207
Podučne stvari.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
80. Vestfalski kmet.
(Dalje.)
Hlapci so veliki ia mali, prav tako tudi dekle. Kedar ni gospodarja in gospodinje doma, imata veliki hlapec in velika dekla prvo besedo, pa se tudi postavljata in potezata za hišo, da je kaj. Ako hlapec ne zna izmikati, to se pravi ovsa za konje, da so lepši in se more pohvaliti ž ojimi, tak hlapec nič ne velja, težko dobiva službe. Družina služi za novce in obleko. Včasih dobiva mesto obleke kos njive, ki jej jo gospodar obseje z lanenim semenom, in lan ki izraste, ima družina. Predivo po-predejo v dolgih zimskih večerih. Ako bi dekla svoje preje ne popredla, to bi jej za zelo vzeli, taka dekla se ne more omožiti.
Gospodar je pri družini, po letu v veži, po zimi v hiši. Ako bi gospodar posebej jedel, hudo bi mu zamerila družina, pikala bi ga z raznimi priimki. Kedar sta si hlapec in dekla toliko prislužila in prištedila, da moreta kupiti kravo in drugih reči, tedaj ni nobene ovire več, da bi se ne mogla vzeti; sam gospodar jima na roko  gre.   Navadno    ostaneta   pri njem za kočarja
klh
208
K Djemu morata potem hoditi na delo, kadar ju potrebuje. Zato pa hodi gospodar svojemu kočarju na roko, kedar je treba, kupi mu kravo, ali mu jo dade iz svojega hleva za primerno ceno. Ako je kočar vzel v najem polje, gospodar mu je orje itd. Za vse to in drugo temu tako pa more kočar skrbeti najpreje za gospodarjevo korist, delati mu mora za malo plačo, ter biti gotov vsak čas tudi za izredna dela, za katera ne sme nobenega odškodovanja zahtevati. Pogledimo na Kranjsko. Tudi pri nas je še takih kočarjev ali gostačev, tudi pri nas morajo opravljati taka izredna dela brez odškodovanja. In katera, kakošna so taka dela? Naj navedem eno. Neko saboto je sneg zapadel. V nedeljo zjutraj, kaj pak, ni bilo nobene gazi. Gospodar je zajahal konja, gostač pa je moral peš gaziti debeli sneg pred njim, gaziti dobro uro daleč do cerkve.
Kedar se gospodar postara, izroči domačijo ali najmlajšemu sinu, ali najmlajšej hčeri. Starejši bratje in sestre dobijo izgovorjeno doto. Pa tudi sebi, in ženi če je še živa, izgovori kmet primeren užitek. Izgovori si stanovanje, in to posebej, vrt, par njiv, drv, novcev in žita. Sin mora poiskati neveste v trdnej hiši.
Kedar svatujejo, to ti je veselje. Svatba se vrši na tistem domu, na katerem bodeta mlada gospodarila. Na poročni dan se zbirajo mladeniči pri ženinu, žene in dekleta pri nevesti. Vsi so svatovski opravljeni. Preden gredo k poroki, varno pripno venec nevesti na glavo, ako bi jej pal na tla, pomeailo bi slabo. Kedar je gotovo vse, tedaj zajašejo. Nevesto posadi prvi sorodnik na konja, ki je ves v trakovih in pisanih, ponarejenih cveticah. Po poroki zamahnejo tovariši s palicami parkrat po ženinu, naj pomni, da boli to, in nima pretepati žene. Sedaj stopi na čelo svatom in obrnejo se domov. Ženin prvi zajaše na dvor, ali koj se povrne z godcem, in poda nevesti, ki bolj zadaj jase, hleb kruha in vrč pive. To znači, da odslej hoče on skrbeti za potrebno hrano. Nevesta pokusi pivo, kruh pa zlomi ubožčekom, ki uže čakajo darov. Svatovanje traje po več dni.
81. Španjolske ovce.
Nekdaj so slovele španjolske ovce merinovke po vsej Evropi, po španjolskej volni so popraševali trgovci po vseh sejmih. Dandanes je druga. Dobrih sto let je temu, odkar so začeli španjolske ovce na Saksonskem rediti, in to z najboljšim uspehom. Saksonska volna je boljša od španjolske. Zato poskušajo dandanes, da po-žlahtne španjolske merinovke s saksonskimi. Nakupijo celih čred in odpeljejo v prvotno domovino. Ker je ovčarstvo španjolsko toli posebno, hočemo je malo opisati.
Ako potuješ spomladi ali jeseni po širnih ravninah notranje Španjolske, srečuješ pogosto izredno velike črede dolgodlakih ovc, katere poganjajo oroženi pastirji, nekater celo na konju. Samo ob sebi se umeje, da imajo pastirji cele gruče močnih in hudih psov, ki jim črede čuvajo in vkup drže, vzlasti ondaj, kedar jih vodijo
na nove oadaljene pašnike. Ovce rede večinoma veleposestniki Leonski in Starokastilski. En sam gospodar ima do 10.000 drobnice, tudi po več. Nekdaj so jih redili tudi po 50.000 do 80.000 pri enem gospodarju. Celej čredi načeluje nadpastir ali majoral, kateremu so podrejeni navadni pastirji in poganjači; na vsakega gre po 200 ovac. Majoral in pastirji so posebni ljudje. Doma so malokedaj, in to le nekaj dtii. Navadno so vedno z doma, seda) tu, sedaj tam. Kamor dojdejo, urede se kakor jim kaže. Eoi si postavijo šotorov, eni si spleto kolib z vej, eni si skopljejo votlin v tla, in eni se na-mestijo po podmolih. Spanjolski ovčar je krepek, ožgan, kosmat in umazan, pa tudi zelo podivjan; vsaj na oko se ti takov vidi. Kedar ga prvi pot ugledaš, meniš, da ti sam tolovaj naproti gre. Telovnik mu je črnorujav in umazan, kosmati jopič je od ovčje kože in brez rokava, hlače so kratke, nogi ste s cunjami oviti in tičite v škornjah od debelega usenja, lase ima razmršene, ker jih nikdar ne počeše, klobuk mu je širokoKrajen, zgoraj ošilen in Ijuknjast; nekateri nosijo ovčinaste Kape. Ogrinja se s strganim ali razno pošitim plaščem, opa-suje s krvavoradečim, ali vijoličnim pasom, v katerem nosi tobak, cigaretni popir in mošnjico za novce. Ob bedru mu visi dolg špičast nož, čez ramo dolgocevna puška in kar gre še zraven, v desnici pa drži dolgo in debelo gorjačo glogovku. Tako je opravljen in oborožen ta poludivji, surovi in drzni, pa tudi dobrodušni in pošteni pastir.
Na visokej planoti Rajnoškej smo dobili tacih pastirjev. Bilo je majnika meseca. Pred nami se je razgrinjala veličastna planinska pokrajina. Visoki, prečudno razsedlani in s snegom odeti vrhovi se rijejo ob severnem horizontu. Kakor daleč je oko neslo, povsodi je bilo dovolj mlade sočnate trave, katero so mulile brezštevilne ovce v veči \ ali manjih gručah. Od daleč se ti vidi prav tako, kakor da se premičejo belkaste lise po tra-tinah. Tu izvira Ebro v mnogih bistrih vrelcih, in kmalu tako naraste, da goni mlina. Ta gorska planota je 4000 črevljev nad morjem.
(Dalje prihodnjič.)