Ir. SUiftfceti,
patroni tretjega reda.
V ptuji zemlji na gosposkem vertu, Glej, razcveta se kraljeva roža;
Še ji sije spomladansko sonce,
Še ji listke lahen veterc boža.
Sij ti sonce, bodi srečna večno,
Lepa stvarca, ti veselje naše!
Naj ledena te ne pali slana,
Cerv ne išči v tvojem perju paše !
Ali kaj se dela noč po dnevi ?
Noč se dela, ljut vihar zatuli,
In sovražnik hud leti v viharju,
S korenino mlado rožo spuli.
In z močjo jo z verta verže vunkaj, Verže tjakaj jo v divjò puščavo ! — Né je vničil ! Tam se prime roža, Raste, rajsko lije vkrog dišavo.
Kaker balzam, kaker božja mana Je dišava ta krepko zdravilo;
Siti gladne, žejnim žejo vgaša,
Vsem koristi, daje moč in silo.
— 322 —
Ykrog in krog se po deželah siri,
Do nebes se dragi duh vzdiguje,
In vesela so ga vsa nebesa,
Vse se krasne rože te raduje.
Bog veh' pa in vže je tam iu vterga Mladi cvetek angelj smerti srečne, Nese gori ga v nebesa zlata,
Naj cvete tu na vse čase večne
Roža lepa, Elizabeta ljuba !
Hvalo, čast tvoj tretji red ti poje ;
Ti povsodi mu branivka bodi,
Bodi varstvo mu mogočno tvoje!
Drugi pastirski list
kardinala Joahima Pečija, škofa peruškega, sedanjega svetega očeta papeža Leona o tretjem redu sv. Frančiška.
Joaliim Peči,
Tiar dimi mainili sv. rimske cerkve naslova sv. Krizogona, po milosti božji škof peruški.
v	Jjj'
Vže pred peteini leti smo govorili v škofijskem našem lendru o tretjem redu sv. Frančiška, razlagali njega začetek, zD čaj in korist in vam priporočali, da vpeljujte in širite to sp0*^ vstanovo po celem obsegu naše škofije. Tudi letos se nam j* 1 . primerno o ravno tistem redu vam govoriti, redu, ki podaja krepkejši pripomoček zoper vse hude bolezni, ki tarejo elo* družbo do te stopinje, da ji preti popolni razpad. V resni®» ^ spod, ki je ozdravljive naredil narode, on jo napeljal svetega ^ čiška, da je le-ta red vstanovil, da bi se po njem izboljšale ^ zavarovala vera in duše v mejsebojui ljubezni združevale, ^ dandanašnji, kaker je videti, se hoče Gospod le-tega reda žiti, da mej narodi kerščansko popolnost zopet zasadi ter spravi. To ni le naša misel, tomuč mnogih znamenitih m»Ž pričanje.	„ji
Janez Marija Vianney, župnik arski na Francoskem, v

— 323 —
svetosti češčenja vreden mož, je terdil v svojih božje modrosti predenih nasvetih, da je razširjanje tretjega reda svetega Frančiška počeno, da prinese rešenje cerkvi in deržavi. Sloveči prelat, častitljivi gospod Segur terdi govore o posvečujoči moči, ki jo ima dìi red, da je ta vstanova upanje kerščanskega sveta. Katoliški zVi, ki so se obhajali poslednja leta v naši Italiji, so izrekli že-K da naj bi se spokorni tretji red dan na dan bolj širil; sprevidi so namreč, da izvira iž njega najizdatniša moč, katera je v stanu zmago pridobiti cerkvi nad vsemi njenimi sovražniki.
Ali poslušajte še mnogo imenitniše spričevalo. Njihova sve-’0st papež Pij IX. so pisali pismo na vrejevateljstvo časopisa „An-a&les Franciscaines“, kjer so izrekli očitno, da imajo tudi oni le-to Vemim tako tolažljivo upanje, da bo namreč ta red zdravilo za ?8e škode, ki pretijo človeški družbi.
Zategadelj smo do bratov tretjega reda vedno imeli posebno ■Mezen, in to čutimo še više rasti, kar smo prejeli od poglavarja syete cerkve oblast voditi pervo skupščino te vstanove. Vnovič ,°tej in še silniše kaker prej prosimo duhovne pastirje tega mesta 111 cele naše škofije, naj imajo posebno skerb za to dragoceno ^tlino, ker bo gotovo rodila najizverstniše sadje v njihovih kovnih okraj inah.
In v resnici, ko smo popotovali po naši škofiji pri pastirskem okovanju, opazili smo v veliko tolažbo svoje duše, da je ta se-ev že prebogato žetev prinesla povsod, kjer se je posejala. Premke so namreč izginile, ali so se vsaj zmanjšale, šege so se possale, vera seje vterdila, gorečnost pomnožila, opravljanje dobrih j je dobilo novo budilo, verniki so se izobrazili po božji modrosti ^Usa Kristusa, tako da se lažje in varniše vmikajo zanj kam ne-*6faih ljudi, ki hočejo sè vsemi pripomočki iztergati kristijane iz ■ šja svete cerkve in pokorščine do rimskega papeža.
Zato priporočamo vsem duhovnim pastirjem, koliker le mo-f010) da naj obernejo vse svojo skerbi v razširjevanje te serafin-i. vstanove mej občinami, ki so jim izročene, s tem da razlagajo čstvu očitno in zasebno, kako izversten, lagak in milosti bogat ^ red. Izverstnost je jasna iz toga: Vstanovil ga je častitljivi Ep Frančišek, tisti mož, ki ga le sè serafini moremo primerjati, ljubljenec izveličarjev iu uajzvestejša njegova podoba. Nadalje v l0 la red v svojih verstah preveliko število oseb, ki so bile iz-i p0 svoji svetosti in učenosti, in mej njegovimi obilnimi ^^ci in razširjevavci se svetijo rimski papeži, ki so ga blago-

— 324 —
volili obdarovati s posebnimi pravicami in velikimi odpustki. P°' kažite nadalje lahkoto tega reda, da se ne bodo dali zaderževati verni, da ne bi pristopili tretjemu redu, zavoljo strahu pred vini' sij enimi težavami in zavoljo praznih predsodkov. Prepričajte jiE da ga je vstanovil sveti Frančišek zlasti za tiste, ki so prisilje"1 zunaj samostanov navadno življenje mej svetom živeti, in da svojih udov ne veže pod nobenim grehom, temuč da hoče le izpol* njevanje božjih in cerkvenih zapovedi pospeševati mej ljudmi. Naposled jim pokažite velike koristi tega reda. Tretji red v resni0' mir in pokoj napravlja v družini in v soseski in vse čednosti p1'1' dejo ko spremljevavke ž njim.
S tem ob enem sporočamo duhovnim oskerbnikom našega mesta, da je ena skupščina tretjega reda tukaj že postavno vsta-novljena in ima svoj sedež v cerkvi svetega Filipa. Ysi naj torej vejo, da je naša posebna želja, da bi videli to skupščino od d"e do dne bolj rasti in razcvetati se tako po vstopu novih udov, k"' ker po duhovnih razgovorih ob mesečnih shodih in po natančne"1 izpolnjevanju vsega, kar predpisuje redovno vodilo. Da se p" za stanovitno doseže, naj se združijo z nami h gorečemu in nev* trudnemu delu vsi duhovni, ki imajo z dušnim pastirstvom opr*" viti. S tem pripomočkom, tega smejo prepričani biti, bodo z '’e' likim vspehom delali za ponovljenje in ohranjenje čistosti vere čednostuega življenja po svojih duhovnih občinah.
Dano v Perudži 12. prosinca 1877.
f JOAHIM kardinal PECli škof peruški.
Pisma našega sv. očeta Frančiška.
XIII.	Vsem duhovnim.
Častitim v Kristusu gospodom svojim, vsem hovnim, ki so na celem svetu in žive po določilih sV®. te katoliške vere, brat Frančišek, mali in najmanj 1 hlapec, p ozdravljenje sè vsem spoštovanjem in polju bom nog.
Kor sem dolžnik postal vsem, pa vam zavoljo svojih slab°9
— 325,—
5e morem več zadoščevati sè svojimi besedami pričujoč, zato sprejete sè vso ljubeznijo in blagovoljnostjo to moje opominjevanje ^ spodbujanje, napisano z nemnogimi besedami.
Pomislimo vsi duhovniki veliko pregreho in nevednost, v ka-so nekateri glede presvetega telesa in kervi Gospoda našega '^zusa Kristusa in glede presvetih imen in njegovih pisanih besed, ^ posvečujejo telo. Yemo, da ne more biti sveto resno telo, ako ®e prej ne posveti z besedo. Kič namreč nimamo in ne vidimo l^esno na tem svetu od samega Kajvišjega, kaker le telo in kri 'mena in besede, s katerimi smo vstvarjeni in rešeni od smerti ^ Oljenju. Vsi tisti pa, ki opravljajo tako svete’ skrivnosti, naj Mislijo sami pri sebi, posebno tisti, ki jih tako nepremišljeno °Pt&vljajo, kako slabi so kelihi, korporali in pertjé, kjer se po-8vecuje tei0 in kri našega Gospoda, in mnogi je puščajo na neudobnih krajih, nosijo tako, da se Bogu vsmili, nevredno vživajo '1 "epremišljeno drugim delijo. Tudi imena in besede njegove traile se dostikrat z nogami pohodijo, ker živalski človek ne ume V, kar je božje. Ali nas za vsega tega voljo ne gane ljubezen, pravno se nam daje v roke dobrotljivi Bog sam in se ga dotilo in ga vsaki dan sprejemljemo se svojimi ustmi? Ali ne ve-"*4i da imamo priti v njegove roke?
Poboljšajmo se torej berž in za terdno v vseh teh in drugih in kjerkoli bo presveto telo Gospoda našega Jezusa Kristusa ,dovoljenja postavljeno in puščeno, naj
se vzame s tistega 'taJa in na dragocen kraj postavi in zaklene. Ravno tako imena
Resede Gospodove pisane, kjerkoli se najdejo na nečednih kra^ j ’ Uaj se poberejo in na spodoben kraj denejo. Saj vemo, da , an"> vse to dopolnjevati čez vse, po zapovedih Gospodovih in ,°°dilih svete matere cerkve. In kedor tega ne bo storil, vedi,
Gospodom našim Jezu-
4 |,
s 0 na sodnji dan odgovor dajal pred 1,1 Kristusom.
^ t*a se bo pa to pisanje bolje moglo izpolnjevati, naj vedo, 8° blagoslovljeni od Gospoda Boga, kateri je bodo dajali pre-1) 1 . Gospod naš Jezus Kristus naj se svojo sveto milostjo na-111 pokrepča vse moje gospode.
XIV.	Vsem kustosom manjših bratov.
^	^ sem kustosom manjših bratov, kijim bo to
h'
p i 8-
^ 'oke prišlo, brat Frančišek, najmanjši služab-božjih, pozdravlj euj e in sveti mir v Gospodu.
— 326 —
Vedite, da so pred obličjem božjim neke reči silno visoke in vzvišene, ki pa včasi pri ljudeh za malo vredne in zaveržene ve-ljajo; in druge so ljube in čislane pri ljudeh, ki veljajo pred B°' gom za naj malovredniše in naj bolj zaveržene. Prosim vas Gospodom našim Bogom, koliker le morem, da tisto pismo, ^ govori o presvetem telesu in kervi našega Gospoda, izročite šk°’ fom in drugim duhovnim in v spominu ohranite, kar smo vam 0 tem priporočili. Drugega pisma, katero pošiljam, da je dajte vi*' davcem, županom in gosposkam, in v katerem je pisano, da se mej ljudstvi in po ulicah hvala božja oznanjuje, naredite hib0 mnogo listov in prepisov in dajajte jih z veliko marljivostjo tisti®1» katerim se imajo dati. Pozdravljeni v Gospodu.
XV.	Vlatlavceni ljudstev.
i»
Vsem gosposkam in županom, sodnikom vladavcem, ki so na svetu, in vsem drug*111’ katerim bo prišlo to pismo v roke, brat Fr*" č i š e k, vaš služabnik v Gospodu, m a j h i n i n 18 ničljiv, pozdravljen j e in mir vsem vošči.
Premislite in glejte, da se bliža smertni dan. Prosim vf
torej sè spoštovanjem, kaker le morem, da ne pozabite Gosp0'
in ne odstopite od njegovih zapovedi zavoljo posvetnih skerl
biiJ
in odstop’)
nd HÌ1
tfi'
opravkov, ki jih imate; zakaj vsi, ki pozabijo nanj od njegovih zapovedi, oni so prekleti in bodo pozabljeni od »je^ In ko bo prišel smertni dan, se bo vzelo od njih vse, kar s° siili, da imajo, in koliker bolj so modri in mogočni bili ®a svetu, tolikanj veče terpljenje bodo imeli v peklu. Zato vam, f spodom svojim, svetujem za terdno, da pred vsemi drugimi
té
mi in opravki z ljubeznijo sprejemajte presveto telo in p1,ei
3vei°
d» 86 zn*»18' i»
kri Gospoda našega Jezusa Kristusa v svetem spominu nanj-toliko čast dajajte Bogu mej ljudstvom, ki vam je izročen« bo vsaki večer oznanjevalo po oklicevavcu ali po drugem nju, da naj vse ljudstvo hvali vsegamogočnega Gospoda Bog« ^ mu zahvaljuje. In če tega ne storite, vedite, da boste	j.
d.ajali na sodnji dan pred Gospodom svojim Bogom, Jezusom ^ ^ stusom. Kateri pa bodo to pisanje pri sebi imeli in izpoh'jc naj vedo, da bodo blagoslovljeni od Gospoda Boga.
— 327 —
Opomba. — Leta 1219 je zbral sv. Frančišek drugi generi kapitelj v Asizu. Od tod je razposlal brate na vse kraje 8veta oznanjevat vero Kristusovo. Sabo jim je dal pismo, s kateri11! je tadanji papež Honorij III. priporočil manjše brate, priporna pisma nekaterih kardiualov in naposled tudi tri svoje pisma, k mej teh je pervo (mej zbranimi pismi XIII.) namenjeno vsem Vliškim duhovnikom, katerim priporoča, naj imajo v veliki časti Pmsveto rešno telo, pa tudi sveta imena in besede božje, s kateri se posvečuje sveto rešno telo. Kaker smo videli, je priporoči oboje tudi svojim redovnim bratom, poslednje v XI., pervo pa pismu. V drugem pismu (mej zbranimi XV.) priporoča gospos-JV naj v svojih posvetnih skerbeh ne pozabijo na Boga, naj spolnostjo pristopajo k svetemu obhajilu iu naj skerbe, da se bo vsaki r«r ljudstvu dajalo znamenje k molitvi. Iz teh besed vidimo, č je nekako že sv. Frančišek začetnik večernega zvonjenja. Tret-pismo (mej zbranimi XIV.) je namenjeno „vsem kustosom14, to ^ koliko kaker okrajnim predstojnikom ali provincijalom manjših rov, katerim naroča, naj oni dve pismi oddajo, komer ste narejeni; dasiravno ste namreč priprosti, vender morete s pomočjo °zjo svoj namen doseči, ker je pred Bogom dostikrat mnogo vred-*’ kar je zaničljivo pred ljudmi. V resnici ste pismi svetega taečiška tolikanj ginili duhovne in svetovne gospode, da se ne le 0 zoper8tavljali naselitvi manjših bratov, temuč so jih še prosili °V8od, kamer so prišli, da naj pri njih ostanejo.
lis.
Vi
“»«tu
Povesti iz življenja sv. Frančiška in njegovih svetih tovarišev.
49.	poglavje.
Kristus so prikaže bratu Janezu z Alvernije. klej drugimi modrimi in svetimi brati iu sinovi sv. Frančiška,
po besedah Salomonovih dika očetova, je bil naše dni v 0,ani marški provinciji sveti in častitljivi brat Janez iz Fer-katerega so tudi brata Janeza z Alvernije imenovali, ker je j,, ^ 'V'i na svetem kraju, Alverniji, živel in tam tudi vmerl. Bil zglednega življenja in velike svetosti. Ko je ta brat Janez
— 328 —
se ko otrok mej svetom živel, je priserčno hrepenel po poti p°' kore, katera ohrani telesno in dušno čistost. Začel je torej še prav majhin fantič nositi spokorni pas in železen obroč na svoje®1 životu; in ostra pokorila si nakladati. Posebno ko je bil pri k°' rarjih svetega Petra v Fermu, kateri so v vsi obilnosti živeli, je zaničeval telesne vgodnosti in krotil svoj život z mnogim in ostrin1 postom. Ker so mu pa njegovi tovariši zelo vgovarjali, mu sp®' korni pas vzeli in ga na vse načine v spokornih vajah ovirali, za' to je sklenil po božjem navdihnjenju svet in njegove ljubivce za' pustiti in se v obleki križanega sv. Frančiška čisto darovati v m1' ročje Križanemu, in tako je tudi storil. Ko je bil tedaj še cis*® mlad v red sprejet in skerbi noviškega magistra izročen, dosegel je toliko notranjo pobožnost, da se mu je včasih, ko je rnagis^ o Bogu govoriti slišal, serce tako tajalo, kaker vosek pri ognju; Božja ljubezen ga je s toliko sladkostjo ogrevala, da te sladko8 ni mogel več mirno prenašati, temuč je šel, in kaker v dušni P’ janosti je zdaj po vertu, zdaj po gozdu, zdaj po cerkvi okoli difl9'’ kaker ga je ogenj gorečega duha naganjal. Na dalje je ta a®£e lju enaki mož s pomočjo milosti božje vedno rastel od čednosti (j0 čednosti, množili so se mu nebeški darovi, božje povzdignjenja zamaknjenja, tako da se je njegov duh povzdignil včasih do sV^ lobe kerubinske, včasih do žareče ljubezni serafinske, včasih veselja zveličanih, včasih do ljubeznjivih, nepopisljivih objemov h ^ stusovih, in to ne samo po notranjem, duhovnem vživanju, teD1 tudi v zunanjih vidljivih znamenjih in telesnem vživanju. Poseh^ enkrat je plamen božje ljubezni neizmerno vnel njegovo serce> ta plamen je v njem gorel dobre tri leta. Mej tem časom je val čudovite tolažila in božje obiskovanja in večkrat je bil v ga zamaknjen; ob kratkem, zdelo se je, da ga je v tem času * stusova ljubezen popolnoma užgala in razvnela. To se je z&° na sveti gori Alverniji.
Ker pa ima Bog za svoje sinove posebno skerb, in ji® ^ tolažbo, zdaj terpljenje, zdaj srečo, zdaj nesrečo pošilja, kak® ^
di, da je potrebno, da jih v ponižnosti ohrani, ali pa da v
t.
broti imenovanemu bratu Janezu čez tri leta ta žar in plamen
— j r----------> —	---- ------> — r-
bolj užge željo po nebeških rečeh, zato so je dopadlo bozj1
božj«
‘Ostal jet0' v ioSten
rej brat Janez brez luči in ljubezni božje, brez tolažbe, za‘
ljubezni odtegniti in ga vse duhovne tolažbe oropati.
\ i kieI
in poln bolečine. Ves preplašen nad tem je v gozd zbežal, je sem ter tje dirjaje z besedami in jokom in stokom klic»* J
— 329 —
Njenega ženina svoje duše, kateri se je bil skril in oddaljil od nje-8a> brez katerega pričujočnosti njegova duša ni našla ne miru ne Počitka. Ali nikjer in nikaker ni mogel najti svojega sladkega dfizusa, ni se mogel povzdigniti do tako prijetnega vživanja Kri-8bi8ove ljubezni, kaker je poprej bil vajen. Ta velika britkost je tonogo dni terpela. On pa je ostal stanoviten in je z jokanjem ‘a se zdihovanjem prosil Boga, naj v svojem vsmiljenju zopet da ljubljenega ženina njegovi duši.
Naposled, ko je bila po božjem dopadenju njegova poter-pežljivost zadosti izkušana in njegovo poželenje dovolj vneto, in je ^rat Janez nekega dne žalostno in britko po gozdu hodil, sède truden blizu nekega bukovega drevesa in se sè solznimi očmi ozi-ra proti nebu. Kar naenkrat se prikaže Jezus Kristus prav blizu tta »tezi, po kateri je brat Janez prišel, pa besedice ne sprego-v°n. Ko brat Janez to vidi in prav dobro razloči, da je Kristus, hitro pade k njegovim nogam in ga z mnogimi solzami
Ponižno prosi rekoč:	„Pridi mi na pomoč, o Gospod moj, zakaj
brez tebe, moj presladki zveličar, sem v temi in v joku, brez te-K naj pohlevniše jagnje, sem v sili, v potrebi in v strahu, brez kbe, gin najvišjega Boga, sem v izmotnjavi in v škodi, brez tebe ^tu vsega dobrega oropan in brez svitlobe, zakaj ti si Jezus Kri-*^8) prava dušna luč; brez tebe sem izgubljen in zaveržen, zakaj ® si dušno življenje in življenje vsega življenja; brez tebe sem Rodoviten in posušen, zakaj ti si studenec vsega dobrega in vseh vbosti ; brez tebe sem popolnoma brez tolažbe, zakaj ti si Jezus, “Use zveličanje, naša ljubezen in hrepenenje, kruh okrepčanja, vi-5®i katero razveseljuje serca angeljev in serca vseh svetnikov. az8vetli me, o milosti polni Gospod in naj ljubeznjiviši pastir, ^aj jaz sem tvoja ovčica, akoravno tega nisem vreden. “
Ker pa hrepenenje, katerega Bog ne vsliši precej, svete mo-e še k veči in zaslužniši ljubezni užiga, zato je Kristus, Gospod, °nienjeni stezi mimo njega šel, ne da bi ga vslišal ali kako ®8edo spregovoril. Brat Janez vstane, teče za njim, se mu verže I^vič k nogam, ga sè sveto silo zadoržuje in se solzami in z ve-a° pobožnostjo prosi :	rO naj slajši Jezus Kristus, vsmili se me
!6v®ža, vsliši me po velikosti svojega vsmiljenja in po resnici svo-|^a odrešenja, podari mi spet veselje svojega obličja in svojega |. ®eznjivega pogleda, zakaj vsa zemlja je polna tvojega vsmi-Junja !“ Kristli » pa gre spet naprej, ne da bi mu rekel kako be-8e^°) ali da bi ga potolažil. On dela kaker mati z otrokom, ke-
— 330.—
der jesti prosi; ona pusti, da otrok jokaje za njo hodi, da pote® jed s tolikanj večini veseljem vzame. Tako je tudi brat Janez s® še večo gorečnostjo in hrepenenjem šel za Gospodom. Ko ga je došel, se Kristus, Gospod, k njemu oberne, ga z veselim in ljubez-njivim obrazom pogleda, svoje svete in vsmiljene roke razprostre in ga z naj večo sladkostjo objame.
Ko je Kristus svoje roke razprosterl, vidi brat Janez, kak° so iz svetih zveličarjevih persi svitli žarki izhajali, ki so razsvetli' ves gozd in tudi njega na duši in telesu. Tu se verže brat Jane2 na kolena k nogam Gospodovim. Jezus, Gospod, mu, kaker ne-kedaj Magdaleni dobrotljivo nogo k poljubu ponudi. Brat Jan®2 jo z naj večo spoštljivostjo objame in s toliko solzami moči, daje bil v resnici drugi Magdaleni podoben, in pobožno pravi :	„Pr0‘
sim te, Gospod moj, nikar se ne oziraj na moje grehe, temuc p° svojem svetem terpljenju in po prelivanju svoje najsvetejše, drag® kervi obudi mojo dušo zopet v milosti svoje ljubezni! Saj je G' ja zapoved, da te naj ljubimo iz celega serca in iz vseh moči; zapovedi pa ne more nihče brez tvoje pomoči izpolnjevati. P° magaj mi tedaj, najljubeznjiviši Sin božji, da te bom ljubil iz cel® ga serca in iz vseh svojih moči!“ Ko je brat Janez s tako pr° njo pred Jezusovimi nogami ležal, ga je on vslišal, in je zad° spet prejšnjo milost goreče ljubezni in se je čutil popolnoma v 0 laženega in prerojenega. Spoznavši, da se mu je dar božje ®il° sti vernil, je začel Kristusa, Gospoda, hvaliti in njegove noge p° božno poljubljati. Ko se je potem vzdignil, da bi Kristusu v obr®2 pogledal, mu je Jezus Kristus svoje presvete roke odperte p°liu biti dal, in ko jih je brat Janez poljubil, se je bližal Gospodovi®1
persim, ga je objel in poljubil. Enako je tudi Kristus brata neza objel in poljubil. Mej tem objemanjem in p olj ubijeva nje
J»' m je
brat Janez toliko nebeške vonjave vžival, da, kò bi bile tudi vonjave in dišeče reči celega sveta na enem kraju nakopičene, se mu v primeru s to vonjavo kaker neprijeten smrad dozdeva Ta vonjava je brata Janeza prevzela, tolažila in razsvetila, 'n ^ ostala v njegovi duši mnogo mesecev. Odsihmal so prihajale njegovih ust, katere so na svetih persih Gospodovih iz studei'ci* božje modrosti pile, čudapolne in nebeške besede, katere so serC
Še več časa P°
spreminjale in mnogo duhovnega sadu obrodile. __ tem je brat Janez na tisti stezi, po kateri so hodile preblaže^ Gospodove noge, in v vsej okolici vedno čutil tisto vonjavo, J videl tisti blišč, kadar koli je tjakaj šel.
— 331 —
Ko se je po tisti prikazni brat Janez spet zdramil in je te-Wa pričujočnost Gospodova izginila, je bil v svoji duši glede nedopadljive globokosti božjega bitja tako razvitljen, da je, ako-(1vno brez nobenega človeškega znanja in izobraženja, naj bolj dne in težavne vprašanja glede svete trojice rešil in razlagal, «ukokrat je pred papežem in kardinali, pred cesarji in žlaht-pred učeniki in učenjaki tako govoril, da so se vsi čudili ^ njegovimi učenimi be*sedami in preglobokimi miseimi.
50.	poglavje.
brat Janez z Alvernije na vernih duš dan svelo mašo opravlja vidi veliko duš iz vic rešenih.
Ko je imenovani brat Janez nekedaj ta dan po vseh svetih za vsfi ^erue duše sveto mašo bral, kaker cerkev zapoveduje, opravljal je Presveti zakrament, po katerem zaradi njegove moči duše vmer-“°y hrepene, kaker po vseh drugih dobrotah, katere se njim Prid obračajo, s tako gorečnostjo in s takimi občutki serčnega JS-enja, da se mu je zdelo, kaker bi se moral ves raztopiti v 'rkosti vsmiljenja in bratovske ljubezni. Ko je tedaj pri tej Teti maši kruh spremenil v Gospodovo telo, in ga nebeškemu oče-daroval in prosil, naj iz ljubezni do svojega blaženega sinu Je-Sa Kristusa, kateri je v odrešenje vernih duš na križu visel, reši tu f VlUei^K katere je vstvaril in odkupil, iz terpljenja v vicah, Je videl nemudoma skoraj brez števila duš iz vic prihajati, ka-
W bi
kedo iz goreče peči ueštevilne iskre metal, in jih je videl
^ebesa iti po zaslužeuju Kristusovega terpljenja, katero se vsaki l n ^ai'uje za žive in mertve v tisti presveti daritvi, katera je ve-0lIlaj češčeuja vredna.
51.	poglavje.
Brat Jakob iz Valerona se po smerli prikaže bratu Janezu
z Alvernije.
y k>b času, ko je brat Jakob iz Falerona, mož velike svetosti, kžai°^aU8kem 8ani08^auu) ki je v feremskem okraju, hudo bolan 8Vu ^ Jiiuez z Alvernije, ki je bil tedaj v maškem samo-Ujojy ker ga je ko svojega dragega očeta ljubil, začel zanj 8Pet 'i 'U P0^0^110 Pesiti Boga, naj bi imenovanemu bratu Jakobu al telesno zdravje, če bi to za njegovo dušo koristno bilo.
— 332 —
Ko se je v tej pobožni molitvi mudil, se je zamaknil, in je nad svojo celico, katera je v gozdu bila, videl veliko trumo angelj®v in svetnikov v taki bliščobi v zraku se zibati, da je vsa okolic razsvetljena bila. Mej temi angelji je zapazil bolnega brata 'bik0' ba, za katerega je molil, čisto svitlega in belo oblečenega. Dalje je mej njimi videl tudi blaženega očeta sv. Frančiška, kateri je bil olepšan sč svetimi Gospodovimi ranami in z veliko krasoto-Videl in spoznal je tam dalje tudi svetega brata Lucida in star«* ga brata Matevža z Monterubjana in mnogo druzih bratov, katerih ni nigdar v svojem življenju videl ali poznal. Ko je tedaj brat Janez vesel kaker navadno gledal to blaženo trumo svetnikov, ®u je bilo razodeto, da bo duša imenovanega bolnega brata zveličan3; kaker tudi, da bo na tej bolezni vmerl in da bo po svoji sm^j šel v sveti raj, pa ne precej, ker bo v vicah nekoliko zadosti moral. To razodevenje, da bo duša rešena, je brata Janeza tah° razveselilo, da ni imel več skerbi zaradi telesne smerti, mar>v je v veliki dušni sladkosti sam pri sebi zaklical:	„Brat Jakob
moj sladki brat! Brat Jakob, tovariš angeljev in družnik svetm kov!“ V tej sladki gotovosti se je zdramil.
Precej je zapustil samostan in je hitel v Molijan brata Ja^0 ba obiskat. Ko ga tako bolnega najde, da je komaj govoril, znani mu telesno smert ter dušno zveličanje in veličastvo, kaker mu je bilo za gotovo od Boga razodeto. Kad tem se je brat J3 kob v duši in obrazu zelo razveselil, radostno in z veselim sDie
.gg
hom ga je sprejel, zahvalil se mu je za prineseno sporočilo i® mu je pobožno priporočil. Brat Janez ga je potem ljubeznjb prosil, naj se po smerti k njemu verne in mu svoje stanje dene. Brat Jakob mu je to storiti obljubil, če bo Bog dopus Ko se je po teh besedah ura ločitve približala, je brat Jakob ® čel pobožno moliti versto psalma:	„V miru bom šel v večno zb
ljenje in bom počival/ Ko je to versto odmolil, se je z vese in jasnim obrazom ločil iz tega življenja.
Po njegovem pogrebu se je brat Janez vernil v maski j mostan, in je čakal dneva, da brat Jakob pride, kaker mu jG ljubil. Pa ko je namenjeni dan molil, se mu je prikazal Krist® ’
obdan od veliko angeljev in svetnikov, in mej njimi ni bilo

Jakoba. Brat Janez se je nad tem močno začudil in ga Je Pr^ pobožno Gospodu priporočil. Drugi dan je brat Janez v g°z molil, in prikazal se mu je brat Jakob slaven in vesel, spi'elD ^ od angeljev. Brat Janez mu je rekel: „0 dragi oče, zakaj
— 333
prišel k meni tisti dan, katerega si mi obljubil?“ Brat Jakob je odgovoril:	„Ker sem potreboval še nekoliko očiščenja, pa v tisti
uri, ko se ti je Kristus prikazal, in si me njemu priporočil, te je Kristus vslišal in me vsega terpljenja rešil. Potem sem se prikazal svetemu lajiku Jakobu iz Mase, kateri je pri maši stregel, in je posvečeno hostijo, ko jo je duhovnik povzdignil, v prelepo živo dete spremenjeno videl, in sem mu rekel:	„Danes grem s tem
detetom v kraljestvo večnega življenja, in nihče ne more brez njega tja priti“. Na te besede je brat Jakob izginil in je se vso ono srečno angeljsko družbo v nebesa šel; brat Janez pa je bil zelo vtolažen. Imenovani brat Jakob iz Falerona je vmerl ta dan pred svetim aposteljnom Jakobom v molijanskem samostanu, v katerem je zavoljo njegovega zasluženja božja dobrota po njegovi smerti mnogo čudežev storila.
0 cešcenjti device Marije,
brez madeža spočete,/*
zlasti v frančiškanskem redu.
X.
Skoraj do konca sedemnajstega stoletja ni od strani svete rimske cerkve nihče bil prisiljen k praznovanju neomadežanega spočetja. Pervi korak naprej je naredil v tej zadevi tretjerednik svetega Frančiška, papež Inocencij XII. Po prošnji španjskega kralja Karola II. je vkazal 15. velikega travna 1693, da imajo opravljati duhoyne ure in mašo tega praznika vsi, ki so po svojem stanu dolžni brevir moliti ; tudi se ima povsod obhajati z osmino. Drugi očitniši korak pa je naredil 6. grudna 1708 papež Klemen XI., ko je zapovedal, da ima biti praznik neomadežanega spočetja za vse verne katoličane zapovedan praznik.
Kaj se je po tem še pogrešalo? Edino le slovesna določba svete rimske cerkve, da je neomadežano spočetje Marijino verska resnica, od Boga razodeta, ki jo mora verovati vsaki katoliški kri-stijan. Videli smo, koliko so se trudili v 17. stoletju, da bi dosegli to določbo, španjski katoličani. V 18. stoletju so stopili Italijani na njihovo mesto. Mej njimi je češčenje neomadežanega spočetja naj bolj pospeševal sveti škof in cerkveni učenik Alfonz Ma-
— 334 —
rija Ligvori ; za določenje verske resnice pa se je naj več trudil apostoljski misijonar, frančiškan sveti L e ona r d iz Porto-Ma^' ricija. O svetem Alfonzu nam tukaj ni treba nadalje g°' voriti; tudi Leonardovega življenja ne bomo popisovali, mj* zateijevali s koliko ljubeznijo je sploh vdan bil presveti devi' ci Materi božji Mariji. Kako si je prizadeval za razglašenje ver* ske resnice njenega neomadežanega spočetja, to pa nam pričate najbolje dve lastni pismi svetega moža, s katerima moramo sezu^' niti naše bravce, ker bodo iz njiju najlažje spoznali veliko njegov0 gorečnost v tej imenitni zadevi.
Pervo je pisano leta 1740 v Pariz papeževemu poslancu Kr°' šenciju. Poglavitni kos tega pisma slove tako-le:
„Milost svetega Duha bodi vedno z Vami, prečastiti spod! .... Silno sem se veselil, da so Vas na ondukajšnjem dv°' ru tako dobro sprejeli; čestitam Vam k temu. Želim pa, da porabili to h koristi svete vere, da bi se namreč potrudili kralj9 in kraljico v njihovih dobrih namenih poterditi, da bi se čistoS| svete vere v njihovem kraljestvu neomadežana ohranila. *r, vsem drugim pa, ako dobite priložnost na samem govoriti s kraj co, vcepite ji pobožnost do neomadežanega spočetja Marijinega ^ recite ji, ako hoče, da bo njeno kraljestvo varno, kralj srečen njeni mlajši na prestolu vterjeni za vse večne čase, naj prav p1 serčno časti neomadežano spočetje Matere božje in naj si priza^e va, da se bo razglasilo za versko resnico. Stvar je v istim dobro napeljana in pripravljena; španjski kroni je mnogo na te®1' da se srečno doverši. Ako zdaj tudi ondukajšnja tako po^0 kraljica nase vzame, da se bo Francosko pridružilo prizadevanj v tej veliki zadevi, ki je najimenitniša mej vsemi, ki so se k obravnavale v vseh vladnih izbah in deržavnih zborih, potem s® . dobro izešlo. Povejte ji v mojem imenu, da bo zveličana s ^ celo večnost in tista krona, ki jo zdaj na zemlji nosi, ki je	■
derle slamnata, naj si bo še tako draga, spremenila se bo v c	■
venec, ki jo bo osrečeval skozi celo večnost. Poskusite ra^u°
tudi pri kardinalu Fleriju ; recite mu, ako hoče pred svojo sin
za
vse težave mej raznimi silami rešene, naj dela sè vso rnočj0
jo še svet v redu videti, Francosko srečno, krivoverstva za
terta 1
j»
to, da se bo neomadežano spočetje razglasilo za versko resnic^^ O, potem bo mogel gospod kardinal mirno spati; zakaj ne ^ devica bo z nadzemeljsko politiko vse težave tukaj dolu na
— 335 —
nizkem svetu poravnala in njegova prevzvišenost bo imela to korist, da bo poleg nevmerjoče slave na tem svetu tudi v nebesih na "visok prestol povišana. Se to največo slavo moje nebeške kraljice nii daj Bog videti in potem vmreti.“ —
Drugo pismo v tej zadevi je pisal sveti Leonard najberž v začetku leta 1747 na nekega imenitnega cerkvenega veljaka. Začenja se s priserčnim obžalovanjem zaradi hudobnega počenjanja sovražnih vojakov po cerkvah in podobah Matere božje v Jenovi. Nadalje se tolaži z resnično pobožnostjo jenoveških prebivavcev, kaker se je razodela na nekem misijonu, ki ga je imel Leonard tamkaje leta 1743. Potem nadaljuje :
„Kar mi je pa še zlasti na sercu, je to, da mi pomagajte, prečastiti Gospod, da se poravna neizmerno onečeščenje, katero se je storilo naši veliki kraljici; jaz želim, da bi se naredila iz meseca, ki ga ima pod nogami, krona za veliko skrivnost njenega neomadežanega spočetja, in da bi se to razglasilo za versko resnico. Ne vstrašite se, ko to slišite, kaker bi tirjal kaj, kar ne more biti. Nemogočnost je le v odlašanju, s katerim se zaderžuje naj-imenitniše opravilo, ki se je doveršilo kedaj na svetu. Po milosti božji je dozorelo bolj, kaker si mislite. To lahko sprevidite iz le-teh opazek. Ko mi je papež Klemen XII. blagega spomina, obširno pismo glede odpustkov svetega križevega pota podati blagovolil, vzel sem si serčnost ter ga prosil milosti, da naj bi to veliko skrivnost za versko resnico poterdil. Postavile so se mi nasproti navadne težave. Tu sem ga prosil dovoljenja, da bi smel popra-ševati, kakih misli so v ti zadevi gospodje kardinali, in papež mi je dovolil. Šel sem torej od enega do drugega in vsi, kar jih je bilo v Rimu, so se kazali nagnjeni tej skrivnosti, razen enega, ki ga je Bog čez malo mesecev k sebi vzel. Najbolj pameten in veljaven svet pa mi je dal kardinal Imperiale, kateri kaže veliko prevdarjenost pri vsakem svojem početju. „Vidite, pater14, je rekel, „mnogi mislijo, da papež ne more te skrivnosti za versko resnico razglasiti brez občnega cerkvenega zbora. Ne da bi kaj določeval o tej misli, hočem vam povedati, kako bi se mogel zbrati cerkveni zbor brez nobenih iztroškov. Vi patri — observanti, re-formati, konventuali in kapucini — ste raztreseni po celem svetu. Vaši generalni ministri naj vkažejo vsem provincijaloin, naj si prizadevajo, da pregovore vse škofe, da naj vsi, koliker jih je, ob enem času zahtevajo od papeža poterjenja te verske resnice. Prepričani bodite, razen kakega posameznega bodo vsi za to vneti, in
— 336 —
glejte, vesoljni cerkveni zbor bo vkup. Pojdite pa tudi k razni® kronskim poslancem in naklonite jih, da bodo pisali svojim Tl*' darjem, naj se z ravno tako prošnjo obernejo do svetega stola.4"-Jaz sem šel, oni so pisali in vse deržave so pri volji. — „K te®* prihaja se to“, je rekel kardinal nadalje, „da so vse visoke šol* obljubo naredile, braniti to skrivnost ; vse bodo na vasi strani) ** redovni predstojniki, razen enega, so ravno te misli in, ako hoc*' te, vse republike, vse katoliške deržave sè vsemi svojimi mo»11' dekani, župniki, vse ljudstvo v vseh deželah boste našli pripra^ no pomagati. Tu je pač jasno, da hoče to vsa katoliška cerke?' — Naj živi torej neomadežano spočetje naše presvete gospe! G® voril sem o tem tudi s kardinalom Belluga, ki me je objel veselj*1 on je pisal na Španjsko, kjer se je začelo vse gibati. Skupščin neomadežanega spočetja, ki je tam, je naročila našemu redovne®* komisarju za Indijo, naj spiše obravnavo, v kateri naj dokaže( se dà ta skrivnost v bližnjem času razglasiti za versko res®**8 Obravnava se je natisnila in v mnogih odtiskih poslala v ^ Pisavec je pisal dobro, vender bi se bili želeli še močnejši dok»®’ Jaz sem se oberuil tudi do nekega beneškega duhovnika, izveI* nega bogoslovca, zgodovinarja in dogmatika, katerega se je P . ževal papež Klemen XI., da je pisal bulo „Unigenitus“. De^ ^ 10 ali 12 let in učenjaki jako hvalijo njegovo delo. In ker ^ ge zaderžuje spoštovanje do augeljskega učenika svetega T°Dl8|i zato morate vedeti, da sem prosil jaz njegovo prevzvišenost k» naia Krešencija, ko je bil papežev poslanec v Parizu, naj da
iskati v rokopisih svetega Tomaža, ki so v kraljevi knjižnici, k»®
j&m
ti ^
misli je prav za prav sveti učenik. On je to storil se vso vostjo in mi jih poslal poterjene s kraljevim pečatom; sve' nik imenuje našo gospo prosto vsakega, izvirnega kaker djanjBl f ga greha, kar pričajo tudi mnoga stariša izdanja, ki se nahajaj0^ raznih knjižnicah, zlasti v vatikanski. Kaj hočemo več? Pr° ^ torej v vroči molitvi, da bi vlil sveti Duh papežu, da bi z o°r^ nostjo v roke vzel tako imenitno delo, od katerega je odvisen in pokoj na svetu ; zakaj jaz imam za gotovo, da se bo zač®* soljen mir, berž ko se bo preveličastni gospodovavki ta čast ,z zala. O kolika dobrota, kolika dobrota ! . . . . Ali potrebno je' pride žarek iz nebes; ako se to ne zgodi, je znamenje, da ej prišel čas, ki ga je za to odločila božja previdnost, in treba nadalje poterpljenje imeti o pogledu tako popolnoma zašleg® J ta ! Vender na vsak način koristi, da se je ta reč sprožil®
— 337 —
seglo se je vsaj to, da se obhaja na praznik neomadežane slovesna kardinalska maša.“ —
Kar je tako priserčno želel, sveti Leonard v svojem telesnem življenju več ni včakal. Vmerl je namreč 26. listopada leta 1751 io preteklo je še celo stoletje, dokler se je v naših dneh dopolnilo, po čemer so hrepenele pobožne duše toliko stoletji. Ravno Priobčeno pismo sv. Leonarda je k temu krepko pripomoglo, ka-ker bodemo videli naposled.
Življenje svetega Lado vika IX.
francoskega kralja, patrona tretjega reda svetega Frančiška.
XVI.	Druga križanska vojska svetega Ludovika, njegova poslednja bolezen in srnert.
Že je potekalo trinajsto leto, kar se je bil kralj Ludovik ver-«U iz svete dežele ; vender je še vedno imel na rami križec, zna-menje vojaka Kristusovega. Nigdar ni namreč popustil te misli, je dolžan še enkrat na vojsko iti zoper sovražnike svete Kri-stuaove vere in doveršiti, kar se mu pervič ni posrečilo. V tem 8klepu so ga poterjevala žalostna poročila, ki so vedno prihajala z Lutrovega. Kristijani so bili mej sabo needini in v vednem prepihi pa tudi od mohamedancev so imeli zopet če dalje več terpeti. ^dtan Bibars je vzel kristijanom leta 1261 več mest v Siriji; leta
1265	je poderi cerkve v Betlehemu, Nazaretu in na Taboru; leta
1266	je dobil Cezarejo, Arsuf in Kerkisijo v svojo oblast. Mesto
safad da
se mu je branilo dalj časa; naposled je je prisilil z lakoto, se mu je vdalo. Zmagavec je hotel prebivavce primorati, da 1 se spreobernili k islamu; 600 jih je dal ob glavo deti, ker so 8e branili ; dva frančiškana so živa oderli, kaker svetega Jerneja, Zato ker sta svetovala kristijanom, naj se ne vdajo. Ravno tisto el° je vzel Bibars tudi Jafo in Antiohijo.
laka žalostna sporočila so tergala serce svetemu kralju fran-c°skeniu. Že leta 1265 je poslal skrivaj k papežu Klemenu IV. Poslanca, kateri je imel svetemu očetu kraljev namen razodeti in Pr°siti privoljenja in dobrega sveta. Papež najprej ni bil pri volji
— 338 —
kralju to dovoliti, zlasti ker je bil Ludovik preslabotnega zdravja; potem pa je začel omahovati in naposled mu je dal dovoljenje in blagoslov ter obljubil po svoji moči skerbeti zanj. Pa tudi zdaj Ludovik še ne razodene očitno svojega namena. Natihoma da popraviti morsko loko Eg-mort, da bi imele tam ladje bolj varno zavetje, in sezidati zraven mesto, kjer bi ljudje, ko hočejo na moij®i ali ko se vračajo domov, mogli dobivati, kar bi jim bilo potrebno. Naposled skliče velikaše svojega kraljestva k deržavnemu zboru, kar se je takrat na Francoskem imenovalo „parlement“. Sešli so se v Parizu 24. sušca 1267. Sveti Ludovik pride v zbor s terno-vo krono Kristusovo v rokah in nagovarja gospodo z gorečo besedo naj gredo ž njim in končajo sramoto svete dežele. Ta dan so razen njega križ sprejeli trije njegovi sinovi, Filip pervorojenec> Janez s priimkom Tristan in Peter, tudi mnogi drugi grofi in ple' menitaši.
Zlasti si je prizadeval kralj svojega zvestega prijatelja Zoen-vilja pridobiti, da bi šel ž njim na vojsko. Kaker druge velikašei povabil je tudi njega na deržavni zbor v Pariz; ali Žoenvilj se je izgovarjal, da ima merzlico štiridnevnico, da ne more priti. Kralj mu je poročil nato, da ima zadosti ljudi, ki znajo pregnati merz-lico štiridnevnico, naj torej iz ljubezni do njega vender le pride v Pariz. In Žoenvilj je šel, ne da bi vedel, zakaj kralj ta zbor sklicuje. Ko so torej sprejeli kralj in njegovi sinovi križ, pregovarjala sta Ludovik in Teobakl, navarski kralj, tudi Žoenvilja, naj sprejme križ in zopet gre ž njimi na vojsko za sveto deželo. Ali Žoenvilj se ni dal pregovoriti, zlasti zato ne, da se ne bi mej tem njeg°' vim podložnim doma tako slabo godilo, kaker se jim je, ko je ^ vpervič z Ludovikom šel čez morje, ker so jih kraljeve gosposke silno molzle in zatirale. Sploh pa je bila na Francoskem večina zoper namen Ludovikov in Žoenvilj pravi, da je mnoge slišal, ki so rekli, da so tisti storili smertni greh, kateri so mu nasvetovali t0 vojsko. Zakaj dokler je bil kralj na Francoskem, bilo je celo nje' govo kraljestvo v miru in pokoju in pravica je vladala. Berž p» je odešel, začelo se je vse majati in podirati. Pa tudi zato so tisti svetovavci grozno napak storili, ker je bil kralj tako bolehen >n slaboten na telesu, da ni mogel nositi orožja, niti jezdariti de J časa. „Nekedaj, ko smo se vračali s prejšnje križanske vojske t pravi Žoenvilj, „moral sem ga nesti na ročaju iz grada grofa Ok' serskega notri do frančiškanov". To se je bilo sicer že leta 12^ prigodilo in torej za leto 1267 ničeser ne dokazuje; vender p» J6
— 339. —
'erjetno, da Ludovik od takrat nigdar več ni prav k moči prišel.
Dasiravuo je torej Zoenvilj v resnici ljubil svojega kralja, veu-fer se ni dal pregovoriti, da bi se bil vdeležil vojske, o kateri si )e naprej mislil, da ne bo koristila uiti kralju niti kraljestvu. Drugi 'djaki so se vdali večinoma Ludoviku za ljubo; mej temi so bili P°glavitui razen že gori imenovanega Teobalda, kralja navarskega, Zeta Ludovikovega, Robert, sin Ludovikovega brata, grofa artoaškega, ^Uez, sin grofa britanskega, Alfonz, brat Ludovikov, grof poatuski, la Gvido grof flundeiski. Poslednja dva pa sta bila že prej sprejela kfiž, namenivši se na vojsko za svete kraje.
Potem ko je torej očitno razodel Ludovik svoj namen in zanj Mdobil obilno število francoskih veljakov, poroči to svetemu očetu Papežu Klemenu IV. Papež mu dovoli desetino od vseh cerkvenih dohodkov njegovega kraljestva za tri leta in sprejme pod varstvo aPostoljskega sedeža njegove in vseh drugih, ki hočejo ž njim na v°jsko iti, zemlje in posestva.
Tri leta so se delale priprave; kralj in papež sta si prizade-Va'a po svoji moči vse tako vravnati, da bi mogla vojska dober v-sPeh imeti. Zlasti sta skušala mir narediti mej Benečani in Jeuo-Vezh kar se jima pa ni posrečilo. Leta 1269 je pridobil Ludovik Za sveto vojsko tudi Edvarda, angleškega kraljeviča, moža visoke P°stave, poštenega, serčuega in silno junaškega, kateremu je tudi enavja dal za pot v sveto deželo. Ravno to leto je bil poslal k Qdoviku slovesno poslanstvo tuniški sultan iz Afrike, ki je bil erščanski veri nagnjen, ali vsaj delal se je tako.
Zgodilo se je pa, da je imel na praznik svetega Dionizija v rav*'° tega svetnika cerkvi kerščen biti neki sloveč jud in kralj sam je hotel biti za botra. Povaoil je Ludovik tudi poslance tuni-
diiie
ega sultana k slovesnosti in pri tej priliki jim je rekel iz globo-
sa
; svojega serca: ^Povejte od moje strani gospodu, vašemu kralju,
Jaz tako nilno želim zveličanja njegove duše, da bi rad bil v salonski ječi vse dni svojega življenja, kjer bi nigdar več ne videl 8°nčue svitlobe, da bi le vaš kralj in njegovo ljudstvo odkritoserčho Se Pokristjanili.“ —
1’red odhodom je zadela Ludovika še velika žalost; vmerla Je meseca svečana 1270 sestra, zv. Izabela ali Elizabeta, de-
*»U ii
vka
drugega reda svetega Frančiška, katere god se obhaja v našem fedu pervi dan meseca kimavca.
t(>st j
Tudi je spisal kralj pred odhodom svojo poslednjo voljo ali ainent, v katerem je naj prej zapovedal, da naj se plačajo po
— 340 —
njegovi smerti vsi njegovi dolgovi, in če se je morebiti komu kaka škoda ali krivica zgodila, naj se poravna ; potem je odločil od svojega premoženja 4000 liver*) svoji ženi, kraljici Marjeti, 10000 live1' svoji mlajši hčeri Anjezi, 2000 svojim služabnikom, okoli 15000 li" ver pa je razdelil mej vboge, vdove, sirote, potrebne učence, cerkva-bolnišnice in zlasti mnoge razne samostane, ki so v testamentu p® versii našteti. Tako je odločil n. pr. frančiškanskemu samostanu v Parizu 400 liver, drugim frančiškanskim samostanom na Francoskem pa skupaj 600 liver, ki naj se razdele po svetu in določbi franco* skega proviucijala in pariškega gvardijana in lektorja ali dvejuh od teh.
Svojim mlajšim sinovom Janezu, Petru in Robertu je v p°’ sebnih pismih dal zemlje, katere naj bi imeli ko podložni svojeg® starišega brata Filipa, ki je imel biti po Ludovikovi smerti kralj francoski.
Ravno te dni meseca svečana 1270 je Ludovik možu dal svojo hčer Marjeto, Janezu vojvodi brabantskemu. Tako je preskerbel vse svoje otroke.
Skerbeti pa je imel še za svoje kraljestvo, da ne pride v »e' red in zmešnjavo, ko njega ne bo doma. Postavil je torej za vi®' davca in svoja namestnika dva modra, pametna in zvesta moža, £®' stitljivega očeta Matevža, opata pri svetem Dioniziju, in gospod® Simona Nigelskega (de Nigella) ; pariškemu škofu pa je dal oblast oddajati tiste duhovske službe in časti, katere je sicer imel kralj pravico deliti; priporočil pa mu je, naj jih deli le po svetu P®' metnih mož, kancelarja pariške cerkve, dominikanskega priorja 'D frančiškanskega gvardijana pariškega, ali vsaj dvejuh od teh.
Met tem je bilo oboroževanje doveršeno. V petek, štirinajst' dau meseca sušca 1270 je sprejel kralj v cerkvi svetega Dionizij® iz rok Radulfa, albauskega škofa in poslanca papeževega, romarsko palico in torbo in z altarja je vzdignil zastavo svetega Dionizij®’ priporočevaje se pobožno z mnogimi molitvami svetim marternikoi11 Dioniziju, Rustiku in Elevteriju. Drugi dan, v soboto, je slovo vzel še v pariški veliki cerkvi, kamer je bos šel iz svojega gradu; ^ njim je šel njegov sin Peter, ravno tako bos, njegov starisi si® Filip, in bratov sin Robert grof artoaški pa sta šla obuta. V ned®' ljo zjutraj se je v Vensenu poslovil od svoje žene Marjete, katero je pustil vso potopljeno v solze, ihtečo in zdihujočo.
*) Imela pa je pariška livra 25 francoskih soldov.
— 341 —
Proti koncu meseca malega travna je prišel Ludovik v Eg-a°rt, kjer se je imela vojska zbrati. Ž njim so prišli njegovi trije s'1°vi in njegova stariša hči, ki je imela tudi iti čez morje, njen ®°ž kralj navarski in drugi.
Vojska večinoma še ni bila tam, vender se je naglo začela 2b*rati; od vseh strani so prihajali plemenitaši in priprosti; kaker Obilice je pokrivala zemljo neizmerna vojska. Dolgo pa ni bilo Hii, ki so jih imeli Jenovezi dati ; skoraj dva meseca je morala j’°jska čakati nanje. Ko so naposled vender prišle in je imel iti talj sè svojimi sinovi na morje, nagovoril je svojega pervorojene-^a s temi spomina vrednimi besedami: „Glej, sin, kako se jaz že !&r mož vdrugič odpravljam na ta pot, ko je že tudi kraljica, tvo-mati, postarna in imamo po milosti božji svoje kraljestvo brez a°bene zapreke in bogastva, vgodnosti in časti, koliker je prav, Iani ne manjka. Glej, pravim, kako zavoljo Kristusa in njegove SVete cerkve ne prizanašam svoji starosti, niti me ne vpogne osa-^'ost tvoje matere, vgodnosti in časti zaničujem in premoženje °Sim za Kristusa. Glej, kako tebe in tvoja brata in pervorojeno sabo jemljem, in bi vzel ob enem tudi četertega sinu, da bi Je nekoliko bolj odraščen. To pa ti pravim zato, da, ko boš po f10^ smerti prevzel kraljestvo, ne boš prizanašal za Kristusa, cer-'n katoliško vero nobeni stvari, ne ženi, ne otrokom, ne kra-sGu. Hotel sem namreč tebi in tvojim bratom na sebi samem 0(iati 2gled, da, če bo treba, tudi vi storite tako.“
Pervi dau meseca malega serpaua 1270 po sveti maši, ob ju-UP zarji, ko je sonce vshajalo, šel je kralj na morje. Šel je sè Ul sinom Petrom na lastno ladjo ; Filip njegov stariši sin pa je 5ki ^ SV°^° S0SP° n& drns0 ladjo in ravno tako so šli grof artoa-s® svojo ženo in nivernski grof vsak na svojo, do i/mno8‘i1 nadlogah in težavah se pripeljejo čez osem dni Cj	glavnega mesta sardinskega otoka. Tam so tedaj Pizan-
^ bospodarili, ki so bili Jenovezom sovražniki. Ker pa je bilo na j anskih ladjah gotovo do 10000 Jenovezov, ne bomo se čudili, ,lr, 80 P*1 v Kàljaru slabo sprejeli. Živeža skoraj n; bilo dobiti za toi ? (“iuar — ljudje so poskrili vse, kar so imeli — in bolnike Djo'^0	80 jim dovolili znositi v neki oddaljen frančiškanski sa-
jih •	80 kil' zbrani v kaljarski loki vsi francoski veljaki, sklical
Je. kra'j na svojo ladjo k posvetovanju, kam naj bi se najprej 1 n Sklenilo se je, da si imajo podvreči, preden gredo v E-
— 342 —
gipt ali v sveto deželo, mohamedansko kraljestvo tuniško, ki je bilo nasproti sardinskega otoka v bližnji Afriki. K temu je svetega Ludovika naj bolj naklanjalo, ker je mislil, da se tuniški sultau 1® svojih ljudi boji, da se ne spreoberne h kerščanstvu ; berž ko se bo on z vojsko približal, pa ga bo prijazno sprejel, kaker se m" je prej po poslancih prijatelja kazal, in hitro se bo dal kerstiti. D® bi deželo, kjer sta nekedaj živela sv. Oiprijan in sv. Avguštin, zopet pridobil za sveto katoliško cerkev, to je bila Ludovikova Prl’ serčua želja. Tudi zato je kazalo, da bi bilo dobro, da kristijaniv oblast dobe tuniško kraljestvo, ker je bila ta dežela bogata in Je vedno podpirala Egipčane zoper kristijane. Ako si jo kristijani Pot*‘ veržejo, odpade Egipčanom pomoč in tuniško bogastvo se bo dalo dobro rabiti za vojsko v Egiptu in sveti deželi. Pa še neki drug' vzrok je bil. Karol Anžuski, Ludovikov brat, ki je bil od leta 12®_ napolitanski in sicilijski kralj, bi se bil rad maščeval nad tuniščani? kei mu že tri leta niso hoteli plačevati nekega navadnega letueg" davka. Hotel se je torej le proti temu vdeležiti vojske, da se g'e najprej zoper Tunis.
V torek, 15. malega serpana, so se križaniki odpeljali Prot' Afriki, in že čez dva dui, v četertek, so bili v morski loki stareg" slovečega mesta Kartage. Mnogi ljudje, ki so bili na gorah, so zbežali, ko so videli bližati se zemlji toliko ladji. Drugi dan, to je v petek, so šli križaniki na suho; nikoger ni bilo, ki bi jim bil brunii. Ali na tistem kraju ni bilo nikjer sladke vode, da bi bili P''" tako, da jim je bilo huje na zemlji, kaker jim je bilo na ladja®' V soboto jih je šlo torej nekoliko do nekega turna, ki je bil blizu ; tam je bila sladka voda v vodnjakih. Ali prišli so Saraceni >" pobili nekatere. Nato so šli drugi križaniki ter vzeli tisti ture"’ zopet pa je prišla veča množica Saracenov, ki je obdala turen 0 vseh strani. Kralj je moral poslati pomoč in tako se je vnel t" precej hud boj, dokler so kristijani rešili te, ki so se bili vjeli ' tureu.
V pondeljek se je vzdignila vsa križanska vojska proti kart3 ški terdnjavici, ki je bila eno uro hoda od kraja, kjer so bil' "9 suho stopili. Gredoč so tudi tisti tureu zopet zasedli; Saraceni) so bili tam okrog, so vsi zbežali. Vojska se je vstavila v kartaš1 dolini, kjer je bilo mnogo vodnjakov in dobre vode precej. V & tertek nato so križaniki vzeli kartaško terdnjavo in pobili ta'" mnogo Saracenov, ki so se jim zoperstavili. Kralj je dal meit'e
— 343 —
Okopati in očediti mesto, da bi notri pripravil stanovanje ženskam 'D bolnikom.
Napak pa je ravnal Ludovik zopet, ker nato ni šel naravnost ftoti glavnemu mestu Tunisu ; počakati je hotel svojega brata Ka-r°ta Anžuskega, sicilijskega kralja, in čakal ga je cel mesec dni. ''ej tem so pa Saraceni vedno nadlegovali kristijane sè zvijačami
orožjem, tako da ti nigdar niso imeli miru.
Trud, afrikanska vročina in pomanjkanje zdravega živeža in !°de, to so bile grozne nadloge, ki so ves ta čas tlačile kristijane, n te nadloge so porodile druge, začele so se v ležišču mnoge ra-Ztle bolezni, ki so grabile ne le priproste ljudi, temuč tudi veljake kneze. Eden pervih ki ga je vzela nemila smert, bil je kraljev 11 Janez Tristan, tisti ki je bil rojen na Egiptovskem v Damijati, Alsetleten nedolžen mladenič, ki so ga kralj in vsi drugi priserč-10 ljubili. Vmerl je 3. velikega serpana. Kako je žaloval vbogi oče Za tem svojim dobrim otrokom, to si je lahko misliti. Šest dni po-
tem i
dovik
Je vmerl papežev poslanec, kardinal albanski. Tudi Filip, Lu-
ov pervorojenec, je bil zbolel ; napadla ga je bila merzlica. aPosled se vleže tudi Ludovik; lotila se ga je najprej driska, in ?otem huda neprenehalna merzlica. Ležal je blizu tri tjedne. V za-. aui ko je še bolj pri moči bil, opravljal je leže na postelji z e-® svojih kapelanov vse duhovne ure in vsaki dan se je brala :nt0 njega sveta maša. Ko mu je huje prihajalo, dal si je postaci pred posteljo križ, na katerega je pogostoma obračal oči. Vsa-^dan zjutraj, ko je bil še tešč, pa si ga je dal prinesti k sebi, -j, Je poljubljal in objemal z veliko pobožnostjo in spoštovanjem Ul Je za svojo bolezen Bogu pogostoma hvalo dajal, dostikrat je ponavljal očeuaš, apostoljsko vero in psalm »Vsrnili se
Nil in
N o Bog, po svoji veliki milosti, in po obilnosti svojega vsmilje-k lzb>’iši mojo hudobijo." Pogostoma se je izpovedaval svojemu aPelanu, dominikanu Golridu, in prejemal presveto rešno telo, na *W. zunaj postelje.
je Ludovik čutil, da se mu bliža smert, pokliče k sebi
svoje
>u in lePih
°troke ter jih poslednjič nagovori. Svojemu starišemu sinu Fi-
hčeri Elizabeti, ženi kralja Teobalda, pa izroči pismi, polni naukov, ki jima jih je bil malo pred boleznijo z lastno roko str Sa ^ak° Je P'sal Elizabeti, je znano že našim bravcem (glej Prel ^ 'n	Tukaj naj pristavimo po obljubi nekoliko še iz
tron^^8, ^'Sraa’ k* Sa P>sal sv°jemu nasledniku na francoskem
— 344 —
V začetku opominja Ludovik kaker v onem Elizabeto takov tem Filipa prav po očetovsko, naj ljubi Boga čez vse in bolj vsega drugega se varuje smertuega greha; bolezni, križe in težave, katere mu bo morebiti Bog poslal, naj voljno prenaša in se Bog0 zahvali zanje ; tudi za dobrote naj se ponižno Bogu zahvali in sker bno se varuje, da se v sreči ne prevzame in grehu ne vda. SU sprejema pogostoma zakramente svete pokore in presvetega rešneg8 telesa in lepo se obnaša v cerkvi pri službi božji. Naj bo vsiTiilje° z vbogimi in žalostnimi, naj jim rad pomaga in jih tolaži. Svoj« serčne britkosti naj potoži svojemu izpovedniku ali kakemu druge' mu poštenemu možu, da jih bo lažje prenašal.
Potem nadaljuje:
„Dragi sin, tvoji prijatelji naj bodo pošteni možje, ali redof' mki ali svetovni in varuj se tovarištva s hudobnimi. Z dobrim*ra imej dobre pogovore. Rad poslušaj kaj o Bogu bodi si v pridig* bodi si zasebno. Odpustkov dobivati si rad prizadevaj. Ljubi dol>r° na drugih in hudo sovraži. Ne terpi, da bi se govorile vpričo t^8 take besede, ki bi mogle koga v greh napeljati.
Ne poslušaj rad, če kedo o drugih kaj slabega govori. P°110 benem uačinu ne terpi besede, ki bi kazala sovraštvo proti B°® ali njegovim svetnikom. Ako pa bi kaj takega govoril duhovni, a kaka tako imenitna oseba, da bi je ti ne smel kaznovati, vkaž* se naj to naznani tistemu, ki bo mogel kaznovati takega člov® Dragi sin, skerbi, da boš tako popolnoma v vseh rečeh, da $e ^ videlo, da poznaš dobrote in časti, katere ti je izkazal naš Gosp tako da boš zaslužil prejeti sveto maziljenje, s katerim se B'aU^ ski kralji posvečujejo, ako bode Bogu ljubo, da prideš k temu, boš vladal kraljestvo."	. J
Nato mu priporoča zlasti natančno pravičnost z besedami, smo jih navedli že v 7. poglavju (stran 149.) in notem nadalj , „Jako marljivo varuj in brani vse može svojega
pa duhovnike, da se ne
potem nau-., • , kraljestva,
bo zgodila kaka sila ali krivica nji®
njihovemu blagu... Ne verjemi lahko kaj zoper služabnike svete ^
zi
ljubi redovnike, in jim rad pomagaj v njihovih potrebah, >n
v miru mogli
pravljati službo božjo. Razen tega te učim, da s posebno ljubez:
kve, ampak v časti jih imej in varuj jih, da bodo
njimi ljubi še posebno tiste, kateri bolj častijo Boga in mu
služil0,
1 jV
Dragi sin, učim te, da ljubi svojo mater in časti jo, njene 1 nauke rad sprejemlji in izpolnjuj in bodi voljan po njenem u° J svetu se ravnati. Ljubi svoje.brate in zmirom jim dobro želi,

— 345 —
sel' se nad njihovimi dobrimi napredki in bodi jim za očeta, da M boš učil v vsem dobrem. Ali varuj se, da zavoljo ljubezni, ki I® imaš do koga, ne zajdeš s poti pravice pri sodbi in ne storiš ^aj drugega, kaker kar bi po pravici imel storiti.
Dragi sin, učim te, da podeljuj cerkvene službe, katere imaš ** oddajati, poštenim možem in po svetu poštenih mož ; pa meni Se zdi, da bo koristniše, da jih deliš takim, ki nimajo še nobene, Ser da bi jih delil drugim. Ako pridno preiskuješ, dobil jih boš Jwsti, ki ničeser nimajo, katerim bodo po pravici podeljene do-r°te svete cerkve. Dragi sin, učim te, da se ogiblji po svoji moči, J1 se ne boš vojskoval z nobenim kristijanom. Ako se ti zgodi ka-a krivica, prizadevaj si spoznati, ali bi ne mogel najti primernega Nina, pc katerem bi nazaj dobil svojo pravico, preden začneš voj-S in to stori s tem namenom, da se ne store grehi, kateri se Ne v vojskah. Ako bi se pa primerilo, da bi moral vojsko začeti... ^Povej ostro, da se bodo vbogi, ki niso ničeser krivi, varovali, da jim ne bo škoda storila, bodisi, da bi se jim požgalo, kar ima-j®’ »H na kakov drugi način.... Skerbi tudi, preden vojsko začneš, aa Po pametnem posvetovanju sprevidiš, da je stvar popolnoma pra-in da boš zadosti opominjal krivičnika, in tako dolgo čakal, . ler bo tvoja dolžnost čakati. Dragi sin, verhu tega te učim, da '' Pridno prizadevaj pomiriti vojske in prepire, ki bodo v tvojem ‘riljestvu ali mej tvojimi varovanci, ker je to jako ljubo našemu
Sodu....
. Dragi sin, posebno skerbi za to, da boš imel dobre urednike ( Pravične sodnike v svojem kraljestvu in večkrat preišči, kako obnašajo. Tudi glede svojih domačih skerbi, da ne bodo kaj po-kar bi se ne spodobilo. Dasiravno imaš namreč sovražiti , *0 hudobo pri vseh, vender moraš bolj sovražiti hudo, katero bi I aH tisti, ki od tebe dobivajo oblast, in bolj moraš skerbeti in a>ri, da tvoji domači kaj hudega ne store.
^ Dragi sin, učim te, da bodi vedno vdan sveti rimski cerkvi višjemu škofu, očetu našemu, to je papežu, in izkazuj mu “ovanje in čast, kaker si dolžan svojemu duhovnemu očetu.
Sei
Dragi sin, rad izročaj oblast ljudem, ki imajo dobro voljo, in
^ r* jo znajo prav rabiti, in z veliko pridnostjo si prizadevaj, da ^ Krehi odpravijo iz tvoje dežele, namreč nesramne prisege in vse, ^ Se godi in govori iz sovraštva do Boga ali naše gospe ali svet-
— 346 —
Dragi sin, učim te, da pridno skerbi, da bo denar, katerega izdaš, dobro obernjen in po pravici sprejet....
Dragi sin, prosim te, ako je Bogu ljubo, da grem pred tabo s tega sveta, skerbi, da se mi bo pomagalo z daritvami svete maše in drugimi molitvami in pošlji k redovnim skupščiuam francoskega kraljestva in veli jih prositi, da naj molijo za mojo dušo, in ti «ain imej ta namen, da naj od vsega dobrega, kar storiš, Gospod Bo» meni delež dovoli.
Dragi sin, jaz ti želim vse dobro, kar more in mora želeti oče sinovi, in prosim Boga Gospoda našega Jezusa Kristusa, d® naj te po svoji veliki milosti iu po zasluženju blažene matere sv0' je, device Marije, po zasluženju angeljev in arhangeljev in vseh svetnikov in svetnic, varuje in brani, da ne boš storil kaj naspt'ot' nega njegovi sveti volji, in ti da milost njegovo sveto voljo tako izpolnjevati, da boš njemu služil in naš Gospod meni in tebi P° svoji neskončni dobroti to podeli, da ga bova po tem vmerjočeni ž»v' ljenju mogla gledati, hvaliti in ljubiti brez konca. Amen. Slav®' čast in hvala njemu, ki je edini Bog, Oče, Sin in sveti Duh broz začetka in brez konca. Ainen.“
To je duhovni testament svetega Ludovika, ki ga je zap°® svojemu sinu. Pač lepe, plemenite besede moža, ki je imel združe ne v sebi vse lastnosti dobrega kralja in velikega svetnika !
Poglejmo zdaj poslednje trenotke njegovega časnega življenj Še popoluoma zaveden in jasnega uma, prosil je svetega poslednje ga olja. Ko se mu je delil ta zakrament, molil je z duhovniki Psa; me in litanije z veliko pobožnostjo. Smert se je bližala nato s trinai koraki; zdaj Ludovik ni mislil na ničeser več kaker na Boj? in na povišanje svete katoliške vere. Ko jele natihoma in z veh težavo še mogel govoriti, rekel je mož božji in v resnici katoh tem, ki so stali pri njem in poslušali njegove besede : »Za BoS® skerbimo, kako bi se mogla katoliška vera po Tuniškem prid>6® in vsaditi. O, kedo bi bil pripraven, da bi se poslal tja p
ja!
pridigi 1
In večkrat so ga slišali šepetaje ponavljati konec tiste molitve se poje o svetem Dioniziju, posebnem patronu njegovega kraljestv »Daj nam prosimo, Gospod, srečo tega sveta iz ljubezni do zaničevati in nobene njegove zopernosti se ne bati.“ Ravno tak večkrat ponavljal začetek molitve o svetem Jakobu apostoli0" »Bodi, Gospod, ljudstvu svojemu posvečevavec in varih 1“	^
Ta dan pred smertjo — ravno je bila nedelja — spreji°e
do vik poslednjikrat z naj večo pobožnostjo na tleh kleče
svojeg®
— 347.—
^ličarja v presvetem zakramentu. Po noči nato so ga slišali reči P° francosko : „Mi pojdemo v Jeruzalem ! O Jeruzalem ! o Jeruza-!“ Mislil je na nebeški Jeruzalem, ki mu .je bil že tako blizu, ^gi dan zjutraj ni mogel več govoriti, vender je gledal svoje domite, ki so stali okrog njega silno prijazno, kaker sè sladkim smeh-fenjem. Pred poldnem je bilo videti, kaker bi bil zadremal kake M ure. Okoli poldne pa je odperl oči in proti nebu povzdignil ro-^ rekoč : „Predobrotljivi Gospod bog, vsmili se ljudstva, ki stoji ^j, in pripelji je nazaj v domovino, da ne pade v roke svojih Praznikov in ne bo prisiljeno zatajiti tvoje presveto ime !“ Čez koliko časa je rekel blaženi kralj še te besede po latinsko : „Oče, ’ tvoje roke izročam svojo dušo ! Vstopil bom v tvojo hišo, molil proti tvojemu svetemu tempeljnu, in hvalil bom tvoje ime.“ ^ato ni več spregovoril. Okoli treh popoldne se mu je približala postelji s pepelom potreseni v podobi križa leže je izdihnil svojo blago dušo. Vmerl je najboljši kralj, videla francoska dežela. „Zgodovina nima lepše-Ogleda knezu, ki hoče vladati po volji božji, k sreči svojega nabila.* *)
ura. Na Babnik božji ^ ga je kedai
Mii red na noti proti večnosti.
Hitro, hitro minijo prijetna leta, ko živi človek v otročji nevednosti, brez skerbi, brez greha, v kerstni nedolžnosti. Za nji* 5,1 Pridejo dnevi mladeniške dobe, dnevi, ti so kako lepi, pa zra-en tako nevarni! Zdaj je človek na razpotju. Na levi strani se 11 odpira široka in gladka cesta, na desni pa vidi ozko stezo, ki ^ Po stermem bregu vije više in više. In na razpotju je kazalo, Je sveto pismo, na katerem je zapisano, da derži tista široka v pogubljenje, tista ozka steza pa v večno življenje. — Kaj ^8 ‘zvolil, mladenič? kaj boš izbrala, devica? O poslušajta, pre-mater svojo, sveto cerkev; kamer vama ona pravi, tje se 6ruita! Slušajta jo in srečna bosta, i Ali peklenska stara kača, ki v njeno brezno derži tista širo-Cesta, ona ima vedno svoje ljube hčere na razpotju, da vabijo
*) Woiss, Woltgcschichte.
— 348,—
in mamijo ljudi. Posvetno nagnjenje, vertoglavo dete, pripleše t* naproti, kaker noro. Pleše, naj bo vroče, da vse od njega teče, in ko se vlije ploha-, razpne dežnik, pa pleše nadalje. In hitro se pridruži ničemernost, belo in erdeče naličkana, dopadljivo se 0®' raje po sebi in svoji senci. In iz množice drugih peklenščic, ki vse skušajo zapeljati, koger morejo, razgaljena nasladnost sladko se režaje, omamljivo se zvijaje, šeptaje medeno ljubeznjivo, k®r sili v človeka.
Ah in ta cesta, ta cesta sama, kako lepa in vabljiva je v’” deti ! Mej gosposkimi verti, mej cvetočimi travniki in senčnatim' gozdiči gre polagoma knavzdolu. In ni samotna; polno je nanj* lepih, veselih ljudi. Tu gredo peš v kratkočasni druščini, t*® jezdarijo, kaker bliski, na krasnih konjičih, zopet drugi derdrajo T svitlih, pozlačenih kočijah, vsi gizdavo opravljeni in silno glasni ; ukajo, pojo in godejo in streljajo vmes, kaker bi bili najeti. ^ cesti pa stoje vse po versti pivnice in gostilnice, igrališča in g*e" dališča in druge take hiše, vse lepe, kaker cerkve in gradovi. po njih se vstavljajo popotniki, veselijo se, gostijo se in pijejo *n igrajo in svoje malike časte vsak po svoji volji.
Tako vabljiva je videti cesta, ki derži na levo stran; vsa i'aZ' lična pa je vboga stezica, ki gre na desni strani, ' kaker se kafc le mej ternjem in bodečim opričjem, vedno vkrebri. Majhine k®” pelice, postaje svetega križevega pota, stoje razpostavljene ob njej-In s trudom leze gori tu in tam kak popotnik, bos in borno lečen, s težkim križem na rami. Tender je veselega obraza, J110 grede in svete pesmi poje. Semtertje se jih vidi pač tudi maji1* na družbica, ki skupaj molijo in pojo in z ljubeznijo eden druge mu odnašajo križe.
Malo prijetnega obeta le-ta stezica. Gdo bi se čudil, da neizkušeni mladini le raji na levo obračajo oči, kjer je zapelj>ve ga toliko! Vender v takih izkušnjavah, v tako imenitnih treno* kih ne pušča Bog človeka brez svoje posebne pomoči. Po st mu prijazno prihajajo naproti, lepe kaker nebeški angelji, sve . ponižnost, sveta čistost, sveta poterpežljivost in druge čednosti, ®eJ vsemi najlepša, sveta ljubezen božja. Priljudno vabijo mladenič®! vabijo devico na ozko stezo, ki pelje v sveti raj.
Ali kaker so angeljsko lepe te nebeške vodnice, kakor *ju beznjivo in goreče vabijo na pravo pot — dosti jih ne vidi in u° če videti njihove lepote, dosti jih ne sliši njihovega prijaznega '® bila iu tudi noče slišati; nasprotnice na levici so omamile vid

— 349,—
sluh, ali, premnogemu, premnogi! In saj gre „kompanija“ tudi ž njimi po tej široki cesti. Z njimi torej, le veselo ž njimi, po plesiščih in igrališčih, v slastih in strastih, razuzdano, neugnano! Tu je življenje, tu je smeh! Hej, le naprej, iz greha v greh! —
In gredo. Gredo, dirjajo, divjajo; ujti hočejo vsi težavi, vsi britkosti, navžiti se na svetu vse mogoče in nemogoče sladkosti in dobrote. Ali pa bodo našli res na tej poti, kar iščejo? ali bodo vživali tu pravo seréno veselje, če tudi le za kratke trenotke? — O kaj še! V veliki zmoti bi bil, kedor bi to mislil. O pervem požirku začuti grešnik grenkobo strupene medice, po kateri je tako gorelo njegovo poželenje. Vest ga speče, strah ga strese, hud je sam nase, nezadovoljen se svojim stanjem, nesrečen.
Vender angelj varih ni zapustil te vboge duše; prijazno pristopi in ljubeznjivo opominja k pokori. Blager mu, gdor hitro sluša. Koliker prej, tolikanj lažje mu bo ; zakaj poti greste bolj in bolj nadvoje, ta zmirom niže, ona zmirom više. Mogoče je sicer vedno v stran zaviti, dokler je popotnik še na cesti, na desno, po stezali svete pokore, ki vodijo gori na pot večnega zveličanja tudi od tukaj še; vender, koliker dalje se pride, tolikanj veče so ovire, tolikanj veče težave, toliko manj upanja !
Predrami se torej, prijatelj ! Na tej široki cesti zastonj iščeš sreče, tudi le časne. Ali ne vidiš, kako si že obsut z gobami in garji, kako si poln bolezni, skrivnih in očitnih? Oberni se v kraj, na desno, brez obotavljanja, brez odlašanja! Slišiš, kako te milo vabi edina rešiteljica tvoja, resnična pokora? — Pojdi za njo, peljala te bo pod goro milosti božje, pokazala ti bo tam čudodejno feko, katera ima tako moč, da očisti vse nesnage in vsake bolezni ozdravi. Ta reka je zakrament svete pokore. Ne sramuj se! Nihče te ne bo videl, ko Bog, ki te je vstvaril. Le proč torej cunje, ki skrivajo tvojo nesnago, in pogumno v vodo! Ne boj se! ni premerzla. Izkoplji se, izperi se, čisto se vmij ; sonce božje milosti bo posijalo nate in ozdravljen boš. Potem pa križ na ramo in junaško gori po spokornem potu! Silno stermo je sicer lukaj, mnogo stermejše od steze ljube nedolžnosti, po kateri si imel hoditi od razpotja gori ; ali zdaj moraš na vsak način tod !
Tod? — kako? — dasiravno ozdravljen, očiščen, vender si še Inko slab; in s tem križem? — Nikaker nikoli si ne upaš. — O Pogum, prijatelj ! Glej, kaj se ti ponuja pomočnikov, ki ti ljubeznjivo roke stezajo naproti, da bi te vzdignili čez te sterme pečine in spravili s pomočjo božjo visoko, visoko, kamer bi sam seveda
— 350 1—
težko kedaj priplezal. — Vidiš, to je tretji red svetega Frančiška, in to je njegovo pravo opravilo, spokorne grešnike vzdigovati, voditi in podpirati na poti svete pokore. Podaj torej tudi ti, prijatelj, vesel roko bratom in sestram, ki te žele zveličati. Pridruži se tretjemu redu; v tej družbi boš imel veliko pomoč na poti, ki ti edina ostaja, ako hočeš dobro svoji duši. Ke presliši prijaznega vabila, da se ne boš kesal, ko bo že prekasno !
Poglejmo zdaj še nekoliko na ozko stezo ljube nedolžnosti, da bomo videli, kako se godi temu, ki je njo izvolil, ko je prišel na razpotje. Gotovo! pravo, čisto veselje se le tukaj more najti. O, ta steza nikaker ni neprijetna; res se krepko vzdiguje kvišku mej priprostim, pa lepo dišečim cvetjičem, vijolicami in šmarinicami, lilijami in rožami, in vmes se erdi mnoga sladka jagodica; na drevju poleg steze pa zori raznoverstno okusno sadje. In po gostem germovju okrog gujezdijo slavčki in drugi božji ptički in pojejo tako lepo ! Tu pa tam šumi tudi studenček izpod skale v senčnatem zatišju, kjer se počiva na voljnem mahu tako prijetno ! — Ali ternja je seveda tudi semtertje in ostrega kamenja, in nevarnosti je zlasti v začetku še mnogo, mnogo. Hrup 6e s ceste še ‘ dobro sliši gori in zapeljivega vabljenja nikaker še ni konec. Kaj se ! celo, ko je človek že daleč in visoko, ni mu še minila nevarnost. Tudi od tod se še lahko zajde knavzdolu; celo naenkrat se lahko globoko in pregloboko pade, ako nima človek nikoger, ki bi ga vderžal. In koliker pozneje padeš, toliko globočje, toliko manj ti ostane upanja, da bi mogel še kedaj nazaj priplezati po poti svete pokore. — Pa naj te tudi ne zadene tolika nesreča — pod križem, ki ga nosi, pač tudi pravični pade, kaker pravi sveto pismo, po sedemkrat na dan; seveda hitro vstane in gre naprej veselo, ker je vedno na gori milosti božje. Vender bo manj pogosto padal in še hitreje in laglje vstajal, ako popotuje v družbi ljubih bratov in sester, kateri mu bodo vedno pomočniki in podporniki.
Tudi nedolžnemu je torej tretji red velik dobiček na poti proti večnosti. Pomaga mu, da laglje vstaja po malih padcih, odpustljivih grehih, pa tudi varuje ga, mnogo bolje, kaker bi se mogel sam, da ne zajde knavzdolu, da ne pade smertno v globočino, po kateri se gre v mesto večnega terpljenja.
— 351 —
Leon Xlll. Slovenom.
Letos 27. dan meseca rožnega sveta je minilo tisoč let, kar poterdil papež Janez VIII. našemu narodu to posebno pravico, sme imeti sveto mašo in vso službo božjo v svojem domačem, sionskem jeziku. Spomin tega imenitnega dogodka se je omenjeni dan ^vesuo obhajal v Rimu, na Dunaju in po mnogih drugih krajih. Tudi Sy6ti oče papež so hoteli pri tej priliki pokazati Slovenom svojo ^tovsko ljubezen in posebno skerb, ki jo imajo za našo srečo in niičauje. Pisali so na dan svetega Jeronima, patrona slovenske 'banove v Rimu, prekrasno pismo škofom celega katoliškega sveta, v katerem se spominjajo omenjene tisočne obletnice in določujejo, ®a se ima obhajati zauaprej vsako leto 5. dan meseca malega serica v vseh katoliških cerkvah celega sveta god svetih slovenskih Sposteljnov Cirila in Metoda; tudi življenje teh dvejuh svetih bra-t0v lepo popisujejo in hvalijo Boga, ki jim je dal priložnost Slove-"0la izkazati svoje nagnjenje. To imenitno papeževo pismo je po bravici zbudilo veliko veselje po vseh slovenskih deželah. Terdno ^Panio, da bo obilo sadu rodilo iu vse katoliške Slovene močno potrdilo v ljubezni do svete rimske cerkve in njenega vidnega podarja svetega očeta papeža. Ako bo le mogoče, bomo je celo a*x natisniti v prihodnji zvezek.
Priporočilo.
Vse brate in sestre tretjega reda in druge naše pobožne bravce brosirno, naj ta mesce s posebno gorečnostjo priporočajo vsmiijene-Jezusu tiste verne duše redov sv. Frančiška po naših krajih, Jih je Bog letos s tega sveta poklical v neskončno večnost. Ravno 0 Prosimo, da bi se spominjali v pobožni molitvi tudi drugih agih mertvih, ki so naročeni bili in brali le-ta list ; že jih je na-nekoliko šlo iz tega življenja.
v Zdaj pa še nekaj ! Znano je, da je mej našimi slovenskimi Bolgarji, ki so večinoma žalibog odcepljeni od svete rimske I ravei vender le nekoliko tisoč katoličanov, ki so se, ni še davno v®a> z nami zopet zedinili. So pa to silno vbogi ljudje in nimajo Sv°jih cerkvah še nič tabernakeljnov, ampak v škatlah iz pleha
— 352 —
v papirčkih zavito hranijo njihovi duhovniki presveto resno telo. Kouiu bi se milo ne storilo, ko to bere? Misijonarji, ki so tam, prosijo torej, naj pomagamo, da se napravi mej temi našimi brati presvetemu altarnemu zakramentu primerno stanovanje. Za pervo silo bi bilo treba kakih 10 tabernakeljčkov in kakih 25 majhinih cibo-rijev (kelihov), kar bi stalo okoli 500 gld. Naj blagovolijo prečastiti gospodje dušni pastirji to svojim ovčicam povedati ter radovoljne darove pošiljati č. gosp. V. Lahu, kaplanu v Naklem pri Kranju, ali pa preč. gospodu kanoniku Urhu v Ljubljano.
Dnevi popolnega odpustka in vesoljne odveze in godovi svetnikov in svetnic redov svetega Frančiška
meseca listopada.
1. Praznik vseh svetih. V. O.
4.	Zv. Helena Enselminova, devica 2. reda.
5.	Zv. Rajnerij, spoznavavec 1. reda.
6.	Zv. Feliks Milanska, devica 2. reda.
7.	Zv. Bernardin Foški, spoznavavec 1. reda.
12. Sv. Didak, spoznavavec 1. reda. P. O.
14. Zv. Gabriel Feretri, spozn. 1. reda. P. 0.
16.	Sv. Anjeza Asiška, devica 2. reda. P. O.
17.	Zv. Salomea, poljska kneginja, devica 2. reda. P. O.
19.	Sv. Elizabeta, patrona 3. reda. P. O. — V. O.
20.	Zv. Vitalis, spoznavavec 3. reda.
21.	Darovanje bi. device Marije V. O.
25.	Sv. Katarina, devica marternica. V. O.
26.	Sv. Leonard iz Porto-Mavricija, spozn. 1. reda. P. O.
27.	(Zv. Delfina, devica 3. reda. P. O. f.)
„ Zv. Rajmund Lulj, marternik 3. reda.
28.	Sv. Jakob iz Jakinske Marke, spozn. 1 reda, P. O.
29.	Praznik vseh svetih treh redov sv. Frančiška. P. O.