LISTEK. Pisma \z onstran groba, Piše pokojni Afron Voljnii, priobčuje Florijan S v o n. VII. Dospevši v deželo ljubavi dobim sroje nekdanje tovariše. Prav vesel me pozdravi moj tovariš Ogor, ki se je takoj informiral o politiki slovenski v svoji stari domovini. Ko sem mu razložil, kam jadrajo naši rojaki na zemeljski krogli, se ni mogel načuditi novo nastalim razmeram. Irin, Djegov kolega, pa mu seže kislega obraza vbesedo: BVidiš, Ogor, saj sem ti rekel še takrat, ko sva skupaj sedela v Zrezdi, da je slovenska politika zavožena". Ogor se nasmeje iu pripomni: »Pustimo politiko 1 Boj mora biti, da se razjasnijo oazori". Obrnivši se k meni, pravi: BPorabim te, ako hočeš iti z nama k predavanju! Stari Amanat, saj ga poznaš; to jo je oni starček, ki te je sprejel pri ystopu v to deželo, bo predaval r gaju slovanskih lip. Gotovo te bo zanimalo njegoro predavauje. Jaz sem bil prar zadoroljeD, da morem biti deležeu predavanja, zato sem se z reseljem odzval njegoremu pozivu. Na veliki planjavi, ki je bila porastena s prastarimi lipami, se je zbrala nedogledna množica poslušalcev. Lipe so debtele svojo opojno vonjavo, in njih listje je šuštelo pesem o nekdanji slavi starih Slovanov. Sredi množice se je dvignil stari Amanat in vzravnal povešeno glavo. Iz obličja se mu je brala njegofa rnodrost. Govoril je nekako takole: rBratje, pozdravljam vas r ljubavi pod temi starodavnimi, sloranskimi lipami! Dejanja se vrste, bivša prohajajo, nova vstajajo, a vsa ta dejanja teko skozi rečno nas vzdržujočo sedanjtjst. Oas, kdo te pojmi ? Ti si in vendar, kako te odkriti, kako te naslikati, da nam postane tvoj pojm jasen, ko se skrivaš t Tsemirske tajne, neodkrite vsemirske skrivnosti. Ako se zamislirao r čas, v njega najdalje dalje in mu iščerao pričetka, uvidirao, da čas nima začetka. Ako razglabljamo po njegorem koncu, najdemo, da je čas brez konca. V tem brezkrajnem času se yrše dejanja, ki jih rodi vzrok in ki vstajajo kot DjVga posledice. Da postane rsako teh dejaoj za čloreka dorršeno, mora skozi DJegor trenoten Bzdaj". Ako se rprašam: »Živim?" Odgovorim: .Da, živim." Starimo si vprašanje: BKdaj?" Moramo priznati, da zdaj in to vedno in reduo le zdaj. Svoje eksistence se čbvek zaveda torej reduo le hipuo, yedao le v trenotni in vendar nikdar minljivi, vedao trajajuči sedanjosti. V tej točki si dajeta smrt in rojstvo roko, ko sledi pojav pojavu. V vesolnem vsemiru vlada ta večna sedanjost, t kateri se vrši izpopolnjevanje prirode po vrstečih se dejanjih. Cas lahko zasleduje človek v smeri črte ia to po dovršeuih dejanjih, ki si jih reproducira t svojem spominu kakor reprodukcije kiaematografa " Amanat se pogladi po čelu in Dadaliuje: BPriroda ustvarja dela, a svojih del ne uničuje, ona jih kot varčna oboževateliica najraznoyr8tnejših slik hrani y ysemirski galeriji. Ali niso te lipe usahnile že pred tisoč leti ? Glejte, in vendar stojimo danes pod njihovimi košatimi kronami. Ako se ozremo tja y one krajne dalje, vidimo lahko .-e prve, bujuorastoče predpotopne pragozde in t njih Ie še y prayljicah se spominjajoče strahovite zmaje. Vse obsegajoči, brezkrajni in brezkončni čas je oni yeli6aitni dom, y katerega priroda stayi syetoriie pojave, da obrani zgodovino vsemira. V tem Teličnstnem, vse obsegajočem hramu časa, ki se iz n.jega ne izgubi najmanjši prašek, vlada brezkrajna večuost, t katero se izliva izpopoluujoča se priroda. Naš duh, ki teži po brezkončnem smotru popolnosti, zre in proučuje brezkrajno stvarstvo, v času shranjeno, in dyigu.jo6 se višje in yišje, se vedao bolj poglablja v življenje prirode. Zato, bratje, pred vami leži odprta kDJiga stvarstra, listajte po tej knjigi, proučujte nje zakone, in vaš duh se bo dvigal yedno višje in yišje, dokler ne dospe do smotra, odkoder nam prihaja epoznanje in življenje." Burni aplavz je bil plačilo starerau Amanatu za njegoro predavanje. Množica se je razšla po cvetočih liyadah, po katerih so frfotali y zarji mladosti milijoni krilatih pevcer, ozuanjujoč slayo prirode. Utrujen od daljnjega pota, sem se naslonil na kraj mene rastočo, pryo lipo ter sem čital s te starodavne priče zgodovino svojih pradedov. Zatrepetali so nad menoj srčasti listi, in jaz sem razumel njihovo šuštenje. V moji duši je vstala oada po novih zmagah t nori domoTini, ki Ti pošilja iz nje bratski pozdrar Tyoj Afron. (D»lj,.)