POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR O polUični volji in ekonomski mo­ drosti je govoril U Tant, ko je po­ zdravljal 1.500 delegatov iz 122 držav v,Palači narodov. O konferenci OZN, lO trgovini in razvoju smo na tem me­ stu že pisali. Sedaj lahko govorimo o njenem poteku, pozdravnih besedah, o izvolitvi organov in predsednikov posameznih komitejev. Priprave, in to temeljite so za nami. Pred človeštvom so se začeli odpirati problemi, o kate­ rih je potrebno -razpravljati, jih reše­ vati in odpreti perspektivo vsem de­ želam v razvoju, da najdejo pot in možnost k pravični razdelitvi dobrin, ki so zaenkrat svojina le nekaterih. Aktivno poseganje Jugoslavije v re­ ševanje teh problemov je priznano z izvolitvijo našega predstavnika tov. Stanovnika kot predsednika finanč­ nega komiteja te velike konference. To zasluženo priznanje bazira na dol­ goletnem delu, naštetih predlogih in na aktivnem poseganju v mednarod­ ne probleme, ki se tičejo odstranjeva­ nja zaostalosti. Izvolitev našega pred- staj>nika in pa izvolitev dr. Abdel Moneim El Kajsinija iz Z AR. je ob­ enem zagotovitev, da bo konferenca šla v tisto smer. v katero pojiašem mnenju mora iti. Zgodaj je še dajati prognoze, toda resnost in številčnost ob otvoritvi govorijo v prid razume­ vanju in važnosti problemov. Upamo, da bomo o tem lahko v bodoče pisali le o uspehih. Na drugem koncu sveta pa smo priča nič manj važnega posveta. Na Cejlonu v prostorih spodnjega doma parlamenta se je začel sestanek za pripravo druge konference neangaži- ranih držav. Nadaljevanje beograjske konference iz leta 1961 pomeni, nada­ ljevati in imeti zaupanje v takrat sprejete cilje, biti odločen in trden, da se ti cilji dokončno uveljavijo — to pot še v večjem obsegu in številu predstavnikov. Svet je v resnici lahko priča velikih dogajanj, ki ga pretresajo. To pot v razbijanju stare­ ga in preživetega, v iskanju novih na- činov in metod za boljše življenje vsega človeštva. Ko smo iskali resničnega krivca za dogodke na Cipru se nismo zmotili. V resnici je bil izven Cipra. Situacija se popravlja vsak dan toliko, kolikor izgublja na Cipru vpliv Anglija. S prihodom vseh trup, ki jih pošilja OZN, bo verjetno umetni spor izginil J in ljudstvo Cipra bo kaj hitro rešilo vse spore. Prav ista situacija je v Kambodži. Do pokolja v vasi Šantre ne bi prišlo brez ameriške pomoči in inštruktorjev, ki jih Amerika daje Južnemu Vietnamu. Poraz Francije na tem delu sveta ni Amerikance prav nič naučil. Ogromni stroški, ki jili ima Amerika s tem ko drži svoje po­ zicije v Vietnamu se ji ne rentirajo, še manj pa ji prinašajo ugled in per­ spektivo. Ko se ves svet trudi, da naj­ de rešitve in pot za pošteno medse­ bojno sodelovanje, imamo na drugi strani ekstremiste. ki poskušajo za­ vreti kar se zavreti ne da. Tudi Zahodna Nemčija postaja po­ dobna predvojni. Pred nekaj tedni so v Bonnu objavi^, da se v budže- tu zahodnonemškega vojnega mi­ nistrstva predvideva 150 milijonov mark za gospodarsko in vojno sode­ lovanje in pomoč afriškim deželam. To sodelovanje in pomoč je pravza­ prav zadrževanje in podpiranje neo- kolonianizma v Afriki. Zahodno nemško orožje se uporablja v borbi proti borcem v Angoli in Mozambiku. V Nigeriji se nahajajo Zahodnonem- ški oficirji, piloti. V Malgaški repub­ liki so zahodnonemške pomorske enote. V Južno afriški uniji proizva­ jajo Nemci za Fervuda rakete in boj- ne^strupe. J'sak'teden že par let avi- oni Luftvaffe prevozijo po 50 zahod- no-nemških vojakov inštruktorjev« v Južno Afriko. Tretjino prebioahtva v Južni Afriki predstavljajo Nemci. Nemci, ki so bili v alžirski Tujski le­ giji, so po odobritvi Francije poslani kot inštruktorji v Južno Afriko. Ko te stvari dobro premislimo in jih znamo pravilno oceniti, šele spo­ znamo kako potrebne so konference in dogovori namednarodni ravni. Le­ te so v stanju vse vojne psihopate, ki se igrajo s svetovnim mirom, onemo­ gočiti. Šmarski občani ob statutu v teh dneh so šmarski ob čani zaključili zbore volivcev, na katerih so obravnavali drugi osnutek občinskega statuta. Ob tem so se najbolj zanimali za gospodarsko usmeritev občine, osnove komunalne dejavnosti, šolstvo m krajevne skupnosti. V Kozjem, Polju ob Sotli, Pod­ četrtku, Imenem in drugje so se zavizemali posebej za to, da bi v statutu moralo biti bolj poudarjeno kmetijstvo, perspektive družbenega in zasebnega kmetijstva, industria­ lizacija ter turizem. Zagotoviti je treiba izkoriščanje zemljišč, zemljo usposabljati za boljšo proizvodnjo, kar pa naj opravi kmetijska zad­ ruga na svojih-zemljilščih. toda po­ magati pa je troba tudi ostalim. In turizem? V Rogaški Slatini naj se razvija zdraviliški turizem, toda široko prirodno zanimivo zaledje. Obsotelje in Kozjansko, pa se naj okrepi kot turistično območje za odcf^h. lov. riibolov in izletništvo. V osnutku statuta so dobro zago­ tovljene pravice in dolžnosti občine in dbčanov. vendar so ponekod opo­ zorili tudi na to. da bi prevelike ne­ posredne obveze, kot so predvidene za oskrbo v šolstvu, za obvezni pri­ spevek v komunalnih dejavnostih, lahko bile v trenutnem gospodar­ skem stanju realne, ker jih občina ne bi zmogla izvrševati. Čeprav so potrebe resnično velike, so občani previdno presojali in dojemali, da gre v življenju občine predvsem za gospodarstvo, zato je treba ra­ zumno ukrepati. Občani, ki delujejo v prosvetnih druištvih, so opozorili na izboljšanje kulturnega življenja, ki naj bo jas­ neje začrtano, čeprav so v osnutku podane široke možnosti. Tu gre za klubsko življenje, na katerega pa ne bi smeli gledati samo s »kultur- niškega< vidika, temveč dosti bolj z gledišča družbenega življenja. Največ pa so razpravljali o vlogi krajevnih skupnosti in neposredno razmišljali o območjih, čeprav je za to še čas. Videti pa je, da se ibodo krajevne sikupnosti razvile najprej v Rogaški Slatini, Šmarju pri Jel­ šah, Rogatcu, Kozjem in Bistrici ob Sotli. V začetku aprila, ko bo občin­ ska komisija za statut proučila vse jiiipombe, bo šniarska oibčimska skupšičina sprejemala svoj statut. s. r. VELENJSKI UPOKOJENCI o NOVEM POKOJNINSKEM ZAKONU Pred dnevi so se sestali šoštanjski in velenjiski upokojenci, da bi ob­ ravnavali teze za novi pokojninski zakon. Res so se te naloge temeljito lotili in zbrali celo vrsto zanimivih pripomb in predlogov za dopolnitev novega zakona. Tako so predlagali, naj bi izvedbo valorizacije pokoj­ nin starih upokojencev poenostavili s preračunavanjem povprečne os­ nove, ki naj bi jo zajeli za časovno obdobje 1960 do 1964 ali pa naj bi jih prevedli na enak način kot voj­ nim zavarovancem. Dalj« so pred­ lagali, da bi morali nove pokojnine prilagoditi ne samo^porastu življenj­ skih stroškov, temveč tudi gibanju osebnih dohodkov. Menili so tudi, da bi se naj v staž dopolnilne pokoj- niiiiiske osnove upoštevala tudi lio- norarna zajjosliiev, saj se od teh doliodkov končno odvajajo tudi vsi prispevki. Zanimiv je tudi predlog, po katerom naj 'bi starejšim upjoko- jencem. ki so bili ob svojem 55 letu starosti dosegli 55 let delovne dobe — pa so je imeli sicer v resnici več (stari zakon namreč ni upošteval za­ poslitve pred <16. leti starosti) priz­ nali tudi zaposlitev pred šestnaj­ stim letom. Menili so tudi, da bi bilo prav, če bi invalidskim upokojencem, ki so morali zaradi bolezni ali nezgode predčasno v pokoj, šteli kot os.nova za pokojnino polnih 35 let delovne dobe in najvišjo kategorizacijo de­ lovnega mesta. Za železničarske upokojence eksekutivne službe so predlagali, naj ibi se jim deset me­ secev delovne dobe 'štelo za leto dni. Šoštanjski in velenjski upokojen­ ci so poleg fega zbrali še celo vrsto zanimivih pripomb, ki jih bodo po­ sredovali pristojnim forumom. F. S. V SEVNICI RAZPRAVA O OBČINSKEM STATUTU: KRMELJ JE TUDI INDUSTRIJSKI KRAJ Na zasedanju plenuma občinskega odbora SZDL v Sevnici, ki so se ga poleg odborni­ kov udeležili tudi predstavniki nekaterih go­ spodarskih organizacij ter predsednik, taj­ nik in sodnica za prekrške občinske skup­ ščine, so v glavnem razpravljali o sprejemu statuta okraja Celje. Diskutanti so pregledaU posamezne člene statuta. Tako so ob členu 17 pripomnili, da bi moral biti kot večji in­ dustrijski kraj v sevniški občini unenovan tudi Krmelj. Pri poglavju o razvoju turizma so opazili, da v tekstu ni omenjeno spodnje Posavje, ki ima več turističnih krajev. Na­ dalje so bili mnenja, da je treba razen med­ občinskih skladov za srednje šolstvo ustano­ viti tudi medobčinske sklade za srednje šol­ stvo. K členu 182 pa so še dodali, naj javno tožilstvo v Brežicah financira okraj tako kot v Celju. S. 5. POVEŽIMO NAPORE ZA RAZVOJ \ mladinskega turizma; Zadnje čase je bilo tudi v celj­ skem okraju več zanimivih razlprav o mladinskem turizmu. Zato so se pred dnevi sestali v Celju predstav­ niki vseh organizacij, ki jih ta pro­ blem zanima in so o ra,zvpju mladin­ skega turizma na našem področju sprejeli zanimiva stališča. Ko so go­ vorili o nekaterih slabostih, so me­ nili, da so le-te prav gotovo posle­ dica iiienacrtnega in nekoordinirane­ ga dela v preteklosti. Zato tudi ni izdelanih dolgoročnih programov za razvoj mladinsikega turizma, marsi­ katera sredstva se trosijo neracio­ nalno itd. Zato so udeleženci posve­ tovanja menili, da bi bilo prav, če bi ustanovili medobčinski zavod za le­ tovanje, ki bi koordinaral delo in naloge na tem področju. Vse organi­ zacije, ki se z mladinskim turizmom bavijo, pa naj bi sestavile analize dosedanjega stanja, na podlagi kate­ rih bi lahko izdelali tudi enoten pro­ gram razvoja mladinskega turizma pri nas. ,RAZPRAVE O STATUTU MOZIRSKE OBČINE SE BLIŽAJO KONCU Ta teden bodo v mozirski občini zaključili javno razpravo o osnutku abčinskega statuta, ki se je začela le 21. januarja s skupno sejo občin­ ske skupščine in občinskega odbora SZDL, nadaljevala pa se je na sejah organov upravljanja v delovnih or­ ganizacijah in na sestankih družbe- no-političnih organizacij^ in društev. Da bi bila razprava na zborih voliv­ cev čim temeljitejša, so dali natis­ niti občinski statut v 3000 izvodih in ga razdelili družinam v občini. Udeležba na zborih volivcev je bila qa splošno dobra. Po zborih voliv­ cev bo občinska statutarna komisija proučila vse predloge in pripombe ter sestavila dokončen osnutek sta­ tuta, ki ga bo občinska skupščina sprejela ob koncu tega meseca. -er VEC SKRBI TURIZMU V RADEČAH RAZPRAVE OB STATUTU OBČINE LAŠKO Ob koncu pretekleiga tedna so v Radečah razpravljali o občinskem statutu. Razprave so se udeležili tu­ di kolektivi gostinsike in trgovske stroke. Zanimali so se predvsem za razvoj turizma. V osniUek statnta ko vstavili pripomlw, naj občinska skupščina pcnlpira razvoj turizma v Radečah in okolici, kjer s^o številni predeli, primerni iza turizem. S. S. V MOZIRSKI OBČINI OSEM KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na zborih volivcev, ki bodo sredi marca, bodo razpravljali o osnutku statuta občino Mozirje, o ustanovitvi krajevnih skupnosti in izvolitvi pripravljalnih odborov krajev^ nih sknpn_osti.- Pred dnevi je Obeinski od­ bor SZDI. Mozirje sklical sestanek s orod- sodniki krajevnih organrancij SZDL v ob­ čini. Nn njem so se pof;<)\orili o polifiJnih |)ripravah na zbore volivcev. Ko so jfovorili o ustanovitvi krajevnih skupnosti so bi'i mnenja, da naj bi bilo v občini S krajevnih skupnosti kot predvideva tudi osnutek 'st.n- tuta občine. Krajevne or|!anizacije .SZDI bodo i/vedle kadrovsVe priprave za izvoli- t<'V pripravljalnih odborov krajevnih skup­ nosti. Le-ti bmlo pripravili v 4? dneh tiiHi b^nntek statuta krajevne skupnosti in ga predložili volivcem v razpravo. LANI V ŠTORAH Na pobudo sindikalnih podružnic delovnih enot in sindikalne podružnice podjetja, je bilo v obratih in oddeikjh štorske železarne 58 zborov proizvajalcev in 204 članskih se­ stankov. Največ so posvetili gospodarskemu in finančnemu poslovanju delovnih enot in podjetja, rekonstrukciji železarne, higiensko tehnični varnosti pri delu, delitvi osebnih dohodkov, delu organov samoupravljanja, iz­ delavi statuta podjetja, pripravam za razne volitve in rekreaciji članov kolektiva. J. M. K problemom in metodam dela SZDL IZ RAZPRAVE TOVARIŠA F. KNAFELJCA NA PLENUMU OKRAJNEGA ODBORA SZDL Še vedno je dosti takih organiza­ cij SZDL, ki še niso našle svojega mesta, prave vsebine dela, ki pri delu niso sigurne in niso lispelc an­ gažirati širokega kroga občanov. Za takšno stanje so krivi tako ob­ jektivni, kot tudi subjektivni raz­ logi. Posamezne ^rajevne organizacije delajo v različnih pogojih dela z ozirom na terenske prilike in šte­ vilčnost organizacije. Delo na tere­ nu z razmetanimi domačijami v hri­ bovitih predelih je sigurno mnogo težje, kot v naseljih, ki predstav­ ljajo zaključno urbanistično celoto. Seveda pa tega ne smemo po­ sploševati, saj marsikje ugotavlja­ mo, da z ozirom na objektivne }>o- goje v posameznih sredi.ščih delo SZDTj ni zadovoljivo, da nekateri ljudje*— pa tudi člani ZK — delo v SŽDL celo podcenjujejo. Težavo pa predstavlja beg pred funkicijam^i s strani listih malošte­ vilnih kadrov v manj razvitih pod­ ročjih, ki so voljni delati pa jim zato nakopičimo celo vrsto dolžnosti, da pod njimi klonejo, oziroma jih ne morejo dobro opravljati. Izredne težave za uspešno delo .SZDL predistavlja pomanjkanje pro­ storov. Praktično je nemogoče or- gianizirati sestanek, razgovor, po­ svet, predavanje ali karkoli že dru­ go, če ni za to primernega prostora, kjer bi se lahko občani v primer­ nem okolju in na toplem pogovorili o različnih problemih. V okraju imamo že precej klubov, ki uspešno delujejo, še več pa je takih, ki se še niso uveljavili, ker nimajo programa, cesto lepo oprem­ ljeni prostori pa vse preveč same­ vajo. Pri nadaljnji širitvi klubov, se moramo zlasti zavedati, da klub ni samo prostor, ampak predvsem metoda in pestritev dela z ol>čani. Zato se je treba izogiibati ozke, sa­ mo kulturniške usmeritve kluba, za­ prtosti in togosti. Tam. kjer so klubi zaživeli, so pokazali izredno pri­ vlačne oblike dela, ki je mnogo .1k)1j pritegnila občane, kot nekda­ nje sekcije. Tudi pomoči s strani občinskih odilM)rov SZDL ni vedno dovolj. Zla­ sti ni tiste neposredne, konkretne pomoči, ki bi oiuogočila posamez­ nim organizacijsko in kadrovsko šibkejšim organizaeijam, da bi lah­ ko uspešno delale. Med najvažnejtšb ovire, ki pre­ prečujejo hitrejtšo številčno rast in krepitev organizacije SZDL, brez dvoma spada reševanje zadev v oz­ kem zaprtem krogu. Posarnezni od­ bori krajeYnih organizacij sicer razpravljajo o nekaterih življenj­ sko važnih vprašanjih dol(včenega območja (n. pr. podružbljanje zemlje in gozdne proizvodnje itd.). Vendar te razprave ostajajo v od- lx)ru, ne pridejo do članstva. Po­ sebne grupe okrajnega odbora SZDL. ki so obiskale nekatere kra­ jevne organizacije, so ugotavljale, da so odilx)ri celo večkrat razprav­ ljali o podružibljanju ;zemlje. da pa je članstvo o tem slaibo informi­ rano, da je ravno zaradi tega pri reševanju največ negativnih pri- po-mb in nasprotovanj in da ravno tako otbravnavanje povzroča obču­ tek brezperspektivnosti pri delu kmečkega prebivalstva, ker mu ni jasna njegova bodočnost. Uspešno delajo samo trste krajevne organi­ zacije, ki imajo stalen in dober stik s članstvom, kjer odbor krajevne organizacije organizira razgovore, predavanja, javne tribune o aktual­ nih problemih, ki imajo posluh za potrebe in želje občanov. Drugo, česar se še vedno niso mogle otresti nekatere organizacije, je kampanjsko, delo. Namesto, da Ibi se delo odbora odvijalo enako­ merno vse leto. se posamezni odbo­ ri zaganjajo od akcije do akcije, če 'pa ne dobijo nobenega impulza >od zgoraj«, potem pa včasih preteče tudi leto. ne da bi članstvo vpratšali za njihova mnenja po določenih Vpraišanjlih. ZčSto unerilo kvalitete dela iM)sameznih organizacij ne mo­ re hiti dobro izvrševanje nekaterih kampanjiskih akcij, ampak stalno. kontinuiran-6 in načrtno delo s član­ stvom. PRIPRAVE ZA USTANAVLJANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V ŽALSKI OBČINI Pretekli teden je bil pri občinski skupščini v 2alcu sestanek predsed­ nikov pripravljalnih odl>orov kra­ jevnih skupnosti, na katerem so u- deležencem obrazložili pomen kra­ jevne samouprave občanov. Ker so sedanji krajevni odbori že pokazali veliko prizadevnost, bo v popolnejši obliki novih krajevnih skupnosti pri­ šla še bolj do izraza odločujoča vlo­ ga občanov. Da bodo nove krajevne skupnosti sposobne reševati prob­ leme svojega področja, imamo jam­ stvo že v pregledu sedanje dejavno­ sti krajevnih odborov, ki so bistveno prispevali reševanju problemov s svojega področja. A. Arzenšek OB ROBU O pokojninskeinj sistemu v Konjicah Občinski sindikalni svet v Slo­ venskih Konjicah je sklical posve­ tovanje vodilnih odbornikov sindi­ kalnih organizacij, članov obč. kom. ZKS in izvršnega odbora občinske­ ga odbora SZDL. Na sestanku so ob­ ravnavali teze za novi pokojninski siistem. V razpravi o tezah so nav­ zoči predlagali, naj /bi pokojninska doba še nadalje ostala le 35 let za moške in 50 let za ženske. To so utehiljevali predvsem iz razlogov, ker delovni in ostali pogoji še niso toliko urejeni, da ibi lahko delovno dobo p>odaljšali. Omenili so tudi strokovni kader, posebno z visoko in višjo izobrazibo, ki prihaja v za­ poslitev šele med 22 in 25 leti sta­ rosti. Glede prevedb sedanjih upo­ kojencev in novih upokojitev so predlagali, da bi bilo trfba njihove pokojnine urediti skladno z življenj­ skim standardom redno zaposle­ nih delavcev. Člani društva upoko­ jencev so na posvetovanju navedli nekatere bistvene razlike v pokoj­ ninah upokojencev, ki so «li v po­ koj v različnih časovnih obdobjih. L. V. Motiv iz Konjic NAD 2.^00 ČLANOV ZB, ZVVI IN ZROP v občini Mozirje bodo do konca marca opravili popis vseh članov ZB NOV. 7M\] in članov ZROP. Računajo, da bo popis za­ jel nad 2.»00 članov vseh treh združenj, V ta namen je bil pri oličinskem Združenju borcev NOV ustanovljen poseben štal). ki bo vodil to akcijo. Popis bodo opravili za tc določeni popisovalci po vseh krajevnih or- ganisacrjah zgoraj omenjenih zdrsienj. . ,