to nadaljüje notri do
večera. Okoli šéste ali sedme — v leti kesnej kak pozimi — pa opravijo kratko večerjico v obliki kave ali mlečne kaše i podobnoga. Po večerji pa znova napravijo obisk najsvetlejšemi v cerkvi. Te je malo dugši, kak poldne. Pa če je Sobota — trpi edno vöro. Gospod premišlavlejo i z božov pomočjov delajo načrte za svoje velko delo. Če boš jih pitao, ka vse grüntajo ob takšoj priliki v cerkvi pred oltarom, ti mogoče povejo, da svojo düšo čistijo i za svoje delo prosijo navdehnjenja i božega blagoslova. Tü pri oltari je začetek vsakšega Kleklovoga dela, vsakše njuve zamisli. Tü se tüdi razvija.
       Po tom obiski napravijo mogoče mali sprehodček proti Žižkom, nato pa se vrnejo. Če je vnogo dela, da ne zadolejo opravlati, šče zdaj kaj napravijo. Te čas jim Toni pripravi kopel proti reomatizmi i potem si vležejo k krvavo zaslüženomi počinki.
       Takši je v glavhij potezaj eden den, ki ga preživijo naš visiko poštüvani šestdesetletnik g. Klekl. Tomi dnevi podoben je naslednji den i tak dale vsakši den celoga leta. Ka se tiče dnevnoga reda, je vsikdar vednaki. Delo se nikelko spreminja. Gda je vnogo dela, te šče bole napnejo. Ali brez dela so ne niti edno vöro na den. Tak ide to celo leto vsakši den. Edino eden den v leti napravijo izjemo: na vüzemsko nedelo. Te nikaj drügo ne delajo, kak samo düšo svojo zdrüžüjejo z vüzemskim veseljom.
       To delo se tak vrši zdaj že treseto leto, den na den. Pri vsem tom ogromnom deli jih vodi čista lübezen do našega siromaškoga lüstva. Vse delajo kšenki, od nikoga ne čakajo plačila, ne hvale ne odliküvanja, ne priznanja. I nikak ne moreš razmiti, kak je mogoče s takšov železnov volov i močjov delati celih tresti let, če te na nekaj ne spotim: Gospod plebanoš vse svoje moči, vso svojo tolažbo, vse svoje plačilo iščejo pred oltarom, v Presv. Srci Jezušovom. Kak sem že omeno, tü se porodi vsakša njuva nova miseo, vsakši novi načrt, šteri se vnogim gospodom dostakrat tak čüden vidi. Je pač tak: šteri ne hodi pred oltar, da bi tam ponižno poveso svojo glavo i pravo Jezuši: „guči, o Gospod, tvoj sluga Te poslüšaˮ, tisti ne more razmiti, tisti bo obsojao. Čeravno celi den sedi i se kota v mehkih fotelih ali se pa potepa po vulicaj i kavarnaj, ne da bi kaj posebnoga napravo, obsojao bo. I kem bole se bo ločo po svojem živlenji odneomadeževanoga živlenja g. Klekla, kem več sala de meo na svojoj glavi, tem bole na debeli napiše prek vsega Kleklovoga dela negative (nikaj ne vala).
       Prijateo! Vsakšega, šteri se ti ponüja za voditela, pogledni najprle kak živi. Kakši nagibi ga vodijo, gde jemle moč za svoje delo. Če ga ne vodi čista nesebična lübezen do lüstva,
  štere plamen bi zalevao v cerkvi pred tabernaklom — tistomi ne vöri. Išče sebe. Dela z nevoščenosti. Lüstvi škodi.
       Pogledni živlenje našega častitoga šestdesetletnika g. Klekla i vse krive sodbe od njega preminejo.
    Narodni büditeo.
       Redko kde se je štero lüdstvo izavedlo v tak kratkom časi svoje narodnosti, kak mi v Slovenskoj krajini. Mogoče, da je k tomi kaj pripomogla tüdi svetovna bojna. Istina pa je, da najvekše zaslüženje za narodno prebüjenje našega lüdstva ide našemi šestdesetletniki g. Klekli Jožefi.
       Že kak bogoslovec so meli zvezo z dijaki prek Müre. Naročali so tüdi Slovenske knige, čiravno je bilo to jako nevarno. Z vsov gorečnostjov pa so se vrgli na prebüditev naroda, kda so postali tišinski kaplan.
       V svojem plivanoši i dekani pokojnom dr. Ivanociji so najšli somi-šlenika. I dokeč so Ivanoci zagovarjali narodne pravice našega lüdstva pri madjarski oblastaj, so g. Klekl narodno osvedočenje širili med narodom.
       Začnolo se je v šoli. Tisti čas so pokojni plivanoš Kolar prestavili v slovenščino Biblijo, Sakovič i Baša pa sta napisala katekizmuš. Mladi, narodno zavedni kaplanje so vpelali v šole Verenavuk v slovenskom jeziki. To je tembole bilo mogoče, ar so bile šole verske, štere so kak dekan nadzorüvati dr. Ivanoci.
       Pri fermi 1902. leta so že deca iz verenavuka odgovarjala slovenski. To je strašno  svadilo madjarske čüteče vučitele. Zatožili so g. Klekla i Bašo pri vladi, da širita panslavizem.
 Čiravno sta za firmo vse v najlepšem redi pripravila, tak da so vsi čakali, da dobita pohvalo, sta morala na zahtevo vlade iti iz Slovenske krajine. Baša med Hrvate, Klekl med Nemce v Inced.
       Daleč vkraj od lüblenoga naro da je zorela miseo, da bi dobro bilo dati našemi lüdstvi v roke dobro slovensko čtenje. Cerkvena oblast je sprevidila, da nema zroka, da bi kaštigala dobroga dühovnika, jih je po ednom leti premestila v Črensovce, kde so naskori izdali Marijin list. Sta rejši ešče pomnimo, kakše veselje nam je napravo vsaki mesec Marijin list,
   kak smo bili ponosni, da še tüdi v  našem jeziki lehko piše knige.
       Deset let potom smo dobili No  vine. Vsaki tjeden nekaj čtenja, kak   dobro je to vplivalo na lüdi. Kak naglo se je po Novinaj büdilo narodno osvedočenje, spoznamo, če primerjamo številke Novine v začetki 1914. leta s številkami proti konci svetovne bojne, celo pa s številkami taki po  svetovnoj bojni, kda so odločno zah tevale naše narodne pravice.
edne reči, štera bi mela opravilo z — neresnicov. Posledica pa je bila, ka se je trdnjava Radičevcov med vogrskov manjšinov zrüšila v prah. Poštenost i v vsem ednako Odpreto smileno i dobro slovensko srce je zmagalo.
                                                                                                                                    To dvoje : poštenost i dobro srce
je tüdi dnes temelj naporne moči g. Klekla. Bilo je i bo, kda bodo častilci začüdeno gledali na njegovo pot, bodo i so bili, šteri povejo i napišejo, ka ne soglašajo z njuvov politikov, ali pred poštenjakom i pred plemenitim slovenskim srcom ne ostane s krščakom pokrita glava — nikdar.
     Sami sebe počastimo, če pri tom ostane.
     Prihova, 15. XI. 1934.
                                                                                                                                               Julij D. Kontler.
„Menih med svetomˮ.
     Čüden naslov. Pa resničen! Le poslüšajte:
     Ob pozni uri, ko zamira življenje na vasi gre spat? O ne, začenja nov dan! Božji dan, z molitvijo in zlasti s premišljevanjem in to s kakim! Iz globin srca mu prihaja, posebno trojni vzdih, močna verska misel, ki se naslednji dan ponavlja pri zajtrku, obedu in večerji. Da kar tukaj omenim: njegova hrana je preprosta in skromna. Se pač zaveda süne globo-
kosti Gospodovih besed o hudiču: Ta rod se ne da izgnati kakor z molitvijo in s postom. Pri molitvi je zbrana vsa družina. Da, saj te molitve iz njegovega molitvenika „Hodi k oltarskomi svestviˮ kar dihajo drüžinsko življenje. Misli se prepletajo: Hodi k oltarskomi svestvi! Ali čüjete, kako nujno vabi k najčudovitejšemu svestva? Ali spoznavate, da kaže edino pravo pot, v središče, k božjemu soncu ? — Da bi ne ostal njegov klic, kakor glas vpijočega v püščavi!
      Tudi tega ne smeš prezreti, da med člani drüžine ni nobene ženske, kakor v samostanu.
      „Pet vör spanja mi zadostüje !“ Zdaj pa sami računajte:
      Zgodaj zjutraj, ko se vas komaj prebuja, je on že pokoncu. Kakor zadnja pot zvečer, tako je prva pot zjutraj k molitvi v hižno kapelo. Važna je zlasti kratka ponovitev večernega premišljevanja in določitev vaje, zatajevanja za dotični dan. Zopet je zbrana vsa družina, kakor tudi pri sveti maši, ki sledi. Nato se dolgo zahvaljuje in razmišlja . . .
      Vse molitve opravlja kleče. Molk, ki je zavladal po večerni molitvi, pretrga komaj zajtrk. Sledi enourni sprehod, poleti in pozimi; ta je že viden prehod k dnevnemu delu: saj se med tem razgovarja, če ima spremljevavca, ali pa sam razmišlja.
      Nato nepretrgano delo dopoldne: največ za tisk in veliko obiskov. Po obedu v razvedrilo enourno keglanje, po zimi sprehod, najprej obisk Najsvetejšega.
      Znova delo do večerje.
      Med dnevom ne hodi nikdar spat, tudi jüžine nima nobene!
      Po večerji zopet enourni sprehod, najprej h Gospodu, v cerkev.
      Če slabo vreme ovira sprehod, ga opravi pod domačim zastržom.
      Pri obedi in večerji je redno branje Slovenske Prestave svetega Pisma. Tako vsak dan, naj bo petek ali svetek.
      Zraven tega opravlja vsak četrtek enourno češčenje Najsvetejšega s premišljevanjem in Križevim potom.
      V nedeljo popoldne ima večkrat nauk za tretji red. Da tretji red, ki je večini kristjanov knjiga, ..zapečatena sedemkrat, pa vendar sveta Cerkev med vsemi svetimi drüštvi ravno tretji red priporoča na prvem mestu...
      Kaki razgledi se odpirajo človeku, če študira tretji red, kaki zametavam zakladi . . . Daj Gospod, da bomo pazno poslušali Tvojo Cerkev.
      Veliko časa mu vzame korektu-ra (popravljanje) tiska, zlasti če se ne vrši doma, ampak v tiskarni.
      Naš tisk. Čitajte in primerjajte z drugim ! Poslüšajte v njem glas bra-
   tov in sester iz tüjine, potem Sodite, pa s čistim srcem 1
        Misel, ki kriči iz tega tiska je :
        Po Mariji k Srcu Jezušovemi
        Edino odrešilna misel.
        Drugega njegovega ogromnega dela nisem omenjal, to bodo drugi,, pa bo gotovo še veliko ostalo skritoga, za kar bomo zvedeli šele sodnji dan . . . Vem, da je to vse, kar sem napisal, jako jako grobo, niti okostje ne njegovega dejanskega življenja.
        Vem tudi, da mu kljub temu ne bo prav.
        Pa, Bogu potoženo, danes je že tako: vera gine. Vse moraš pokazati, oziroma povedati, da ljudje takorekoč lahko otipavajo, kakor neverni dvojčič Tomaž Jezusove rane.
        Da rane, trpljenje, delo. Ker mno-gi vstajajo, ki hočejo reševali brez trpljenja pa, o Bog, celo mislijo, da imajo prav.
        Spomnite se vendar Jezušovih   besed:
        Ko bom povišan nad zemljo (na križu), bom vse vlekel nasé.
        Križ vleče, križ je magnet, ali pa odbija ! Srednje poti ni !
        Narod, glej, kak nekdo z Bogom dela za tel
        Narod, glej človeka, glej skalo v razburkanem morju strahotnih za-blod časa, glej svetilnik !
        Ecce, homo!
2. decembra 1934
NOVINE
5
       Ne čüdno, če so naš g. šestdesetletnik postali središče vsega narodnoga gibanja. K njim se je obračalo naše lüdstvo za nasvet, pa tüdi madjarske oblasti so jih štele pridobiti, da ostanemo pri Madjarskoj. To so bili najvažnejši i najnevarnejši časi naše zgodovine.
       Vsa Slovenska krajina je bila puna divjih madjarskih narodnih straž, štere so tak samo na svojo roko, ne da bi prle koga sodile, nešterne tak za „vzgledˮ obesile. Tüdi našega gospoda so aretirale i med grdim sramotenjom lendavskih zagrižencov postavile pred preki sod. Samoj Božoj previdnosti se mamo zahvaliti, da so jih te nej obesili. Trplenje je bilo tak strašno, da so zbetežali i se morali zdraviti v radgonskoj bolnici, odked so vodili vse gibanje za našo osloboditev,
       Madjarske oblasti so sprevidele, da z vešenjom lüdi i prekim sodom ne bodo mogli nikoga pridobiti, ar so narodi po Vilsonovoj spomenici meli pravico, konči na papiri, da se sami odločijo, kama ščejo pripadati. Zato so prihajale iz Budapešta sladke i lepe oblübe. Prišeo je tüdi Odposlanec madjarske vlade, da se z narodnimi voditeli našega lüdstva Pogodi za slovensko avtonomijo. Bio, je sestanek v Črensovci. Sklep je bio, na predlog g. Klekla: zavlačüvati, dokeč se deželna vlada i mirovna konferenca ne izjavita. V načrti te pogodbe stoji do reči: „Slovensko lüdstvo se vu vsem podvrže odločbi mirovne konference. To je ali pridemo v Jugoslavijo ali na Vogrskom ostanemo, ali pa po votumi kama večina žele. Če nas Jugoslavija ne sprijme, ne moremo ta itiˮ.
       To so bili strašno mučni dnevi. Če kratko odklonimo madjarske ponüdbe, nas vsaki čas lehko napadnejo do zobi oborožene madjarske narodne straže, če se z Madjari pogodimo, bodo meli na mirovnoj konferenci v rokaj močno karto. Najmučnejše pa je bilo to, da se je deželna vlada niti najmenje ne izjavila za našo Slovensko krajino. Vse je zahtevala, vsakoga Slovenca na Štajerskom, vsako na Koroškom i Primorskom, samo od nas je mučala. Tüdi, kda se je nekaj tjednov sledkar vršo drügi sestanek v Beltinci, smo z žalostjov konštatirali, da se je deželna vlada izda nej izjavila. Nej je preostalo drügo, kak da pošlemo dva odposlanca v Lublano. Dühovniki neso mogli, ar so bili pod kontrolov, šla sta Kühar Miška i Jerič Ivan. I ka sta dognala v Ljubljani ? Da so niti predsednik dr. Brejc, niti ostali člani vlade, zvün Lovro Pogačnika nej znali, da ešče na to stran Müre tüdi Slovenci so. Deželna vlada jiva je poslala k divizijskoj komandi, štera je bila tam poleg kavarne na Zvezdi i tam sta z zelenim kalabajsom označila na špecijalki kak daleč ešče prebivajo Slovenci. Niti tam slüžbojoči oficir je nej šteo vervati, da so tak daleč na sever Slovenci, zato sta morala pred njim gučati tak po našem. I on je nato pravo: „Pa bogami to je srpsko!ˮ
       Deželna vlada, odnosno v Ljubni se nahajajoče kotrige deželne vladao mele sejo, na šteroj so slovesno izjavili da zahtevajo tüdi „Ogrske Slovenceˮ. S tem je položaj postao očivesen, po toj izjavi smo z gotovostjov delali za zdrüžitev, trpeli grozo i bili izpostavleni vsaki čas smrtnoj nevarščini. I najvekši deo toga trplenja i vodstvo toga boja je pripadao ravno našemi gospodi jubilanli.
       Če Bog da, vse te dogodke Popišemo i podporno z dokazi, da se ne pozabi, kelko so naš gospod trpeli za svoje narodno osvedočenje i, kelko so delali, da pridemo do svojih narodnih pravic, da mamo slovenske šole, da v svojem materinom jeziki lehko govorimo pri uradaj itd.
       Naš gospod šestdesetletnik so ves te boj vodili z velike lübezni do pravice i do našega lüdstva, zato pa je njihovo delo rodilo sad i bilo kronano s tem, da smo prišli do sloboščine, do svoje lastne države.
                                                                 Kleklnove smrtne nevarnosti.
      Med gučom se g. Klekl z najvekšov zahvalnostjov spominajo lüblene Matere Marije i sv. Jožefa, šteriva sta jih rešila teliko smrtnih nevarnosti. Ne gučimo tü od nevarnosti, v šterih so bili neprestano leta 1919 i 1920, gda so se borili za našo sloboščino i so sovražniki našega naroda hujskali gotove fakine, da jih bujejo. V Soboti na Miklošovom senji 1. 1919 so javno kričali ti fakini, hodimo i bujmo Kleklna.
      Naprejprinesemo samo tiste, štere je hüdobija na jalen način splela.
      1.      L. 1918. nov. 4..so se ognoli roparkoj vnožini, štera je ropala, pijančüvala v Črensovcih i že tüdi zažgala notarošijo — a to so lüdje hitro pogasili — ravno polnoči. Eden od roparov jih je pozvao, naj stojijo, gda so se paščili od svojega doma i namrso puško na njih. K sreči je nateliko bio pijan, da ne mogeo strliti i oni se zasüknejo hitro za vogle nekih hiš, kam je posvet bakle ne segao več.
      2.      Istoga leta novembra 9 jih je aretirala bela garda i jih je postavila pred preki sod, šteri je meo nalog, da jih na smrt obsodi zavolo roparije, kakda bi jo oni povzročili zavolo lübezni do svojega naroda s šterov so skrbeli v sloboščino svojemi lüdstvi. O polnoči jih je sodo vojaški sod za Štatarium v Lendavi v Kroni.
      3.      Leta 19^9 so jih komunisti dvakrat iskali na__smrt, prvič zavolo toga, ka so ne šteli širiti boljševiških Novin, ar so njim. njihove tej vkradnoli i v nje pisali kak da bi njihove bile, ka bi se narod bole zapelao. Drügoč pa v Tkaočovoj republiki, gda so rdeče čete divjale v našem kraji i smrti so se rešili z begom prek Müre.
      4.      N. na Vogrskom je bio najeti, da vrže bombo na njihovo stanovanje v Črensovcih, a ne mogeo priti v tistom časi, kda so bili doma.
      5.      Z Vogrskoga je bio najeti aoto, ki jih je šteo nazlük pelati v Dobrovnik na spoved nekomi jugoslovenskomi financ!, poistini pa prek na Madjarsko, da jih tam sovražniki skončajo.
      6.      Bili so na gostüvanji pri svatbi gosp. Kerec Franca, zdajšnjega vodje borze dela” v' Prosečkoj vesi. Ar so šteli mešüvati, so se pred polnočjov spravlali domo, k sv. Sebeštjani, kde bi prespali. Dogovorjeno je bilo, da do se pelali domo po cesti ol^>li nad Mačkovce. A oni neso sprejeli .ponüdbe, nego so v drüžbi Kerec Štefana, dugoletnoga prosečkoga župana rajši šli peški prek bregov domo i se meje ognoli. Kre meje na velkoj cesti, ki vodi do Monoštra, je najmre čakao vogrski aoto, šteri bi jin z silov z kol potegno i odpelao v gotovo smrt na Madjarsko.
      7.      Gda se je pred petimi leti obhajala 10 letnica oslobodjenja Slov. krajine, so dobili i edno pismeno opominanje i z rečjov njim je bilo povedano, da se pripravla atentat na njih. Sledkar je prišo sam tisti človek k njim pa njim je ovado, da so njega najeli, naj vrže bombo na njih, a on se prestrašo toga strašnoga greha i je rajši odskočo prek meje.
      8.      Lejko omenimo z temi v ednoj vrsti tüdi nevarnost, ki pa ne bila premišlena, samo po priliki bi lejko vzela njihovo živlenje, gda je Puniša Račič strelo v beogradskom parlamenti pokojnoga Radič Pavla. Oni so najmre vsikdar sedeli za hrbtom Radič Pavla i gda je bila ta strelba, so ne bili v dvorani, nego par minut poznej prišli.
      Zaistini pod posebnim božim varstvom so bili.
                                                              Razgovor z 60 letni-kom g. Kleklnom.
      „Kakše čütite zdaj ob 60 letnici?ˮ
      „Proti mojoj voli je, ka se piše od nje i ka se obhaja. Jaz sem z dühovnim! vajami opravo svojo 60 letnico, pri šterih sem olepšao premi-nočnost i bodočnostˮ.
      .Ka mislite od vaše preminoč-nosti ?ˮ
      „Da me je Bog vodo, naj dovr-šim delo, štero mi je zavüpaoˮ.
      „Kak dugo pa ščete ešče delati ? Nešterni pravijo, ka bi že mogli delo
       odložiti, ka bi oni vzeli v roke zastavo i vodili narod?ˮ
        „Delo mi je dao Bog, samo on mi je tüdi vzeme. Od Kristuša sem se navčo „vsikdarˮ delati po zgledi Večnoga očé, ki „vsikdarˮ dela. Zastave pa jaz ne nosim, nego srce mam. Ki z zastavov v roki šče delati, išče sebe, ne pa narod.
        „Ka je vplivalo na vas, da ste bili tak narodno zavedni ?ˮ
        „V prvoj vrsti domáča hiša, poj    tem zveza, potem z g. dekanom Go-milšekom že v bogoslovji, predvsem pá lübezen do naroda, ki jo Bog da v obilnoj meri vsakomi, ki je nesebičen. Vplivalo je na mene tüdi to, da    sem se v šolaj, najmre v lüdskih, včio     ešče slovenski pri pokojnom g. Ficki i Števaneci na Cankovi.ˮ
        „Kak ste mogli dosegnoti teliko uspehov ?“
        »Iskao sem samo drüge, nikdar pa sebe i molo dosta v dosego mojih namenov. To je eden vzrok; drügi je pa v tom, ka sem se tesno oklene svojega voditela i vseh njegovih pomočnikov. Mi nesmo nikdar delali nikaj, v koj on ne bi privolo i čeravno smo meli nove šole z novimi znanostmi, smo z najvekšim poštüvanjom i gledali na dr. Ivanoczyja, ki so s svojim živlenjom, s toga izküšnjami več znali, kak je vse naše včenje izneslo. Pa nesmo bili tak slepi, ka ne bi od njih predstavlali, ka ne bi si doma spravili tisto znanost z zrelov pametjov, štero smo si mi v šoli mogli zabijali v naše šče nezrele tupe.
        Ka vas je nagnolo k političnomi delovanji ?
        Krivica, štero je morao naš narod prenašati na verskom, prosvetnom, gospodarskom, socialom i pred vsem na narodnostnom poli, naš narod, koga mi je boža zapoved velela lübiti.
        Z čem ste šteli v prvoj vrsti pomagati svojemi lüdstvi?
        Z njim samim.
        Kak to razmite?
        Začeo sam njemi izdavati liste po njegovom maternom jeziki. V njih  je vido sebe trpečega, zavrženoga, a vsikdar pobožnoga, ki so ga branili, včili, vodili nači listi nesebično.
        Je bilo naše lüdstvo narodno zavedno ?                              
        Bilo je v pretežnoj večini narodno zavedno, samo ka bole prikrito. Mi smo delali na to, da ta pride v odločnoj obliki v javnost
        S kem ste to dosegnoli?
        Z vzgojov, da narodi cuker pa tobak itd. ne prinese dobrote, nego samo pravica po narodnoj sloboščini.
  I narod je to zarazmo, zato je i odbio vse ponüdbe zemelskih dobrot i je šo samo za slobodov.
        Kda ste javno nastopili z zahtevov po sloboščini?
        Leta 1918. meseca oktobra, kda je vogrska vlada potom „svojega od poslanca v Soboti iskala izjave za Madjarsko i pri večini našega lüdstva ne najšla. Mi smo te šli na slovenski tabor v Ljutomer, gde je g. Cigan Jožef, zdajšnji cestni nadzornik prečteo od mene sestavleno resolucijo, po šteroj smo se brezpogojno zdrüžili s svojimi brati v Jugoslaviji.
        Je v tistoj izjavi kaj bilo proti denešnjem! državnomi redi?
        Mi smo te že bili celi Jugoslovani, na koj so Vnogi komaj zdaj v najnovejšem vremeni prišli.
        Je vas što oproso ali opomeno, da bi zavzeli stopaje za zdrüžitev z Jugoslavijov ?
        Te stopaj je včinjeni brez najmenšega zvünešnjega pritiska ali opomina, nas je silila samo lübezen do lastnoga naroda, šteroga smo šteli viditi srečnoga i zato iskali zveze z g. Dr. Slavičom, prezv. g. Dr. Jegličom itd., da svoj namen kem hitrej i kembole sigurno dosegnemo.
        Ka je napravila madjarska cerkvena oblast, gda je zvedila za vaše delovanje ?
        Kak veleizdajniki mi je vzela po cerkvenom i civilnom zakoni zaslüženo penzijo.
        I naša oblast ? Cerkvena te ešče ne bila na nas razširjena, Civilna pa včasi tüdi ne mogla rešiti pitanje penzije. Pomali se je pa zato rešilo. Bio sem brez vseh sredstev i poleg še betežasti. Pa to so bili najbole idealni čási mojega živlenja, ar sem 
djanji lejko pokazao očivesno popolno nesebičnost.
       So vam Madjari ponüjali kakše narodne pravice ?
       Samo po boji i to veliko županstvo v Zalaegerszegi, ki sem jih pa kak malenkostne brez vseh pogajanj odbio. Več je ponüjala Berinkeijova vlada, ki me je v Budapešt pozvala na razpravlanje i pogajanje, a ne sem šo, pač pa poslao svoje zastopnike pa zahtevao popolno aotonomijo Slovenske krajine, kakšo je dobila podkarpatska Rusija, za slučaj, če ne pridemo v Jugoslavijo. Moji zastopniki so bili Horvat Štefan, Glavačov iz Trnja, Horvat Ivan iz Črensovec, poznejši župan, Horvat Ivan iz Žižkov, oča zdajšnjega župana, štere je vodo pokojni nadporočnik Šeruga Vincenc iz Rankovec. Na nasprotnoj strani je bio dr. Nemethy Viljem, odvetnik iz D. Lendave.
       Je bila madjarska Vlada pripravlena dati zahtevano aotonomijo?
       Pridoča Vlada grofa Karolja je bila pripravlena jo dati, samo da je to preperečo boljševizem.
       Vam je vlada ne dala ponüdbe, da odküpi Novine?
       Pokojni Šeruga Vincenc, voditeo naše delegacije mi je prineseo ponüdbo vlade, da mi ta plača petstojezero koron za Novine, če je dam v slüžbo vlado, a jaz sem pa poleg toga lejko še naprej njihov urednik.
       Ka ste na to ponüdbo odgovorili?
       Da mi düšna vest toga ne dovoli, ar prava lübezen do naroda se za nikšo ceno ne more odküpiti.
       Kakše borbe ste meli v svojem živlenji?
       Šestdesetletnik se nasmeje i pravi: Brez borb ne sam živo, celo živlenje mi je bilo samo nepretrgana borba.
       Štere borbe so bile najhüjše?
       Nlajhüjše, najbole pekoče za srce so bile borbe za narod, proti sinom istoga naroda, ki ~}e~ T méne rodio, kda so ga šteli 'nehati v robstvi. Vekše bolečine ne poznam, kak sprejemati vdarce od bratov té, gda se roke vijajo okoli trpečega očé, da bi njemi pomagale. Najbole nevarne borbe so pa bile one proti komunistom, ki so bili šovinistični divjaki brez srca, . i brez piknjice pravičnosti.
       Što so vam bili pomagači pri vaših listaj?
       Pod modrim vodstvom pokojnoga dr. Ivanoczyja vsi, ki so meli izobrazbo i narodno zavest pa lübezen do naroda. Predvsem sta to bila Pokojniva gospoda Baša i Sakovič, Kühar Števan, bogoslovec, Kühar Števan, plebanoš beltinski, Kühar Alojz,' plebanoš nedeliški, Kühar Rudolf, bogoslovec, Dravec Alojz, delovodja v Monoštri, Kolar Peter, beltinski plebanoš, Bgša Jožef, bogoslovec, ki je pisao pod~Tménom Miroslav i več naših iz kmetskoga stana, ki vsi so že pokojni. Od še živočih pa nepotrebno davati izjave, ve jih tak vse poznate.
       Sem vas, gospod šestdesetletnik že otrüdo, zato mi odgovorite ešče samo na edno pitanje: Ka mislite za bodočnost ? Mate vüpanje, da se vaše . delo bo nadalüvale i prišlo do popunoga uspeha?
       Za bodočnost odgovorim z rečmi našega naroda: Bodočnost je v božih rokaj. Ka se pa tiče dela v bodočnosti i popolnoga uspeha toga, bom šo po tistoj poti naprej kak sem dozdáj hodo, delao bom z božov pomočjov nesebično tak dugo kak dugo bo Bog želo; gda mi pa on vzeme z rok delo, bo prišo drügi rod, ki de me nasledüvao na mojoj poti. Te rod je naša mladina, ki se naslanja ne na sebe, nego na Boga i ki je nesebična, požrtvüvalno i štere je, hvala dobromi Bogi, veliki broj. Kričači, ki v tom vidijo svojo veličino, če starejše od sebe sramotijo, so drevo brez korna, štero samo šumače tečas, dokeč je veter ne podere.ˮ
       Za krasne razgovore sem se gospodi šestdesetletniki najprisrčnej zahvalo i šo od njih z ščista novimi občütki i z povekšane spoštüvanjom do svojih v teli starih, a v düši vsikdar mladih voditelov, ki nam jih je Bog dao v zadnjih petdesetij letih.
       Prosimo ešče edno :
6
NOVINE
2. decembra 1934.
      Ka je najbole pereče pitanje našega lüstva? — Rešitev socialnoga pitanja, to je: delavstva, prezaduženih posestnikov i siromakov brez hrane i stanovanja; drügo: prava odgojanaše mladine; tretje: razširitev našega krščanskoga tiska, naših listov; štrto: poglobitev verskoga livlenja po kat.
akciji s pravim notrašnjim živlenjom, šteroga središče je Presv. Olt. Svestvo. Zvünešnja pobožnost, brez notrašnjega düha, štere je naš narod do najnovešega časa ne poznao, je za njega rana slana, ki vmarja vnoge njegove jakosti i odpira vrata na stežaj odtüjitvi do cerkve.               — nn.
To številko „Novin“ poklanjajo prijatelji i znanci vlč. gosp. Klekla za njegovo 60 letnico ob priliki náše 15 letnice osvo-
                                                                  boditve in zjedinjenja.
                                                                       Za krog prijateljev:
    Ivan Jerič,                                       Dr. Fran Klar
        dekan                                          namestnik Urednika
Senca nad Ženevov.
      Stara reč je že, ka je evropska politika dostakrat breznačelna i — nepoštena. Pa vseedno se je zgodovina redkokda včakala takše breznačelnosti kak ravno letošnje leto; zapadne evropsko kapitalistične države i vekši del ostale Evrope z uradnov Francijov na čeli so se v Ženevi obinole z bolševiškov Rusijov. Čüdo prečüdno! Tista Rusija, ki je poklala na stojezere svojih „buržajov“, se je zdaj pobratila z najbole buržujskimi državami! Zapadna Evropa pa si je pri toj priliki zapravila šče tisto malo poštenja, ki ga je dozdaj mela, i pokazala, ka je njena kultura ne vekša od kulture bolševikov: püstila, šče več, pozvala je v Drüštvo narodov ono državo, ki si je postavila za cil,podreti i zbrisati vse, ka je krščanskoga. Znova se je pokazalo, ka politiko vodijo vse drüge sile, kak si mi včasi mislimo, ka so načela v glavnom tista sila, v imeni štere se že od začetka bije človeči rod med sebov.
      Kakši namen ma Drüštvo narodov? Dvojni: skrbeti za mir, skrbeti za sodelüvanje mad narodi. Ne odrekamo njemi zaslug, vseedno pa je njegova vloga nekam čüdna, brez moči i sredstev, ka bi lehko šla za svojim cilom. To so dobro sprevidile nešterne države i drüga za drügov izstopile: Brazilija, Japan, Nemčija. S tem sta šče ugled i moč društva bole spadnola. Zato so se pa zdaj oči vodilnih ženevskih politikov začnole obračati proti Rusiji. Prej v glavnom zavolo dvoje stvari: obprvim, ka si s tem Drüštvo narodov pridobi na moči (Rusija ma kakših 180 milijonov düš), Obdrügim pa, ka se s tem Rusija odvrne od nevarne zveze z Nemčijov, nevarne ravno najbole za tiste države, štere majo v Ženevi vodilno vlogo.
      Pitanje je, če teva dva navidezne razloga (drügi itak ne drži, ar ma Rusija z Japanom preveč posla, i na zvezo z Nemčijov proti zapadnoj Evropi nemre misliti; zvün toga pa njoj je Nemčija že po naravi sovražnica) opravičavleta vse proti razloge, šteri s takšov zmečavov kaplejo na to nevredne küpčijo. Rusijo vlada dnes
brezbožna stranka bolševikov, ki šče doma zatreti, vsakšo perino krščanstva, indri pa z velkov agitacijov pripraviti nižje sloje, najbole delavce i kmete, do revolucije i ž njenov pomočjov dobiti vlado v roke. To agitacijo je razplela po celom ;sveti, v vsakšoj državi ma svoje agente. Vužgati svetovno revolucijo, to je zaednok prva naloga komunizma, najbole ruskoga. Zato se bolševikom ne mili metati milijone i milijone lüdskih, predvsem kmečkih penez za podpiranje revolucij po drügih državah, za podpiranje komunističnih strank, za dobavo municije, za zdržavanje komunističnih listov. Kdašteč se pojavi komunistična revolucija, tam ma Rusija prste zmes.
      Skratka, komunizem, ki dnes vlada v Rusiji, šče s sveta zbrisati vsakšo sled za krščanstvom. I predstavnike toga komunizma je Drüštvo narodov z odpretimi rokami potegnolo v svojo sredo, ponüdilo njim postojanko, odked lehko delajo po svojem programi. Ne se je s tem samo odpovedalo svojemi pravomi nameni, t. j. deli za mir, liki se je izjavilo tüdi proti krščanskoj kulturi i vobče proti krščanstvi, šteromi se more Evropa zahvaliti či je to, ka je.
      Pa kak je to mogoče, ka se je kaj takšega moglo zgoditi s krščanskimi narodi? Tri mesta so na sveti, na štere se dnesden obračajo oči celoga sveta: Rim, Moskva, Ženeva. Okoli teh treh mest se süče v glavnom evropska i ž njov vred tüdi Svetovna politika. Ne mislim tü na tiste zvünešnje, senzacijske dogodke. To so samo najvidnejša znamenja tistoga boja, ki se bije v globini dühovnoga boja. Rim je glavno mesto vse krščanske sile, štera se bije za Kristuša i njegovo kralestvo, Moskva glavno mesto brezbožniške sile, ki divje napada vse, ka je krščanskoga. I Ženeva? Ka je Ženeva? Je krsčanska? Nemre biti, ar zametavle vsakše vmešavanje Cerkve, edine nositelice krščanstva i edine nositelice mirnoga živlenja narodov. Drüštvo narodov je ne prvo svoje vrste na sveti. Že pred jezero sto leti ga je stvorilo krščan-
stvo za časa casara Karola Velkoga: sveto rimsko casarstvo. Pa to je edino zato trajalo sto i sto let, ar je melo krščanstvo za fundament. Te so zaistino krščanski narodje po bratsko živeli med sebov. Velki Napoleon je pred sto leti v prvom časi svoje slave šteo to sveto casarstvo obnoviti i zdrüžiti pod sebov vse evropske narode. Pa je sledkar v svojoj gizdavosti oslepno i obrno orožje proti njoj, na šteroj bi edino mogeo svojo zgradbo dokončati: proti Cerkvi. Zato ga je Bog zbrisao z nadalne zgodovine. I zakaj je Drüštvo narodov ne melo dozdaj zaželenoga uspeha? Či Gospod ne zida hiše, zaman se trüdijo tisti, šteri jo gradbo, nam pravi Bog sam. Drüštvo narodov je šlo že od začetka mimo krščanstva, po svojoj lastnoj i svobodnoj misli si je začrta-lo delo. Ja, Ženeva je svobodomiselna! Krščanski Rim — svobodomiselna Ženeva — brezbožna Moskva! V Ženevi sedijo svobodomiselni zastopniki, krščanskih narodov ! Zdaj nam je jasno, zakaj sta se Ženeva i Moskva vküper znajšli: od svobodomiselstva do brezbožništva je mali stopaj!
       Pa hvala Bogi, so na sveti šče tüdi takši državniki, šterim je krščanstvo več kak bolševiško prijatelstvo.
Ne so prišli rusovski brezbožniki notri gladko brez ovir. Najšli so se lüdje, šteri so znali spraviti v sramoto visike glave, ki so si najbole želeli Rusije med sebov. Stano je De Valera, irski prezident, stano je Motta, Švicarski delegat, stano je portugalski odposlanec, ki so obtožiti državnike breznačelnosti i pripomogli, ka se je Rusija mogla ponižali pred svojim vstopom. Tüdi več držav se je izjavilo proti Rusiji. Zanimivo je, ka je bilo tiste državnike, ki so glasovali za Rusijo, tak sram, ka so ne vüpali na glas povedati svoj „ja“. Težka odgovornost leži na teh najbole pa na francoskoj zvünešnjoj politiki, ki je do vstopa Rusiji največ pripomogla.
      Tak vidimo, ka se nasprotne sile drüžijo za sküpen boj proti krščanstvi. Kda si je lansko leto Rusija pri Zjedinjenih državah sprosila nekaj koncesij, je bila prisiljena v zameno dati popuno versko slobodo ameriškim državlanom bivajočim v Rusiji. Drüštvi narodov kaj takšega niti na miseo ne prišlo!
      „Drüštvo narodov naj zna“, tak je povedao v svojem govori irski prezident De Valera, „ka či krščanski narodje zgübijo zavüpanje v njega kak nositela mira, te lehko napove konkurz.ˮ
    Ne bojimo se!
     Naše članke, v šterih ,smo pisali od živlenja sezonskih delavcov na Zelenom polji, je narod čteo i odobravao.
     Te članke je lejko prečtela i Znamo, ka je tüdi prečtela oblast.
     Tak je prav. Namenjeni so bili na obe strani, ar so meli naši članki namen zbüdili obe stranki, narod i oblast, ar samo sküpno delo obeh činitelov lejko reši edno od najtežjih pitanj naše Slov. krajine — socialno pitanje.
     „Novineˮ so že ne ednok napisal, ka je narodno pitanje v Slov. krajini rešeno,1919 leta. Tü nemamo kaj spreminjati. 1919 leta smo postali kotrige velke jugoslovanske drüžine i v toj drüžini ostanemo v slabom i v dobrom. Tüdi „Novineˮ — so ne ednok napisalo, ka socialno pitanje, to je pitanje vsakdanešnjega krüha, je ešče ne rešeno, — mora se pa rešiti, če neščemo, ka bi vsikdar pripravleni neprijateo prek lačnoga žalodca segao do zavednoga slovenskoga, jugoslovenskoga srca i pameti.
     Moramo povedati, ka tiste, sile, štere so potom prostovolnoga odküpa agrarne zemle štele pózlati v gospodarsko robstvo našega maloga človeka i ga kakti gospodarskoga roba obračati tüdi politično po svojih načrtih — so ne mrtve. Oča te jalne politične misli je na vernom mesti v popunoj pripravlenosti. Ima moč oblast i tüdi lüdi, da segne v mirno rast jugoslo-
venske sejatve v Slov. krajini. To je edna reč, kaj morajo razmiti vsi, ki so po srci, ali po dužnosti pozvani, da vidijo trplenje našega siromaka.
      In drüga reč, štero bi tüdi mogli razmiti vsi, je ta, ka vsi zagovorniki Slovenske i jugoslovanske misli pred našim narodom so dužni braniti, zagovarjati siromake. Viditi trplenje i zanemarjenost sezonskoga delavca je ne čest, je ne predpravica pravimo sotrüdnikov „Novinˮ — nego jé to sveta dužnost cele jugoslovanske sküpnosti, v prvoj vrsti pa vsakoga šolanoga gospoda, šteri je v Slov. krajini nastavlen.
      Narod sam se ne bode pritožavao.
      Preprosti človek ma navadno slabe sküšnje; on vidi inó čüti, kakši slabič je i na kelko strani ga vežejo višje sile, proti šterim ne vüpa na svetlo. Ali itak pokaže svojo nezadovolnost s tem, da je brezbrižen, da ne kaže potrebnoga zanimanja i potrebne požrtvovalnosti do javnih, do sküpnih zadev.
      I takša brezbrižnost do javnih, sküpnih poslov je najvekši kamen na poti zdravoga razvoja. Borba proti brezbrižnosti, naroda je sveta dužnost vseh pametnih lüdi, posebno pa vseh istinski nacionalistov.
      Za takše cile so se borili članki „Novinˮ, šteri so pisali od delavca na Zelenom polji, zato Čisto mirno Povemo neprijatelom „Novinˮ: — nikoga se ne bojimo, što bi nam rad škodo zato, ar smo povedali istino od živlenja na Zelenom polji!
L. Coloma:
  Popuna vdanost.
                                                                     (Iz španščine.)
                                                                           I.
     To ka tü povemo, smo si nej sami zmislili. To je edna od tistih starih asketičnih zgodb, ki zvirajo iz srca slavnoga pesnika, šteromi je ime lüdstvo, te kda ga navdihavle versko čütenje. To je jako točna mera, ki pokaže opazovalci stopnjo trdnosti i čistoče vere, od štere se zna lüdstvo tak lepo izraziti i jo tak živo občütiti. Pri vsakšem narodi se dnesden išče pa zbira lüdsko blago i lüdska pesem, ka te lejko s pomočjov toga lüdje spoznajo narodov značaj. To provučavanje pa je pokazalo, kda se je začnolo gojiti v Španiji, ka je bio naš narod velki verski pesnik, šteromi je njegova močna vera navdihavala jako lepe i globoke stvari, ki so veri v velko diko i so nikaj nej proti pravomi navuki.
     Zgodbo nam je povedao eden od kmečkih pesnikov, ki nemajo visikih pesniških naslovov, niti nemajo kakši visiko leteče pesniške oblike. Zvao se
je stric Pellejo (izg. Peljeko) i je bio po pozvanji nikaj menje kak švercar. Švercao je po celoj pokrajini od Gibraltara pa do Rondskoga bregovja.
                                                                                            II.
       Pred vnogimi leti smo hodili po tistom kraji silovite Andaluzije, ki je samo te Andaluzija, či Popotnik, šteroga z mametlivov brzinov vleče lokomotiva, ne vidi drügoga kak najprvle Pečine, te olivne nasade, dale gorice, ešče dale soline, nazadnje pa morje, ki se krotko polübla s pečinami, na šterih čepi kak beli golob varaš Kadiz. Te del Andaluzije, ki ide od Rondskih bregov pa do Gibraltarskih pečin, ma raztrgano skalovje, pokrito z zelenim mastikovim drevjom, bogato zemlo za obdelavanje, senčnato hrastje, okinčano z brščanom, neskončane pašnjeke, kde se pasejo na napou divji bikovje, Čarne gradove, ki se rüšijo, kak min-livo človeče delo, postavlene na nedostopne Pečine, šterih kak nespremenlivo bože delo, nišče i nikaj nemre obvladati. Poleg toga ma ešče gorovnate kraje, kde se menjavle lepota obdelane narave z divjov veli-
častnostjov pečin, logov i potokov. Njüvo lepoto si lejko samo tisti predstavla, šteri je to vse večkrat gledao kak mi, s počasnim stopajom, šteroga je lejko samo našá vola silila celo stavila.
      Na ednom od teh izletov, na štere nas je naganjala naša mladostna lübezen do narave, smo meli strica Pelleja za sodnika. Edno novembersko noč smo hodili proti gorskoj veri Algari. Jes sam se sükao kak sam mogeo med gübe murzijskoga plašča, ki je v navadi med andaluškimi kmeti. Stric Pellejo pa je nej meo drüge obrambe proti mrazi kak nikši zakrpani kaput. Stric je meo že sedemdeset let.
      „Kelko je vöra, stric Pellejo?” sam ga na nagli pitao; nej sam je mogeo poglednoti, čiravno sam jo meo
      Stric Pellejo je dugo gledao v zvezde, te je pa za trdno povedao
      „Četrt na dve.ˮ
      „Meni se tak vidi, ka se je vaša vöra stavila!ˮ sam se malo ponorčaro.
      Vej Gospod, šteri jo navija, ne spi!“ je jako resno povedao stric Pellejo.
      „Ka ne vejte, ka smo ob dva-najstih šli s krčme v Mimbrali pa ka hodimo zdaj že najmenje štiri vöre?ˮ „Gladnomi človeki je den štirideset osem vör dugi. Ob dvanajstih smo šli, zdaj je pa nikaj več pa nikaj menje kak četrt na dve. Vidite tam tiste tri sestre?ˮ je pravo dale pa pokazao tri zvezde v Orijonovom krogi. „Kda se v tom časi postavijo na vrij tempulske pečine, je edna vöra, ne minoto več, pa nej menje. Pou vöre za tem spadnejo Marijine skuze za breg San Cristóbal. Gledajte, prosim, kak že kaplejo!ˮ
      Kda je to povedao, mi je s prstom pokazao na Rimsko cesto, ki se je zaistino začala skrivati za omenjeni breg.
      „Zakaj pa zovete te zvezde Marijine skuze? sam ga pitao, ar sam šteo znati ka to pomeni.
      „To je ravno tak kak se zove krüh krüh, i vino vino !ˮ je on sladko povedao. „Te küp zvezd je iz skuz, štere je preljala Najsvetejša Mati, kda je po sveti hodla. Angeli so je pobirali, Bog je pa postavo na nebo. Zavolo toga jih je telko pa so tak lepe !ˮ         (Dale.)
Kmetovalci pozor!
Küpüjte za delo gumijasto obü-
teo, ar ne žüli ne nog ne žepa.
Dölnja
Lendava.
2. decembra 1934
NOVINE
7
                                                                       NEDELA.
      Glejte, od deleč je prišlo ime Gospodovo i njegova svetlost napunjava vesolni svet.
      V. Rosite, nebesa, od zgora, i oblaki dežfijte Pravičnoga.
      O. Odpri se zemla i rodi Zveličara.
      Molimo: Zbüdi, prosimo, Gospod, svojo moč. i pridi, da bomo z preteči nevarnosti naših grehov po tvojem varstvi rešeni i po tvojem odrešeni! zveličani. Ki živiš i kralüješ z Bogom Očom v edinosti Sv. Düha Bog na vse veke.
      O. Amen.
                                                                                                                                   Prva nedela v Adventi.
      Evangelium Sv. Lukača XXI.
      Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Vucsenikom svojim: Bodo znamenja vu sunci, i meseci, i zvezdaj i na zemli mantranje narodov od morskoga šümlenja i valov: gda lüdje sehnoli bodo od straha i čakanja onih, štera pridejo na ves svet. Ar jakosti Nebeske bödo se gibale: I teda bodo vidili Sina človečega pridočega vu oblaki z velikov zmožnostjov i dikov. Gda se pa eta začnejo goditi, preglednite i prizdignite glave vaše  ar se približava odküplenje vaše. 1 pravo je njim spodobnost: gledajte figovo drevo i vse drevje : gda spüščava že z sebe sad, znate, ka je blüzi leto. Taki i vi gda te vidili eta se goditi, znajte, ka je blüzi kralestvo Bože. Zaistino velim vam, ka ne prejde narod, dokeč eta vsa ne bodo včinjena. Neba i zemla prejde, reči pa moje ne prejdejo.
F. Bajlec:
                                                             Klekl predstavnik Slovencov naše krajine.
      Zadnja i najvekša žela kak tüdi vse prizadevanje ednoga naroda je i mora biti lastna država. Narod, šteri je nigdar nej meo svoje lastne države, je brezdomovinec, siromak, vsigdar odvisen od drügoga, vsigdar dragomi podložen, z ednov rečjov hlapec, pa naj njegov gospodar ešče tak dobro ž njim ravna. Hlapec je nigdar ne enakovreden gospodari; ravnotak je narod, šteri nema lastne države, nego je podložen dragomi narodi, šteri ma svojo državo, vsigdar podložen dragomi narodi, tak kak hlapec svojemi gospodari. Reč hlapec vsigdar pomeni nekaj bridkoga, pa naj gospodar ešče tak lepo ravna ž njim, trikrát i stokrat je pa bridka reč hlapec, če gospodar slabo ravna ž njim.
      Najlepši i najsvetlejši časi v zgodovini nas Slovencov, kak tüdi ostali naši bratov, Slovanov na jugi, Hrvatov, Srbov pa tüdi Bolgarov, so tisti časi, gda smo meli svojo samostojnost, svoje domače vojvode i svoje krale domače krvi. V tisti lepi, svetli časaj smo bili ná svojoj zemlji svoji gospodje, nikomi smo nej bili podložni, nikomi smo nej bili hlapci.
      Mi Slovenci v našoj krajini smo samo v najdavnejši časaj svoje zgo dovine meli sküpno z brati slovanske  krvi svoje domače vojvode i svojo  samostojnost. Tej svetli i lepi časi naše slobode so pa nej trpeli dugo. Zavolo naše medsebojne svajlivosti i  nebogavnosti, smo nej zadosta vküp držali i smo nej bili telko močni, da bi se mogli obraniti divji narodov,  šteri so se polakomnili naše zemle i našega bogastva. Zavolo naše razdvo jenosti so nam divjaki vzeli našo ze mlo, našo samostojnost, naše vojvode  sami zagospodavali nad nami.
      Gratali smo iz samostojnoga naroda, iz samostojni gospodarov podložniki drügoga naroda. Postanoli smo  hlapci. Pa naj so tej novi naši gospodarje z nami že dobro ali slabo ravnali, vsigdar so bili oni naši gospodarje, mi pa samo njihovi slugi, nigdar so nas ne meli za sebi ednakovredne, oni so pač bili naši gospodje, mi pa njihovi hlapci. Hlapcova slüžba je pa bridka i tužna, njegovo živlenje kmično i žalostno pa naj ma ešče tak svetloga i dobroga gospodara.
      Jezero let smo prenašali vso žmečavo hlapčevskoga živlenja i da smo v tej jezeri letaj nej popunoma prejšli, se mamo zahvaliti lüdem naše krvi, lüdem, šteri so meli srce i düšo za nas, šteri so nas znali okoli sebe zbrati i nam povedati tolažile reči.
      G. Klekl, šteroga šestdesetletnico obhajamo letos, je odsev naše davne preminočnosti, tistoga svetloga časa, gda smo bili ešče svobodni. Zgodovinar, šteri bo pisao zgodovino naše krajine, mimo Kleklove dobe ne bo mogeo iti. Človek dostakrat komaj v nevoli spozna vzrok, zakaj je prišeo v nevolo i nevola ga dostakrat strezni, i včini previdnoga, da napak ne dela več.
      Tak se mi vidi, kak da bi to naše ponižno hlačevsko živlenje pod tühinskim gospodarom tüdi nas nikelko streznilo i napravilo previdnejše i razumnejše. Tak se mi vidi, kak če bi mi spoznali, da je naša nesložnost kriva tomi, da smo zgübili svojo samostojnost i postanoli iz gospodov hlapci. Zato smo se čiduže bole radi zbirali okoli ništerni naši pošteni domači lüdi, pri šteri smo spoznali, da nas istinsko, odkrito i nesebično lübijo. Tej so bili v našoj tužnoj dobi nesamostojnosti naši samo v düšaj i srcaj zvoleni voditelje, naši pravi vojvodi.
      Nišče nemre tajiti, da je med drügimi našimi odličnimi domačini, med drügimi našimi voditeli bio gosp. Klekl eden izmed tistih, okoli šteroga se je zbirajo vse, ka je čütilo slovenski.
      Pred bojnov se je naša mlada inteligenca, naše dühovništvo, vsi, šteri so čütili z domačim Slovenskim lüdstvom, zbiralo okoli Klekla. Biti pred bojnov v Kleklovoj drüžbi, je pomenilo vsešerom telko, kak odkrito se priznavati za Slovenca. Pa tüdi med bojnov i po bojni do dnešnji časov je g. Klekl bio vsigdar tisti, šteri je zdrüžavao okoli sebe vse tiste, šteri so se odkrito priznavali za Slovence i Jugoslovane.
      Predaleč bi prišli, če bi šteli vse to v podrobnostih dokazüvati, je pa takše dokazüvanje tüdi nej potrebno, ar to prav vsi priznavamo. Samo to ne vem, če mi to okolnost pri gosp. Klekl tüdi znamo zadosta i primerno ceniti. Vnogokrat bi njemi mi morali brez najmenše reči kakšo malenkost spregledati, če bi meli stalno pred očmi Klekla v tom, ka je velkoga včino i nej v tom, gde se je v malenkosti pregrešo.
      Velko drevo ma na svojem stebli vnogo razpoklin. Te razpokline so povzročili čas i slabo vreme. Če pa što gleda samo te razpokline i brazgotine, pa pri tom ne vidi dreva, ne bo tüdi od brazgotin znao nikaj pametnoga povedati.
      G. Klekl je prav dnešnji čas tista oseba v našoj krajini, šteri je bole kak štošteč drügi prestavlao v svojoj osebi i tüdi zbirao okoli sebe vse istinske Slovence i resnične Jugoslovane naše krajine. On je tisti, šteri nas je iz tužne dobe našega hlapčevskoga živlenja pripelao v lastno narodno državo.
      Mogoče je, da smo dnes nej ravno z vsem popunoma zadovolni. Prvi velki stopaj je pa včinjeni, prišli smo v lastno narodno državo i na nas leži, kak si zdaj doma živlenje vredimo. Zgodovina nas je gotovo navčila, da bomo močni samo tak, če bomo vküpdržali pa tüdi samo tak, če bomo znali svoje voditele poštüvati i bogati vu vsem pa gledati na celoto i nekelko naprej, ne pa samo na malenkosti i zdašnjost.
    Nedelska šola.
  Za krščansko Stanovsko državo.
                                                                      17.
     Penezi, štere bi zavüpali stani, bi bili posojeni celomi stani i bi bili gvüšni, lejko bi prišli do njih v slüčaji potrebe. Penezi pa, štere bi zavüpao stan državi, bi bili tüdi na dobrom mesti, ar bi ona za nje odgovarjala. Tista država, štere ne bi vodili kak dnes, po jalnoj sreči ali nesreči zbrani zastopniki, poslanci, nego — zastopniki stanov. Po moči, tü mislimo : po številčnoj moči i po gospodarskoj moči bi pošilali stanovi svoje najbolše glave v parlament i tej zastopniki bi vredili državo na te način, kak to zahtevajo interesi stanov. Vseh stanov. Da bi meli, kak dnes, vladara, to je razumlivo. Da bi meli soldačijo, uradnike, je tüdi jasno vsakomi pametnomi človeki, ar brez reda, brez veditelov nega vrejene človeče drüžbe, brez tak vrejene drüžbe pa ne more misliti níšče na dosego svojih pravic.
     Zberimo najvažnejše misli „Nedelsko šole!ˮ
     Krščanska stanovsko dražava šče dati priliko vsakomi poštenomi človeki, ka skrbi za zveličanje düše. Zato ne püsti, ka bi edni meli vse, večina pa malo, ali nikaj. Takša državo ne pozna dobička, ne intereša, v takšoj dr-
žavi je penez hlapec, šteri slüži državi, stani i poedincom, pa je ne gospodar, kak dnes. V krščanskoj stanovskoj državi vlada pravica, tam majo vsi delo, tam je človek človeki brat i ne Vuk, šteri čaka na plen. V takšoj državi je delo prijetno, neobhodno potrebno opravilo i ne prekletstvo; v takšoj državi Vladata pamet i srce, ne pa nasilje i krivica. Za takšo državo delaj i moli. Bog ti jo da, če jo sam tüdi želeš, ar takša žela je ne proti božoj postavi, tüdi ne proti tistim človečim postavam, štere ne grešijo proti najvišjemi zakoni, šteri se etak glasi: „Lübi svojega bližnjega, kak samoga sebeˮ.               (Konec.)
                                                                 GLASI.
     SLOVENSKA KRAJINA.
     Naš namen v dobi žalüvanja za pokojnim kralom. Prosimo vse dobre düše, naj do 9. aprila leta 1935 vsaki den zmolijo edno Zdravo Marijo za düšo pokojnoga krala, edno pa za našo milo domovino Jugoslavijo.
     To številko „Novinˮ dobijo brezplačno za spomin vsi novi naročniki „Novinˮ za 1. 1935; ki jo pa ščejo kupiti, jo dobijo za 2 Din. na upravi v Črensovcih.
     Dar gospoda Klekla dijakom. Vsi bogoslovci, akademiki i dijaki iz Slovenske krajine, ki študirajo v Ljubljani, v Maribori, v Ptüji i Šibeniki so dobili v spomin krasno knižico „Skrivnost sv. Cerkve“ z napisom: „V spomin ob 60 letnici vlč. g. Klekl Jožefaˮ. To je edna od tistih lepih „Knižicˮ, štere pišejo i izdajajo gg. Salezijanci na Rakovniki. Naročo i razposlao vsem jih je g Radoha, plačao pa g. Klekl. — Pri toj priliki omenimo, da so gg. Salezijanci izdali više 20 različnih knižic po 1 din. vsaka. Vse so tak lepe i poučne, ka bi jih vsaki dijak morao prečteti. Pri toj priliki pa smo zbrali „Skrivnost sv. Cerkveˮ. Pokaže nam, kak neizmerno velko dühovno bogastvo je za nas naša, od Kristuša-Boga nastavlena katoličanska cerkev. — Da bi vsakšemi do sta hasnilo, či bi čteo te različne „Knižiceˮ, spoznate iz vsebine, od štere govori edna takša knižica z naslovom: Dühovniki. Piše od toga: — Odkod je dühovski stan? — Dühovniki i verno lüdstvo. — Če dühovnik spadne
—  zakaj dühovnik spadne itd. V drügom tali odgovarja na ugovore, šteri se med lüdstvom čüjejo, kak n. pr.: Dühovniki drügače predgajo kak živejo.
—  Dühovniška slüžba je kak drüga. — Dühovniki so protinarodni. — Dühovniki naj se ne vmešavajo v politiko.
—  Dühovniki se redijo od državnoga denara. — Še edno vüro ne dela, pa dobi plačo za ves den. — Čemi zbirca?
—  Dühovnik zaslüži na tešče telko, kelko delavec ves den. — Dühovnik ti nikaj ne napravi zabadav. — Vsi so takši. — Ka ne morem razumeti, odkod telko sovraštva proti dühovnikom".
—  Či bi rad meo odgovor na vse to, küpi si knižico. Košta samo 1 Din.
     Turnišče. V nedelo 25. nov. so se poslovili od nas naš provizor, g. Greif Ivan, ki so imenüvani za prošta v Ptuj. Gda so slovo jemali v cerkvi od nas, šterim so deset let bili dühovni oča kak kaplan i farni oskrbnik, smo na njih opazili tak veliko žalost, da se je cela cerkev razjokala. Teško so nas zapüstili. Mi se njim iz celoga srca zahvalimo, za vse trüde, štere so meli pri nas, posebno za trüde pri vzgoji mladine. Jezušovo Srce naj jih vodi na novom mesti, ka njemi na diko vse svoje düše rešijo. Radi smo jih selili i nas veseli, da so si pri nas jako lepo vrednost spravili s svojim skrbnim i šparavnim živlenjom, s šterim so vsem nam dali tüdi zgled, da ne troštao po nepotrebnom. V Jezušovom Srci naj smo vsi, mi i oni zdrüženi, staro naj bo vse pozableno i Povekšana i očiščena lübezen naj nas vse zdrüži v božem Srci. Isti den popoldne se je Marijina drüžba poslovila od g. prošta, kak svojega ustanovite^ i voditela. Pozdravila jih je Kolenčova Micika. — Farniki.
     Turnišče. Dnes, 2. dec. je vpelávanje novoga prošta, g. Greif Ivana, bivšega našega farnoga oskrbnika v Ptüji. Obred vpelavanja vršijo sami
  prezv. g. knezoškof, naš apoštolski administrator, Dr. Tomažič Ivan Jožef. Pozvani so tüdi vsi cerkveni dostojanstveniki z škofije i drügi gospodje, sküpno okoli 80 gostov. Svojiva biv-šiva kaplana, g. Lejko Štefana i g. Godina Ignaca je g. prošt tüdi povabo, ka bi njemi dvorila pri prvoj slovesnoj sv. meši.
       Lendava. Dnes tjeden smo obhajali svoje vsakoletno proščenje, Ka-talenje. Velko predgo so držali urednik naših Novin. Vreme je bilo jako lepo, zato je pa privrelo tüdi dosta naroda vküp.
       Turnišče. Po odhodi farnoga oskrbnika g. Greif Ivana na ptujsko faro, je cerkvena oblast za farnoga oskrbnika imenüvala g. Rantaša Antona, polanskoga ekspozita. Ar Polana ne ešče samostojna fara, spada k Turnišči i g. Rantaša so törjanski najstarejši kaplan. Do novoga leta se brščas dopuni törjanska fara i te prene-ha njihovo oskrbništvo.
      Šestsdesetletnica našega Urednika v Lendavi. Gospod dekan Jerič je priredio z drügimi gospodi sporazumno za 60 letnico domačo spominsko slavnost na čast našemi uredniki dnes tjeden. Slovesno sv. mešo je darüvao za šestdesetletnoga jubilanta, pri šteroj so dvorili gg. Bakan Štefan i Halaš Daniel domačiva kaplana i Berden Jožef hotiški. Po božoj slüžbi je g. dekan dao na čast jubilanti slovesen obed, šteroga so se poleg imenüvanih vdeležili sledeči gospodje in gospe : Dr. Karlin, Srezki načelnik, Dr. Stupica Manjari, odvetnik i njegova gospa, Dr. Klar Franc, ban. Zdravnik i njegova gospa, Zadravec Matjaš, črensovski pleb., Godina Ignac törjanski kaplan pa Szép Janoš, vp.’ šolski upraviteo, kantor. Na~könči obeda je stano gor g. Jerič dekan i pozdravo jubilanta. V svojem govori se je zahvalo slavlenci v svojem, v svoje dekanije i vsega našega lüdstva imeni, da:
       je naravnao njegovo živlenjsko pot v svetišče,
       da je jezerim pa jezerini ravnao živlenjsko pot,
       da je s svojimi listi na veliko višino podigno dühovno živlenje našega lüdstva,
       da je jezerim našega siromaškoga lüdstva Spravo krűh z agrarnov reformov,
       da je podpirao naše dijaštvo z otvoritvijov gimnazije, z usta-novitevjov Martinišča i drügimi sredstvi,
       da je bio na pomoč vsem svojim bratom dühovnikom, je krepo z zgledi i po potrebi tüdi z opomini,
       da je poskrbo hišo za siromaško deco Slov. krajine i pripravla še edno za odraščene siromake.
  Slavtenec je s skuzami v očeh i z genjenim srcom stano z mesta svojega, ovitoga z vemcom, na srdini šteroga je stalo število 60 i se je z globočine srca zahvalo g. dekani za njegov Pozdrav. Povdaro je v svojoj zahvali, da Bogi ide v prvoj vrsti srčna Zahvala, da ga je podpirao, v drügoj pa našemi lüdstvi, štero ga je bogalo, predvsem pa mladini, izobražencom, ki so z navdüšenjom, z ednim srcom i z ednov düšov ga nasledüvali, med šterim je vodilno mesto zavzeo ravno govornik g. Jerič.
     Nato je pozdravo sreski načelnik, g, -Dr. Karlin slavlenca v imeni oblastii po, vdarjao v svojem govori, da si je z svojim delovanjem od vsakšega spomenika starejši špomin Spravo s tem: da je
       Slov. krajino priborio za Jugoslavijo, njegovo ime se nikdar ne bo ločilo od nje,
       da je pomagao narodi z za-družništvom,
       da je siromaškim delavcom poskrbo prehrano v Soboti,
       da je s svojimi Novinami spleo trdno vez med našimi izseljenci v tüjini, štere je tolažijo i je privežüjejo na: domovino, da njej ostanejo verni.
  Slavlenec se je zastopniki oblasti s toplimi rečmi zahvalo za lepi Pozdrav.
8
NOVINE
2. decembra 1934.
Povdaro je, da ga je oblast vsikdar podpirala v njegovom delovanji, brez te podpore ne bi mogo svojih namenov v tak punoj meri dosegnoti, posebno njeni je ravno oblast v Lendavi šla na roko. Gda se njej zahvali za to dobroto, oprosi g. sreskoga načelnika, naj njemi ešče dale nüdi svojo roko ne za sebe, nego na pomoč našemi dobromi, a siromaškomi narodi. Po slavnostnom obedi so se z jubilantom dali vdeleženci v večih sküpinaj fotografirati.
      Turnišče. Nov. 26. so g. dekan Jerič Ivan sklenoli cerkvene i farne račune z g. prostom Greif Ivanom, šteri bodo vezati oskrbnika i novoga plevanoša.
      Udruženje borcev Jugoslavije ali kak se na kratko nazivajo „Borciˮ ali „bojevnikiˮ so melo sledeča zbošanja: v soboto, dne 24. novembra ob ½ 9 vüri večer v gostilni Flisar v M. Soboti članski sestanek sobočke krajevne organizacije, v nedelo dne 25. novembra pa sledeče ustanove občne zbore: ob 9 vüri predpoldne v gostilni Banfi v Soboti za občino Murska Sobota-okolica, ob  11 vüri po velikoj meši v gostilni Žökš na Tišini za občino Tišina, ob 2 vüri popoldne v gostilni Flisar v Rankovcih za občino Küpšinci. Što žele pristopiti v ta naša bojevniška društva, naj se prijavi za Soboto pri tov. Bajlec Franci, odvetniškem koncipijenti, za M. Soboto-okolico pri tov. Celec Ferdi župani, za Tišino pri tov. Gabor Pepiji v Tropovcih, za Küpšinec pri tov. Šonar Viktori v Rankovcih. Borci, v zbor!
      Prva agrarna operacija v sobočkom srezi. Na Petajncih prek Müre leži okoli 150 oralov zemle, štera je v nerazdeljenoj solasti 31 posestnikov. Večina od njih je želela, da se ta zemla med lastnike pravično razdeli. Za takše delitve je veljaven pri nas zakon, z dne 3. 6. 1883 drž. zak. št. 94 i zakon z dne 16. 5. 1909 štaj. drž. zak. št. 44. Po tom zakoni zvrši tak delitev po svojih uradnikih i geometrih poseben urad: Komisar za agrarne operacije v Ljubljani i jo iz-vede v zemliškoj knigi. Vse stroške zvün prav malih od geometra nosi banska uprava. Je to najuspešnejši i najcenejši način, kak se Sküpna zemlišča razdelijo. Zdaj je komisar za agrarne operacije odločo, da se bo na te način razdelila skupna zemla na Petajnci!!. Je to prvi takši slučaj v sobočkom srezi, Vpelao pa ga je notar Koder v Soboti. — V lendavskem srezi se je več sküpnih posestev razdelilo po trüdaj g. Klekl Jožefa, ta-kratnoga narodnoga poslanca.
      Za izgon Jezuitov je podpisao zakonski predlog g. Hajdinjak Anton, narodni poslanec. Ne pa podpisao predloga, da se Cerkev loči od države. Ka se tiče prvoga podpisa je g. poslanec povdarjao pri podpisi, da de samo tak glasao za zakon, če se je-zuitom dajo fare. Pred dvema mesecoma je pa g. poslanec pisao v Beograd i tam proso, naj se njegov podpis briše na predlogi. Odgovora pa dozdáj ne dobo, ali je izvršena zbri-sba, ali pa ne.
      Gančani. V celom leti smo meli spremembe i to v vučitel slüžbi. Poleti je bio k nam premeščen g. Oman. Po njegovom prihodi je bio večletni naš vučiteo g. Kosi premeščen v Beltince. Za kratek čas sta biti imenüvani k nam celo dve gd. vučitelic!: Urbančič i Kralj. Mislili smo, da bo zdaj konec tem spremembam, ar so se deca malo že navadila novih vučitelskih oseb, gda čüjemo, ka nas zapüšča gd. Urbančič. Želemo njej vse dobro na novom mesti. — Naša gasilska četa se je pred kratkim pomladila, prevredila i tüdi vtrdila. Menka njej samo še naraščaj ali tak zvani prosvetni odsek. Čüje se pa, da se te za kratek čas tüdi nastavi, ar se kot-rige že zbirajo. Guči se, ka bi se naši igralci tüdi pridrüžiti tom odseki, ka pa ešče ne stalno.
      Kalendarje so doštampani, zdaj se začnejo vezati. Samo ta je pošlemo, odkod smo dobili poravnano celoletno naročnino.
      Na sirotišnico „Deteta Marijike“ v Türnišči sta nabrale dve brzivi i rečlivi deklici Bakanova Barica
pa Raščanova Barica sledeče dare v törjanskoj fari v kilogramaj: pšenice 100, zmesi 300, küharice 100, žita 200, krumplov 500, prosa 250, graha 5. — V Filovcaj i v Bogojini sta dobile 600 kil jabok i sto kil pšenice. — Župan občine Turnišče g. Litrop Štefan so poklonili 20 Din. — Vsem darovnikom i nabiratelicama se sestre z odborom z celoga srca zahvalüjejo.
      Sobota. Desetletnico obstoja Martinišča smo obhajati 18. nov. Mil. gosp. kanonik Szlepec so blagosloviti na velkom oltari podobo sv. Martina
 i meli veliko sv. mešo, veliko predgo so pa držati g. Vogrin Štefan, salezijanec z Veržeja, naš domačin. Zavod je obiskao večer tüdi gimnazijski ravniteo dr. Strmšek, komi so gojenci navdüšeno popevati.
      Delo je iskalo ná borzi delav Soboti od 11. do 20. novembra 16 moškov i 3 ženske.
      Ide se za peneze... Penezi so gospodar sveta, pravijo. I posebno dnes vidimo, da je to istina, Kem menje je penez, tem bole toži svet.Toda kak priti do penez? Zavarte sebe i zavarte svoje domače ! Tak si že zasigurate nekaj penez. Pri „Karitas“ se vam nüdi dobra prilika. Tü se lehko zavarjete brez kakših težavnih pogojov. Zdravi morate biti, pri pristopi plačati 10 Din i potem mesečno plačate premijo, ki si jo sami določbe. To je vse, „Karitasˮ vam bo potem po preteki določenoga števila let brez odbitka izplačala zavarvano) šumo. V slučaji vaše smrti pa jo izplača tistomi,. ki ga sami določile na ponüdbi, zavarte se kem prle! Kem prle je što zavarvan, tem prle je rešen skrbi i tem bole so ugodni pogoji zavarvana. Od vsega vas povči Vodstvo „Karitasˮ v Maribori (Orožnova ulica 8), Vredništvo  „Novinˮ v Črensovcih i domači zastopnik.
      Novine so naraste za komadov: 1 v Odrancih, 1 v Strehovcih,
2 v Franciji.
      Pametna prošnja. Sreski odbor Narodne Odbrane v Soboti nam piše naj objavimo njegovo prošnjo, da bi se gučalo samo v narodnom jeziki. Odbor Pripomni, da ta prošnja ne naperjena proti našemi dobromi kmetskomi narodi, ki je pošten i Zaveda svojega materinskoga jezika. Poziv se tiče tistih, štere je rodila Slovenska mati, materinščino obvla-dajo, pa se je vendar sramüjejo. — Mi toj prošnji damo prav v koliko se tiče tistih, ki izzivalno gučijo drügi jezik, kak maternoga. Nikak pa ne moremo odobravati šovinizma, šteri ešče te vidi greh proti državi, gda što po potrebi guči v drügom, kak v državnom jeziki. Mirni nastopi lübezen do vsakoga, pravica brez izjeme vsakomi, pa ne de trbelo takših opominov. Naš narod je junaške borbe prineso za obstoj svojega maternoga jezika i zato ga veseli, če što, bodisi ali oseba, ali bodisi drüštvo to upošteva ; — tem bole ga pa boti, če što pozabi na naše borbe, se razkorači i zapovedava: »V državnom jeziki govori, proti državen si**, če samo reč zineš nači celo po potrebi, kak v državnom jeziki.
      Obisk naših v Franciji. Preč. g, Val. Zupančič, dühovnik nam pišejo, da so že 20 naših delavcov obiskati v Franciji. Pišejo nam, dabi vsaki delavec mogo meti Novine, v šterih bi se naznáno njihov obisk, potem bi se te lejko napravo. Dober tanač sprejmite na hasek svoje düše, delavci naši v Franciji.
      Na podporo Novin je poslala Horvat Etelka iz Zagreba 50 Din. — Bog lepo plačaj!
      Vmro je po dugom betegüvanji g. dr. Škerlak Vladimir, odvetnik v Soboti, naš domačin, dober narodnjak. Naj v miri počiva.
      Martiniščarje za 60 letnico g. Kleklna. Slavlenca so Martiniščarje 21. novembra, gda so zavod obiskali, toplo pozdraviti i njim Pozdrav popevati. Genlivo je bilo gledati stodeset mladencov nedužno veselje.
      Novi svetek v Lendavi. Nov. 27. se je obslüžavao novi svetek, ali klečanje v Lendavi, to je molba Náj-svetejšega Olt. Svestva. Ar so g. dekan Jerič biti zaposleni z predajov fare v Türnišči, so slovensko i vogrsko predgo opravili Vrednik naših Novin. Spovedavanje je trpelo do poldne popoldnevi.
      Znova nesreča na meji. V Motvarjavci je prišlo do strelbe med graničari i švercari. En graničar je ranjeni, se vrači v sobočkom špitali,
en švercar je pa s strelom vmorjen. Vmorjenoga so 27. novembra zdravniki gorrezali.
      V Soboti se vrši v časi od 10. do 15. dec. 1934 v prostorih Kmečke posojilnice zadrüžni tečaj za člane načelstva, nadzorstva i tajnike zadrug v Slov. krajini, Medži-murja i okrajih Ljutomer i Ormož. V petek, 14. dec. se bo predavalo od zdajšnjega položaja na peneznom trgi pa od nabavnih i prodajnih zadrug za štere Vlada v Slov. krajini veliko zanimanje. Zadruga, predvsem nove, naj pošlejo svoje voditele na tečaj, na šterom se bodo pretresala vsa Važna pitanja, ki so v zvezi z novimi zakoni i uredbami, predvsem z uredbov od zaščite kmeta.
      Zadružništvo v Slov. krajini se jako lepo razvija, nazlük teškim razmeram, v šterih živemo. Posojilnice, članice Zadružne Zveze v Ljubljani, štejejo 7330 članov, Agrarna zadruga v Črensovcih nad 4000 članov, zadruga Delavski Dom v Murski Soboti 1054 članov. Posojilnice so nájveč pripomogle k znižanji obrestno mere ino pocenitvi kredita. Podpirale i pospeševale so vse občeko-ristne i gospodarske naprave pa si iz svojih čistih dobičkov ustvarilo rezervne fonde v zneski Din 1,107.786,76. Oklepajmo se še v bodoče zadružništva, štero je organiziralo skoro vse gospodare v Slov. krajini. Ar samo potom zadružništva bo napredüvao kmetski i obrtni stan v Slov. krajini. Zdajšnje teškoče nas ne smejo odvračati od zadrug, te bodo tüdi prenehale, kak so prenehale drüge nevole, lehko bomo delati ino napredüvati, če bomo meti organizacije, štere so prestale teške preizküšnje. Ostanimo verni svojim zadrugam, štere so že vnogo dobroda včinole za siromaško lüdstvo!
                                                                Razgled
po katoličanskom sveti.
     Rim: Izdanje jezuitskih del. Drüžba Jezuitov šče izdati dela vseh svojih pisatelov. Izdati šče dvoje: dela starih pisatelov, štera so jako redka zdaj i dela svojih članov. Na prvom mesti bi izšla „Razlaga psalmovˮ
     od sv. Belarmina. Izdanja pripravlajo Profesorje Germanicuma.
     Angleška: Spreobrnenje znamenitih lüdi na katoličansko vero. Angleški arheolog dr. F. Elgee, prokurator muzeja v Middelsbourghi je sprejeti v katoličansko Cerkev. Gospa Harvey Picott, hči angleškoga viceadmirala je prestopila v katoličansko Cerkev v Kiloleneyi.
     Pri 5 jezero mešah je ministrira. Francoski časopis „La Croix“ nedavno pripovidavle od lepe primere amerikanskoga katoličanca Eduarda Kramera, ki je dvoro pri 5000 mešaj. Zdaj ma 65 let i je prepotüvao okoli 500 jezer kilometrov, vsepovsedi je srečao dühovnika i njim slüžo pri meši. To se je največkrát zgodilo na ladjaj. Tak je E. Kramer slüžo dnevno pri 8 do 9 mešaj.
     Apoštolska vzdržlivost v misijonih. Amerikanski misijonar Moorman je 9 let delüvao med Indijanci, ki so ga zvati za „beloga orlaˮ. L. 1929. je bio premeščeni v pokrajino Misuri, gde je okoli 6000 črncov. Tam je najšeo samo 20 katoličancov. Njegovi nasprotniki so ga na vse načine šteti odstraniti, tožiti so ga na vse strani, a so njemi ne mogli nikaj protizakonitoga dokazati. Svoje delo je začno tak, ka je ustanovo za siromake kühnjo i šolo. Njegovo delo lepo napredüje v vsakom pogledi. Evharistični odrešenik je zmagao.
     Spoved ednoga človeka, šteri je ne bio 51 let že pri spovedi i ženitev na smrtnoj posteli. Hrvatska Straža piše etak: Piše nam eden župnik: V našoj fari je živo že duže časa z ednov dovicov v grešnom razmerji eden Čeh, rimskokatoličanske
vere, dovec 63 let star. Bio je brezbožec. Živo je sploj brezi Boga i vere. To zimo je naednok težko zbetežao i je zaproso za sv. spoved. Pozvati so mene. Jaz sam prišeo z Presv. Reš. Telom, ali prineseo sam tüdi knigo za zdavanje. Beteg je bio teški, noge otečene i plüča zvužgana. Najprle sam se razgovarjao z betežnikom. Pravo sem njemi, da ga lehko spovem samo pod pogojem, če se šče včasi oženiti. Privolo je. V razgovori sam dale zvedo, ka se je spovedao zadnjikrat 1. 1883. ešče kak šolski dečak pred fermov. Moj Bog! 51 let brez spovedi! Ali je to ne milost boža, ka se mora on zdaj na smrtnoj posteli spreobrnoti! Spovedao sam ga, prečisto i dao slednje mazanje. Spovedao sam tüdi žensko i jiva taki zdao pred dvema svedokoma. Za osem dni je vmro. Dva dni pred smrtjov sam ga ešče ednok obiskao i ga pa odvezao. Smrt toga človeka, šteri se je telko let ne spovedao, pa se ti z Bogom pomiro, je napravila velki vtis na vernike. Zanimivo je i to, ka je njegova prva žena, štera je Vmrla pred 5 leti, bila tüdi 22 let brez spovedi. Ja sam jo ravnotak spovedao i po 2 vöroma je Vmrla.       ______
                                                                                   Od naših v tüjini.
       Pozdrav pošilajo. Marič Agneš, Rainsars, Francija, celoj Slov. krajini; H o zj a n Ana, St. Colomb, Francija, iz Trnja, celoj Slov. krajini, bratom, sestri i vsoj trnjar skoj mladini. Piše, da se njej dobro godi, liste naše redno dobiva, k meši lejko ide, samo predge ne razmi. Preveč jo vleče nazaj domo, gde de pali lejko živela dühovno živlenje. Višek naročnine je poklonila .Domi sv. Frančiška*. Žilavec Rupert i Johan, Montesson, Francija iz Vadarec celoj Slov. krajini, drágim staršom, bratom, sestram, domačoj vesi Vadarcom, gračkoj i cankovskoj fari. Se zahvalita za redno pošilanje naših listov, šterím se njidva katoličansko srce neizmerno veseli. Naznanjata, ka se njima po Srednjem dobro godi, a je že tüdi v Franciji dosta brezposelnih. — Copot Ana iz Sr. Bistrice v Franciji celoj črensovskoj fari, najbole pa rojenomi mesti Sr. Bistrici i vredniki Novin, komi Želej vsikdar bolše zdravje. S skuzami v očej misli na navuke, štere je v cerkvi poslüšala, zdaj je pa ne more.
                                                              PREKOSNICE.
     Na Barabašovo farmo se je pelao Mr. James Bunderla, Sourth Ward Cabareta, s svojim sinom Jimmyem, ž njim se je pelao tüdi „Petrinˮ Joe. Gda sta prišla na farmo, so se ravno pasle krave blüzi poslopja, a z kavarn se je paseo eden mladi bik. Petrin Joe ide k pasečoj se živini i je zazava k sebi, ali krave ga ne bogajo, samo mladi bik, gda si je dobro pogledno nepoznanoga gosta, je skočo i ga pehno v glavo, da jé včasi vküp spadno i omedlo. Barabašovi so včasi prinesli 3 vedra vode i ga polevati, pa je nikaj ne pomagalo, naložiti so ga zato na Bunderlov Packard i ga odpelati v St. Lukež špitao. Doktorje so konštatirati, ka na toj glavi nemrejo pomagati i da jo morajo vkrej vzeti i na mesto nje drügo gor djati. Na to je Mr. Bunderla preporačo, da bi Barabašovega bika glavo gori zglihali. Doktorom se je to ideja jako povidla i naednok zakričijo „abrájtˮ.. na to se je pa Petrin Joe prebüdo. Dele nega. Konec. (Am. Slov. Glas.)
                                                                      Pošta.
„ H. M. Tišina. Ne priporačamo. — Černi Jožef, Renkovci. Pošlite nam tisto pismo, štero vam je vaša poslala z Francije, da na njem poglednemo točen naslov. Novine smo njej poslali. — Horvat Agneška, Broussy, Francija. Duga je ešče 7 Din na Novinaj. — Maršič Ivan, Ferme de Luat Piscaly, Pismo z novim naslovom sprijali i tüdi spravili. Naročnina za letos je plačana.
POZOR ORGANISTI ! Harmunium v dobrem stanju malo rabljen, primeren za crkvene pevske zbore se proda. Cena Din 2500— Ponudbe poslati v Župni urad, Dekanovec, Medjimurje.                            2—1
Taki se preda ali odda
                                                                                                                               trgovina z mešanim blagom,
                                                                                                                              z popolnov opremov. Več se poizve pri uredništvi lista v Lendavi.
Banka Baruch
15, Rue Lafayette,
Paris
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkolantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Paris; Hollandija: št. 1458-66, Ned. Dienst; Luxembourg: št. 5967, Luxem-bourg. Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.                        24—2
Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Batkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.