Dota Slovencev naši državi. Ljudski tabor v Žalcu, o katerem smo že v zadnji številki poročali, je ostal v neizbrisnem spominu ne samo udeležencem, marveč tudi našlm političnim nasprotnikom. Širnim krogom našega ljudstva je ta veličastni shod povzdignil duha, meščanskim in kmetskim liberalcem pa je tako pritisnil na živce ter jih razburil, da kakor brez uma lažejo. Na žalskem taboru je Imel najvažnejši govor mlnister g. dr. K o r o š e c. Iz njegovega znamenltega govora povzamemo te glavne misli: Kaj smo Slovenci prinesli v novo državo. Kadar se ljudje ženijo, se vprašujejo, kaj je prinesla nevesta k hiši in kaj je prlnesel seboj ženin. Tudi sedaj, ko smo si ustanovili svojo državo, našteva vsak od treh bratov, kak šno doto je prinesel v novo državo. Hrvatje in Srbi so prinesli s seboj lepo zgodovino, ki govori o kronanih glavah in poje junakom junaške pes mi. Mi Slovenci ne vemo v svoji zgodovini ničesar o kronanih glavah. Naša zgodovina je skromna, kakor je skromen sploh naš narod. Nismo prinesli tako slavnih zgodovinskih dogodkov, kakor drugi narodi, toda to, kar smo prinesli s seboj, je ono, kar drži države skupaj, je ono železo, ki se rabi v modernih konstrukcijah, da so zgradbe trajne in da ne razpadejo. Prinesli smo s seboj globoko ljubezen do naroda in njegove svobode. Na nas so pritiskali naši neprijatelji in ti sami dobro veste, da ste jim morali iztrgati trg za trgom, mesto za mestom, podjetje za podjetjem. Težka je bila borba, toda naša ljubezen do naroda je premagala vse nasprotnike. To je tista ljubezen, ki govori, kako lepa so naša polja, gorice in gozdovi; kako lep je naš jezik, naša pesem in pripovest. Vse to so naši ljudje razumeli in zato je vzplamtela v njihovih srcih ljubezen do lastnega naroda in vzklila moč, da si niso dali vzeti svojega jezika. S to veliko ljubeznijo smo vstoplli v novo državo in je ono najboljše jamstvo. da države, kjer sta nam jezik in zemlja zavarovana, ne pustimo, ampak jo bomo branili, ker nam daje vse to, za kar smo se borili. Dalje smo prinesli mi Slovenci s seboj nekaj, kar je za vsako državo tcmeljne važnosti. Mi Slovenci hočemo poštenost in pravičnost za vsakega. Hočemo enakosti za vse, kajti naš narod ni razdeljen v aristokracijo in nižje sloje, ampak mi se čutimo vsi kot bratje, ali pišemo s peresom ali v zemlji z motiko, ali s kladivom v rudniku. V državo smo prišli še z enim bogastvom, ki ga hočemo dati celi državi. To je žeja po kulturi, po omiki in izobrazbi. Naše veselje so prosvetni domovi po vaseh, naše osnovno šole ob cerkvah In vse, kar se godi po naših vaseh in gre za tem, da da našemu narodu člm več kulture. V boju z Nemci so oni sipali med naše ljudstvo denar, mi pa dobro knjigo, in smo napredovali. Slovenec, ki drži v eni roki plug, v drugi pa knjigo, je končno vedno zmagal. Toda človek ne živi samo od prosvete, potrebna je tudi gospodarska in poljedelska organlzacija. Tudi na tem polju smo prinesli s seboj lepo doto in to je naše zadružništvo. Vse ostalo zadružništvo v naši državi je moralo preboleti hude krize In ni zamoglo pomagati narodu tako, kot bi moralo. O našem zadružništvu lahko rečemo, da je stoiilo svojo dolžnost in preprečilo, da nlso naših ljudi niti izdaleka tako izžemali kakor naše brate. Zadružništvo je velika pridobitev in pomeni lepo doto, ki smo jo prinesli v našo državo. Prinesli smo s seboj tudi lepo književnost in znanost ter smisel za red in mir. Mi smo mirni ljudje, hočemo imeti mir, da lahko napredujemo. Proti onim, ki nosijo strnp in blato v naše hiše. V našerrr narodu so tudi taki ljudje, ki so se ponesrečlli. Napadajo vero, narodnost in kadar jim gre v račun, niti z državo niso zadovoljni. Toda povedatl moramo vsem, da njihovo mišljenje ni merodajno, odločilno je mišljenje velike večine našega naroda. Oni morajo napadati naše ljudi, ker hočejo, da bi postali tudi mi taki, kakoršni so sami. Zato mečejo blato na nas, da bi bili tudi mi blatni. Toda mi se s prezirom otresamo tega blata. Potrebno je, da slovenski narod pokaže, kaj misli o tem blatnem Časopisju, ki je prišlo kakor šiba nad slovenskl narod. Toda, kadar je naš narod pogledal blstro v oči nasprotniku In ga odgnal že na pragu hiše, je vedno tudi zmagal. Tudi danes je treba odločno nastopiti proti onim, ki nosijo strup in blato v naše hiše. Bodite prepričani, da se bodo potem poskrili in postali ponižni in pohlevni. Obljubimo danes, da hočemo ostati zvesti svojemu slovenskemu narodu, svoji zemlji in svojemu jeziku. Danes pa tudi povdarjamo, da hočemo biti slejkoprej zidarji moči in slave naše jugoslovanske države. Nihče nas ni silil, da smo vložili kamne v zgradbo te države, zato pa tudi hočemo v državi svobodno in prosto dihati! Ohranimo ljubezen do vere, narodnosti in države in do njega, ki močno ljubi slovenski narod, do našega kralja!