if lor »t, fit rte* inwUt» iJljjji in Tcljk » SI vi -barn IT»» i&Ujinj* n» ■Jem ta »« l»t» Hfl. — k. p«] UU . . 4 „ - „ 14 ItM l*t* . Ä „ HI .. Po p. Or.nun tU: li ђ«Tiilnn dfMtopac-TrifU i* plaAuj* ü k r., če к# natisne i k rat kr. iV 4š tisk* Jkrat 4 kr. i* n« Uih Skr*t. t ti* pi*Tu#nke bo pl»£t J«Jo po proitofu. Za тчЈ.к tlftk j« pla&it-kttlek (iteinpelj) tu30k. 4 okopiil «a n« rr»£kjd. lopl«| Ulj C« blag.iTdljno frnakttjiju. T'eöty II. Uililjiim» sel Tirjajmo svojo pravico, Slovenci t Odloflno , vedno ponavljaj« in neustrašeno I Ako nnm naši narodni nasprotniki, ki so na krmilu, vrata kažejo, skozi okno do njihl in kličimo jim ; to nnm gic i>o vseh naravnih pravicah, to hočemo ! Z molčanjem in potrpljenjem no dosežemo nič, Priporočamo torej živo naj tudi druge slovenske občine posnemajo spodaj navedene, o kterih nam naš ptujski dopisnik piše to-le: „Slavne občino: sv, Lovrenc na Dravskem polji, sv. Andrej v Slovenskih goricah , Z a v r č, Turški Vrh, 0 o r o n s k i Vrh, Trnove i na Drnvskein polji, poslali bo veleslnvneniu deželnemu zboru prošnjo za zedinjetije vseli .Slovencev v združeno Slovensko, in za uvedeuje slovenščino v urad in učilnice glasečo so tuko-le: Visoki deželni zbor! Prepričam po mnogoletnih žalostnih skušnjah, posebno pa po sovražuem iu krivičnem postopanji večine deželnega zbora graškega proti Slovencem, ka v tako neprijetnih iti lagodnih razmerah ni mogoča sroča iu napredek, nego te polnjenje i» prepad slovenskega narodu, ker skoro povsod goepoduje tujčeva roka s Slovenci, jemljoča za se hasek in dobiček, mi pa vsleg tega pešamo na premoženji in zaostajamo v omiki, kajti hlap-čujomo tujčevi peti, ker nam se po silem vrivlje nemščina v ljudske in srednje učiluice, no tla bi nam se um ra. bistril, da bi prihajali pametnejši in razumnejši gospodarji, nego da bi nas ponemčili, ker je (j. 19. državnih osnovnih postav le slepilo in se vzema mrtvo uarodivše so dete, akornvno nosi podpisek presvetlega cesarja in dotičnege ininisterstvii, — da si rešimo mili nas slovenski jezik in narodnost, ter dospejemn do ugodnejšega blagostanja, prosimo: a) da se vsi Slovenci zdržema živoči združijo v zedinjeno Slovensko, kto- remu budi na čelu ces. kr, namestnik ; li) da bode uradni jezik nd sega dob v vseh pisarnicah na Slovanskem slovenski, ravno tnko podučui jezik v ljudskih in srednjih učilnicah slovenski. Naposled še z veliko radostjo naznanjamo, ka se sevsoma skladamo 7. iskrenimi govori in vsem delovnnjcin naših vrlih poslancev gg. Hermana in dr. Vošnjaka v deželnem zboru grnškem, kakor tudi s skončatki, ktero je slovenski titirod storil v treh velikih taborih, namreč v ljutomerskem dne 9. vi. srpane, v žavskem dne 0.kimovca, in v Sempaskem dno 14. vinotoka IPCS. Iskreno priporočamo slovenskim občinam, da brže bolje «podpišejo iu veleslavnemu deželnemu zboru pošljejo istih pravičnih zahtevov prošnje.1' Znano je, da je ingogo enacih peticij bilo v lani na deželni zbor poslanih. Čo tudi nismo dosegli, kar smo v onih peticijah prosili, dosegli smo to, da je svet našo zahteve čul. Dosegli smo to, da ni moč reči, ka naši poslanci lo svojo željo izrekajo. In to dokazovati je denašnji dan vodno treba Torej tudi mi priporočamo, uaj drugo slov. občino ravno take (k'hko od besede do besede') ali enake peticije pošljo! Co jih jn več, bolje. "o i " C h deželnih /borov. l>C'}.i■ Urjov E» dnu c»ra Konstantina, krznarjev n» dan iv, Ilije etc. № .. *') Na Кгапјвксш jim pravdo: prežanci, okoli Ј.абкецц na StajarskilN koliiličaiji.. ua Koroikeni lapletuibi ш zipltiavalci l'i'- Deželni zbor štajerski. V 7, seji 24. septembra naznanja deželni glavar, da okrajna sodnija mariborska vsled post. 27. okt. 18t>2 vpraša, ali se src ep roti poslancu Bran dste-terju tožba začeti, ktero ima proti njem dr. DominkuS zarad ialjenja časti. Ker mera zbnr dovoliti, nko so more med sejo zbora proti kaeemti poslancu preiskavanje začeti, pride to vprašanje na dnevni red prihodnje seje. Voljen je bil šolski odsek, Izmed slovenskih je voljen v ta odsek poslanec Lonček, — Brandstoter oasvetuje, linj ima vsak poslanec na dan pet goldinarjev diete. — Poslanec £uža dobi lOdneven odpust. — Deželni odbornik Flek na Drandsteterjevo interpelacijo zarad podpisovanj zaupnic papežu v kmetijski Soli, odgovarja, da dež. odboru o tem ni nič znano, da pa bodo preiskava!, in da ho ekušal zabraniti učencem vsako neustavno de-aionstracijo. ~ Poslanec Hafner zagovarja svoj predlog, naj so v prihodnje vojaški novaki nabirajo v krajih okrajnih zastopov, Ta predlog se izroči občinskemu odseku v preudarek. — Poslanec Hammer-Purgstall zagovarja svoj predlog, da so konkordat odpravi. Oa pravi, da je duhovnik v državi brez varstva, ker vsled 9. in 31. členka konkordata popolnoma v samovolji svojega vladike stoji. Ta predlog se izroči ustavnemu odboru. Deželni zbor if orli k I je začol letos svoje delovanje brez alovesnu sv. maše, kakor so je do zdaj vselej brala. N. E. knezo-nadškof in g. prošt sta bila zarad duhovnih vaj zadržana in dež. odboru se ni zdelo primerno, da bi bil kdo drugi to ceikveno opravilo imel. Pri 1, seji 22, t. m. ob 11, uri zjutraj jo bilo na-zočih 17 poslancev. Manjkalo jo g. minist, sekcijskega načelnika De Pretis-a Winkl er-ja in Dr. Visiui-a, ki je zgubil mandat, ker je prestavljen v Trst kot apelacijski svetovalec. Ogovorila sta nazoče dež. glavar grof Puce — in vladni zastopnik c. k. okrajni glavar baron Pino, Zadnji jo tudi slovenski govoril in sicer prav dobro in odločno, da se mora vsakdo čuditi, kako da so je mogel tujec, ki je še zraven preobložen z opravili — v tako kratkem času naučiti našega jezika , ki ni ravno najložji. Izročil je vladni komisar troje vladnih predlogov, iu sicer: o) predlog zastran ustanovljanja, vzdrževanja in obiskovanja ljudskih šol. b) načrt postave zastran nravnanja pravnih razaier učiteljev ljudskih šol in c) načrt postave, zadevajoč oblasti, ktere imajo raziojevati, ali so ili po menitvi zemljišč zboljšati njih obdelo vanje, ali nc. — Naznanil jo oh enem, dn predloži najbrže Se v tej sesiji načrt postava o vodah, II. seja 22. t. m, ob !>. uri popoldne, Nu dnevnem redu so vsi vladni predlogi, — nučrt postave, predložen po dež. odboru zastran vpeljani» novih zemljiičnih knjig in vsi preudarki in računi deželnih zalogov. Vse tn se izroči posebnim odsekom in sicer so izvoli za vladne predlogo odbor 7 udov; za predlog u zeroljiščnih knjigah odbor li udov; finančni odbor 7 udov in otlbor za peticije 0 udov, Zborove sejo prenehajo toliko času, dokler ne hotlo izvoljeni odseki nekoliko izročene jim tvarino izdelali. Ali in kdo da spiožr pri nas nasvet za direktne volitve, ni znano; tolika pu se smemu nadejati, da bodo o tem obe stranki ene misli — to je da ga odvržejo. Na mesto bivšega goriškega župana dr. Visini-a — je izvoljen v deželni zbor Vilhelm pl, Ritter (Nemec). Uradniki, penzionisti in kar je mož take in enake bažo v Gorici so de jako trudili, da so vladi ustregli. Sicer se je volitev (ako neredno in neprnvilno vršila, da je za trdno pričakovati, da je ne odobri dež zbor K čemu tudi Nemca v slorensko-italijanaki zborV Dopisi. Ia Vranjaltega. 23. septembra. |Izv, dop.) Zvestoba! — kakšno ceno imaš, nam kaže dan denes celi aval , naj bodi gospod ali kmet, kako malo se jih za tebe več no briga! To nam dan denes kažejo možje, kterim ljudstvo vso zaupanjo da, da bi se potegovali za njegovo pravice. Pa žalibog, komaj dobijo pooblaBtenje se udeleževati zborov in volitev, že pokažejo, da te skrbijo, ila se njih osebne željo spolnujejn, za ljudstvo jim pa celo nič ni inar. To nam kaže na Vranjskem zadnja volitev, ki je bila za šolsko svetovulstvo. Možje, v ktere je ljudstvo vse zaupnnjo imelo, so se pustili pregovoriti od nomškularskih podpitmvalcev tako daleč, du so Se le po končani volitvi znčeli spraševati, kdo jo ta nii oni, za kterega »n morali glasovati. Izvolili bo može, ki imajo lepo čednosti nad seboj, namreč: neki gospod tili izvoljenih v Izraelu, raji na enkrat 25 goldinarjev v blagajnico za uboge položi, kakor da bi dolžnosti dopolnil, ktero ga vežejo kakor skrbnega župana; drugega izmed tistih vrlih inteligentov tako žali, du je v tem „ciganskem" slovenskem jeziku rojon, (dasiravno nemškega le za silo lomi); tretji gospod je soseskinim odbornikom pri seji obljubil, da jim bode vse na slovensko prestavil, pa potein pravi, naj se !e nemški jezik izvoli, čeravno nobeden pri colem odboru nemško ne razume, — šo eden gospod, kteri bi največe zaupanje pri ljudstvu imeti imel, pa so j« pri priliki ponudil, da hoče nemško pridigovati, ako lo kdo poslušati kočo. — Vrlo ste volili zastopniki Vranjskega okraja, ali vedite , Vi ste zvestobo malo cenili, iu sto zaupanje pri ljudstvu izgubili. Sicer vas bodo vsak, kteri vašo djanjo ne pozna, po oblačilu za tnožo cenil, ker hlače nosite, ali ime sla izgubili, kterega mož zasluži; tudi mislite, če sto voljo naših renegatov tako vrlo izpolnili, da zdaj jo vsegn konec — ali počasi — kader sejavec seje, šo ne ve, kaj bode žel. — Posestnik na Vranjskem. iE Vriqja, 23. septembra. [Izv. dop.J ltesnica jo, ka se je večina slovenskega naroda do sedaj tnalo brigala za naše državljansko razmere, ka nije umela ceniti narodnosti in tužuo životarila pod kopitom nemškutnrsko nadvlade; povsod jo bila tema , povsod smrtonosno spanje. Po premnogih skušnjah denes že dobro vemo, kje tiči vzrok toliko dolzega spanja in nezavednosti, ondi u um reč, kjer so jcprvljo krivo mislilo, da je studenec, iz kterega izvira vsa človeška veljava, v hrepenenji poznanji nemškoga.jczika, n to zarad tega, ker človek, ki ni znal nemški, ni bil človek , nogo „windischer Lümmel" itd, Bill smo Že tako daleč, da smo se sramovuli svojega povsod preziratiega in od najvišjega gospoda, üd slednjega biriča zasmehovanega naroda. No da eo pa tudi tajiti, ka je v sredini dremajoče množico culo precej krepkih možakov, ki so pozorno zasledovali tajne poti avstrijske nesrečne vlade, ki so opa- Voglarji so vaški fantje. Njim so da vino v vodrici in kruha poleg. Kader se voglarji iz dveh raznih vasi soatauojo, se pod oknom časih do krvavega ravsuejo. Ce nič piti ne dobe, uli kakor se pravi, Če morajo oditi „zn zidom brez potice," ali če so po svojem dozdevanji premalo dobili, začnejo grdo razsajati. Skrivši razdenejo voz, zvlečejo poedina dela na streho staje ali hiie, ter ga gori zopet skup sestavijo, da drugo jutro na tomenu strehe stoji knkor sedlo; časih celo konje in krave po napošev postavljenih deskah na kotolčni stolpoh zapeljejo, od kodar jih drugo jutro donmči le z veliko težavo časih celo po škropcih zopet nazaj doli spravijo. Kader so se svatjo že malo ogreli, se začno ple.>. Prvi zapleše starešina 7, nevesto, za njim dever z vojarno al vodiljo, potom tovariši z družicami ia nazadnje ostali gostje vsak s svojo ženo. Tako se pleše prvokrat, potem pa vse križem in poprek, kdo ravno s ktero hoče. Pleše se pa denes mettjo, nego se je v preješnjih časih plesalo Ko je veselje do vrha prikipelo, ko so svatje najbolj židane volje, se začne za nevesto „v jabelko" nabirati. Prvi zapiči starešina krono kri-ionačo v jabelko, in potem gre ta od gosta do gosta iz roke v roko, vsak ?.apiči v njo kak denar, in nazadnje jo starešina nevesti izroči. Denes ko je malo kovanega denarja med ljudmi, gro mesto jabelko krožnik okoli. Na krožniku je kupica vina. Vsak goat, izpivši vino in položivši svoj dar na krožnik, kupico opet nnlijo ter jo da naprej svojemu sosedu na njegovi levi "trani sedečemu. Tudi nepričujoča žlahta pošlje svoje darove nevesti po kakem drugem gostu, knr ta položivši dotični dnr na krožnik glasno obznani. Nevesti darujejo vsi svatjo možki in ženske. Celo voglarji pomole v palcineni precepu srebrno dvujsetico skoz okno nntri, in tudi godci prinesejo kaj smernega v dar. Med nabiranjem ima nevesta ženinov klobuk na glavi, in od '"d pride morebiti tieti pregovorni pravi: deklica je prišla pod klobuk t. j. 'lehils jo moža. Poje se vmee tndi tista nArodnn pesem, ki pravi: Le le tem, le lo «oni 'A'o mUdo uevMto Preljubi moji svati, 2 dirom ino t blagom. Strici, ujci tete! Dulico a svetim rajem, Le semkaj pritecite, S ivetlni rajem in i veseljem Lep dar prinesite, Tud' t enim lepim poitenjem itd. Le mi jo darujte Sicer ima ta pesem več variant. Droga nabira darov je za kuharico , in ta nabira se zove Jarma." Kuharica pride s kuhačo in z lončenim Črepom v hišo in začne na dolgo in 'ifko svatom pripovedovati in razkladati, da jo prišel strašim vihar nad nj«W lonce v kuhinji, in se hudo nad njimi mtnesel, tako, da za seboj ni l1r"ga nič pustil, nego črepinje. Holj ko ve kuharica šaljivo govoriti, in na- vadno žo malo vinjene svate v smeh pripravljati, bolji in poveljniki je za-njo v .spel i larme. Med larmo se pojo narodna pestmi, ki pravi: Kdor bo dni eno potico, Daj mu bog uflado ženico; Kdor ho dni ea grouek, Daj mu bog poln koiek; Kdor bo dal en vinar, Daj mu Ijog cel goldinar. Nazaduje prido šo godec. Kolikor mogočo smošnoje oblečen stopi z z burkljami v rokah iznenada pred goste. Burkljo po mizi vrgši, zaupije na ves glus : .Kakšni Ijmljo sto vil Žreto in pljote kakor luknje, pa nič ne plačujete! — To ne inoro biti! l.e vsakemu pošteno odrajtajte, kar mu gre, tedaj tudi nam godcem I" — Za goden zložijo možki mod seboj. Kteri so „s cugoni," t. j, kteri imajo ženo ali družico poleg sebe, morajo polovico več dati, nego oni, ki so „peš," t. j. sami na svatbo prišli, ter so zavolj tega pešci imenujejo. Godci mod tem pojejo : Haztegnite inoinjlce, Darujte godcem petič Vi pa ofa" slamSiaa, Dajte vsncfinu polič vini, Da ni bomo grlu namočili, Vam na zdravjfl ga izpili Kdor pri teh treh nabirali ne more obilno darovati, položivši svoj malen dur reče: če ravno jo majhen dar, jo velika ljubezon ! —■ Kader ura odbije polnoči, ženejo hübe, — kar sem šo pri IV. narodopisni sliki onionil — nevesto od mize proč, pa doli v klot. Znkleiiivši se, da jih hi kdo možki no nadlegoval, začnejo nevesto razpravljati. Vsa deviška znamenja, venec, partico, jej vzemjo, kiti, ki so joj čez rami viseli, pod ruto ali maramo zavežejo, iu tako kot zakonsko ženo opravljeno, zopet nazaj k mizi pripeljejo. Banderjaš in godci morajo za dobro voljo iu za smeh skrbeti, V njih vsakovrstnih uganjanjih jo dokaj zdravega humorja. Do bi hotel šo godčovo burke oposivati , Iii so mi ta slika provoč raztegnila. Prihranim si jih pa do druge priložnosti. Počnsih so začenjajo svatje spat spravljati, kar ao Se-lo proti jutru godi. V jutro morajo godci biti prvi po konci najpoprejo ženinu in nevesti, in potem drugim svatom za dobro jutro pod oknem zagosti. Drugi dan preide med pojednjami, pijačo, petjem in drugimi veselicami, Mlajši svatje družice iu tovariši navadno popoldan kje na какош podu ali parmi plešejo, Malo pred solnčnim zahajaiijctn pride ženinov hlapec, čo itnn brata, brat z vozom po novestino halo. Nevestina moti so vsede na balo, pn jo še-le potem na voz odnesti da, ko jo od ženina kak dar pripeljela. Na vsak konec voza prido po ena Skrinja, v sredo med njo pa blazino, vanjkuSi, 1 zovali ovinke, po kterih eo mislili spraviti vladni možje vse avstrijske narode pod zveličavno krilo mogočnega neuištva. letajoči Slovanom prijazno časopise, videli so domovini zvesti sinovi gnjusobo ncinškiitarskili namer . slutili ostro šibo, s ktero so mahali in še vedno luahnio Slovencev nasprotniki po vsem. kar je slovensko. Mrzeči nevredno službovanje in samonilstvo si rodoljubni možje take krivice zvesto znpisnjejo v svoje anale NaSo ljudstvo začenja v temni noči odpirati oči in veselo gleda mlademu jutru nasporti, ki mu bode donoslo svetlo luč, milejšo usodo. Slovenski časopisi, tabori in čitalnico so ga predramile, Klic nuših rodoljubov se povsod radostno zasliša, kjer so prikažejo, jili ljudstvo 7, veseljem objema. Tega smo se v nnšem trgu prepričali zadnjo nedel jo, ko so nas obiskali ljutomerski rodoljubi. ter nam napravili pod milim nebom sijajno veselico, ktera je privabila nad tisoč tržanov in kmečkega ljudstva iz naše okolice. Rodoljubna naša dekleta so so že v soboto večer trudila, pripraviti ljutomerskim gostom mil sprejem, lepšaje pri vhodu stoječi elavolok z krasnimi venci in dišečimi cvetlicami Na prostoru za veselico odločenem jo hilo oh petih /e vse živo, godba jo nvirala, možnarji so pokali in zbrani dijaški kor je prepeval miloglasne slovensko pesme. Za tem so sledile napitnice in govori, v kterih se ie razlagal narodu program slovenske politike. Pri govorih se jo zdržnl mir in red prav tako, kakor seru ga videl na ta taborih. Posebno zanimivo pa je, da ju ljudstvo po končanih govorih prosilo znane govornike, naj povejo še kai več, Narod začenja dobro spoznavati, kjo ga črevelj žuli — vesela prikazen. — Vse Slovence bi utegnil posebno vnemnti predlog gosp. Kukovcn, ki je pred zbranim občinstvom dijakom ljutomerskega okraja, kterih jo bila večina nazoča, nasvetoval, naj do prihodnjih počitnic spišejo podučno knjižico zn miš narod. V knjižici nuj bi se popisovale narodne šege, pisale zgodovinsko črtice in poezije; vsak naj bi delal po svojih zmožnostih. Treba je toraj , da se brž osnuje dotični odbor, ki bo skrbel za izvršenjo toga nasveta, ter vodil celo stvar. Tiskovne stroške prevzeme ljutomerska čitalnica. — Za gotovo se je tedaj nadejati, da bodo vrli ljutomerski dijaki prihodojo jesen dokazali svojo rodoljub)« v djanji. — Ta veselica je našomu ljudstvu mnogo koristila, srčna hvala torej ljutomerskim čitalničarjem, ki so nam jo osnovali. Politični razglrol. Iz Dunaja se poroča da je Iieust zato nastopil stopil svoje diplomatique potovanje, dn bi spravo storil med Avstrijo, Prusijo in Rusijo. Cehi so pri volitvah tudi v mestih slavno zmagali. Povsod so voljen1 narodni deklaranti. Volilci so se živejo vdeleževali, nego kedaj prej, tako da so dobili Cehi šo celo večo večino, nego pri zadnjih volitvah. Vlada je popolnoma podlegla s svojim e. k. kandidati vred. To volitvo so ministerstvu jasno pokazale, da zdanja sistema nima na Cešk eni nobenih tu). Vladna stranka, iz nekoliko judov in c. k. uradnikov, ima zdaj dvomljivo in kislo tolažbo , da je bilo nekoliko manjšina meti mestnimi volilci. Sicer pa si tajiti no more, daje osramotena in na laž postavljena pred vsem svom svetom, ker je vedno Siroko-ustoo med svet trobila, da so češki poslanci generali brez. vojsko, — V Pragi (Staromcsto in Smihovo) so vsled neopravičenih reklamacij od strani vladne odeje, vilauiki (vilnnih—plahto, prtič Kiizmič iimi lelnhcel tn sploh posteljna oprava, vrh vsega pa lepo iz lipovega lesa izrezljana ia s evetljieami naslikana zibeljka. Denes hi se svet muzal in posmolmval, če bi nevesta tudi zibelj s seboj pripeljal«. Bedaki! Ziholj jo uajpotrelueju spreraa mladih zakonskih, kdor se jej posmehuje, ta je skazljivec, da no Kiizmičevcga izraza vpotrebiml — Voznik dobi novi robec, pogačo in živo kokoš, brž ko ne kot simbol materinstva. Sedaj jo prišel čas, da se ima nevesta od doma ločiti. Britko jej, je domu in domačini slovo dati. Nevesta joka in stokn v raamkiuem krilu, pa kar mora biti, mora biti. Voznik podu nevesti v sredi zarezano palČico, nevesta naredi s to palčico znauieujo av, križa pred vpreženo .iivinico. ter jo potem ž njo požene. Narezana pnlčicn se pri tem ua dvoje razlomi, en del vrže nevesta čez živino naprej, drugi pa vznak nazaj v znamenje večne ločitve. Svatje se podajo zdaj na ženinov dom. Domačih ne gre nobeden poleg. Nevesto ne smo alarešina ob trdi noči na ženinov dom pripeljati sicer no hi vedela, кашо sn jo pripeljali! Na ženinov dom grede, paze ženinovi svati, da pred nevestinimi v hišo pridejo, fin sc jim je to poirečilo, zaklenejo bržo vsa vrata, in ko de-verz mladenčeina pride, ne more notri. Zdaj je treba trkati, ker pa v hiši ženinovi svatje veliko laruio delajo, eni na žremlje mlejoč, drugi kose klepeč, tretji soda nabijajoč, morajo nevestini svatje zunaj močno trupati, preden jih v hiši slišijo. Na starešinino vprašanje, kdo da зо V odgovori dever, da so popotni ljudje, ki si pri dobrih ljudeh prenočišča iščejo. -- Starešina odvrati, da nimajo za to prostora, in poleg tudi tolikega in tako silnega posla, da se na morejo в potniki vkvarjati itd. Starešina zdaj deveru vrača nemilo za nedrago, Kakor jo ou moral tačas, ko so ua nevestin dom po nevesto prišli, deveru vganjke odgonevati, tako jih mora zdaj dever starešini, preden se starešina vsmili, in vrata odpre. Nevesta jo v plašč zngrnena ter ima možki klobuk na glavi, češ ka je ne Iii takoj spoznali. Ženinova mati, nevestina svekrva, pride nevest,i z vinom in kruhom nasproti. Navada je, da nosi r,el hleb kruha nn vilicah naboden. V nekih krajih prinese tudi masla, prediva in hišne ključe nevesti nasproti. (Daljo prib.) stranke volitve na 29. t. tn. preložene. Župan dr. Klaiidi se je zarad tega nepostavnega vladnega koraka odpovedal svoji česti, kar je za vlado tolikan: veči udarec, ker je dr. Klaudi rolo med vladnimi krogi vedno veljal kot eden najpravičnejih in nojzmernejili čeških mož. — Palacfci je enoglasnn voljen svojim voHIcetn spregovoril in djul med družim: „Mi ne boiuo v hoji opešali in če bog hoče zmagamo hroz krvolitja . . . Mi imamo moč nravnosti in pravice, in tej se ustavlja rolo pekel zastonj", Gališki deželni zbor bodo imel mnogo novo stavljenih predlogov rešiti: o popravljenem volilnem redu, o vseučilišču, o podaljšanji sesij deželnega 2bora na najmenj tri mesece itd. Sprava meti Poljaki in Rusini, kteio ima poseben odbor pospešiti, bode so najbrž razbila, kor Rusini zahtevajo ločenjo od Poljakov in laston deželni zbor, česar gnspodoželjni Poljaki ne bodo nikdar dovolili — Klub resolucionistov je sklenil, delati da so poslanci pošljejo v državni zbor, da pa ga imajo izstopiti kakor brž Nemci no dado Galiciji vso avtonomijo, ktero resolucija zahteva. Ker od državnega zboru ni pričakovati, da hi poljsko resolucijo sprejel, bode naposled vendar 7inng!il Sinolka, tem gotoveje kor njegova stranka vedno narašča. Glasilo ogorske vlade „Nsplo", list, ki je bil tlozdaj vodni podpornik cislnjtanizmu, je to dni prinesel članek govoreč za federalizem. V dunajskih vladnih časopisih ju zarad tega velika nesreča , ker vidijo, da jih še ta poslednje mogočni prijatelj zapušča. V Španiji ima vlada mnogo posla z republikanci, ki se žo zdaj močno dovolj čutijo, da menijo zabraniti volitev kterega koli kralja. Vojaški „prostovoljci svobode" so vseskozi republikanskih misli tor ni dvomiti, da bodo oh določnem času ako hodo trebalo z orožjem v roci stali na strani svobodnjakov. Vlada puk je baje sklenila na vse mogoče načine zatirati republikanska gibanja Kaznc stvari. * (Policijski posel.) „Debatte" je v svojem 2C3. listu prineslo v dopisu iz Ljubljano tole ovadit: „Splošno razširjena govorica trdi, daje vred-nik „Slovenskega Naroda", Anton Tomšič, ki je bil potoval k Husovi svečanosti v Prago, a sa od tam ni več vrnil, pobegnil v Rusijo. Povod tega jo bržkone sedmero tiskovnih pravd, ktore ga čakajo pri okrajni soduiji v Celji in med kterimi so tri zarad zločinov." — Tomšič jo poslal iz Prago „Debatti" pojasnilo, v kteri jej — da ne bi imel zarad te notice nepotrebnega posln s policijo - naznanja svoje praško stanovanje iu jej zagotavlja, da se bo i kratkem vrnil v policijsko okrožje mariborsko, oziroma pred oči ljubljanskega ovaduha ter da ni dozdnj še vse svoje življenje niti za trenotek zapustil delo-krožja — „svobodnih" — avstrijanskili tiskovnih in kazenskih postav, * (Dr. Krek) prednaša v prihodnjem semestru na graSkem vseučilijfi 1. „Rausteiae zur slaviacheu Mythologie" (Gradivo za slovanko basnoslovje) dve uri na teden. 2. „Einfluss des Christenthums auf dio slavisehe Sprache und den slavischen Mythus (Upljiv krščanstva na slovanski jezik in slovansko pravljico), * (Zahvalni ca ž u p a n i j o senožeške in v romske.) Za-hvalnica deželnemu odboru kranjskemu poslana se glasi tako-la : „Velealavui deželui odbori Visečega spoštovanja polna občinska zastopništva iz senožeške in vremske doline se eno svojih najimenitnejših dolžnosti rešijo, ker jim je častna naloga, da velesluvnemu deželnemu odboru, koji se je s poiaziiinljenjom vcleslavnega deželnega zbora našega z vso očetovsko skrbjo vselej in povsod krepko za to poteza!, da so se v Senožečah zopet starodavne c. kr. oblastnije ustanovile, v imanu vseh svojih poštenih občanov srčna čutila nepozabljive hvaležnosti izrazijo, ter sepočastez uljudnostjo imenovati od veleslavaega deželnega odbora popolne ponižnosti in iskrene udu-noati polna občinska zastopništva." "(iz Rusije) se „Novi. Pr." piše: V tem času biva tukaj en senator iz Ornegore , Dakovič, kojega uazočnost se nikakor ne strinja z mirnimi nameni. Avstrijsko in Turčija vsaj no morete tega vesele biti; povdarja se. koliko zaslug ima Dakovič in njegovi drugi, da se je Grahovo Turkom odščenolo Črnogorcem na korist. Koliko važnosti s« majhni Crnogori daje. sled: iz ostontativno razširjana govorica, da se bode poseben diplomatičen opravnik tukaj poveril. Grkom sn ua tolažbo v enomer govori „preloženo in odloženo", zdaj se jim obeta Thesalija in Mecedoni.ja drugokrst Kandija , in o Rumeniji se pravi, tla je njena in ruska korist ona ista. Pri Husovem praznovanji v Moskvi je zgodovinar Pogodili povdarjal. da je Uns bil prvi delavec za vseslovanstvo, iu če bi bil delj živel, bil bi se on in celi svet ruski cerkvi podvrgel. * (Po s ku ša n j e Ru s i n o v) pobogati se s Poljaki, daje „VVau-derer-ju priliko svetovati, naj se tudi Nemci na Ceskorn prek glave vladino pogode s Cehi, kakor uaj tudi drugi narodi med seboj enako ravnajo, ker vlada nima srečo v spravi narodov. — Ko bi mož, kije ta dobrovoljon članek pisal, prišel malo za kuliso štajerskega zbora, kjer noben nasvet slov. poslancev podpore no dobi, samo da ga Slovenec etavi — videl bi, kako nemogočo je 7. zdanjimi zastopniki Nemcev govoriti o spravi in »polnitvi pravil nih zahtev, * (Dvorno gledišče) v Draždanab ,jo 21. t. m. do tal pogorelo. Plamen se je poknzul ob 4tl 1 in do 2 popoldne ni bilo mogočo se ognja bližati in gasiti. Pokvarjene plinovo cevi so baje vzrok nesreče. Hram je b'' zavarovan za 600,000 tolarjev. Razun muzikalnih instrumentov je vse zgorel"- ЈјФ" Prosimo 6. g. naročnike, da blagovolijo bit«"0 svojo naročnino ®a novo četrtletje poslati, «I« ne bode v razpošiljanji nobene inotnjave. Administracija. Indstelj in vrednik Anion Tomšič butniki: lir. Jiiir Vošnjalt ln ilruKl Titk«r Kdusril Jnotlč