ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) izvirno znanstveno de!o UDK 598.2:632.18(497.4 Kras) GNEZDiLKE POPOGORiŠČNEGA HABITATA NA PETRINjSKEM KRASU Iztok GEISTER Korjančiči 18, 6276 Pobegi IZVLEČEK V letih 1998-99 je bila na popogoriščnem rastišču ruja in žajblja popisana ptičja skupnost. Vrstna pestrost in gnezditvena gostota ptic sta tu večja kot v okoliških habitatih, kar pomeni, da je požar ugodno vplival na grmiščno ornitofavno. Ključne besede: ptice gnezdilke, vegetacijska sukcesija, Petrinjski kras UVOD Za slovenske submediteranske vegetacijske razmere je sestoj ruja (Cotinus coggygria) in žajblja (SaJvia offi­cinalis) dandanes nekaj izjemnega. Pojavlja se na kraš­kih tleh predvsem na nekaj iet starih pogoriščih in zato na razmeroma majhnih površinah. V kuitivirani pokra­jini velja za pustoto. Življenjska doba takšnega sestoja ni znana, zagotovo pa je le faza v ciklusu vegeta­cijskega nasledstva. Ttpološko ga smemo prištevati k tipu nizkega in odprtega sredozemskega grmičevja (tim. garigi), katerega nastanek je odvisen od vrste tal in prsti ter pašnega in požarnega režima v mnogoterih razli­čicah. S popisom sem nameraval ugotoviti, katere vrste ptic gnezdijo v takšnem pogoriščnem habitatu, poraslem z rujem in žajbljem. Ugotovitve naj bi pomagale ovred­notiti pomen požarnega gospodarjenja v kuitivirani pokrajini, kar je še posebno aktualno v sedanjih post­kulturnih razmerah, ko se zaradi zastale paše kraški svet zarašča (Geister, 1998}. Ornitofavria slovenskega krasa je v domačem stro­kovnem slovstvu razdrobljeno in temu primerno po­manjkljivo obdelana. Le območje Čičarije in Kraškega roba sta temeljiteje popisala Marčeta (1992) in Gjerkeš (1995, 1996). Uredništvo ornitološke revije Acrocephalus je v letu 1999 načrtovalo posebno številko, posvečeno ornito­favni krasa, v kateri naj bi bite objavljene najnovejše ra­ziskave ptičjega sveta s tega favnistično in vegetacijsko zelo svojskega območja. Po nasilni odstavitvi glavnega in odgovornega urednika in solidarnostnem odstopu ce­lotnega uredniškega odbora junija 1999 se je avtor odločil za objavo svojega kraškega prispevka v reviji Annales. OPIS OBMOČJA Rastišče ruja in žajblja na Petrinjskem krasu je dvodelno; razteza se na vsaki strani makadamske ceste Petrinje - Podgorje. Vzhodni del je velik 350 x 900 m, zahodni 500 x 700 m, tako da skupaj merita 66,5 ha (si. 1). Rastišče leži na pobočju, ki se od gradišča Soligrad vzpenja proti Gavju (177 m). V popisnem območju izrazito prevladuje sestoj ruja in žajblja, od grmovja se na robovih pojavljajo mladi grmi navadnega brina (!uni­perus communis), od drevesnih vrst pa raztreseno raste­jo črni bor (Pinus nigra), kraški gaber (Carpinus orien­talis) tn mali jesen (Fraxinus ornis). Semtertja so vidne apnenčaste goiičave. Vzdolž severovzhodne strani ob­močja poteka kofovoz, ob njem sta dva opuščena kam­noloma, v prvem je odlagališče odpadkov, v drugem policijsko strelišče. Po jugozahodni strani območje pre­haja v travnike, zaraščajoče se z brinom (vzhodni pre­del), oziroma v listnati gozd (zahodni predel). Na seve­rozahodni strani mejita oba dela popisnega območja na gozd črnega bora. Medtem ko je zahodni del kljub napetosti dokaj raven, je vzhodni zaznamovan z večjo 299 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) iztok GEISTER: GNEZDllK E POPOGOR1ŠČNEGA HABITATA NA PËTR1NJSKEM KRASU, 299-502 vrtačo na zahodnem robu. Prek območja vzporedno METODA potekata dva daljnovoda. Za popolnejšo oceno ornito loške pomembnosti po-V zemljevid popisnega območja sem vnašal vse na pogoriščnega habitata, poraslega z rujern in žajbljem, bi terenu pojoče samce, ki so bili osnova za oceno števila tukajšno ptičjo skupnost moral primerjati s ptičjimi gnezdečih parov. Domnevne gnezditve so bile v večini skupnostmi okoliških habštatov: travniškega z opušče-primerov tudi potrjene z opazovanjem za zarod skrbe­nimi in predvsem s črnim trnorrs poraslimi vrtačami, čih staršev. Da sem osebek štel za gnezdilca, je moral travniškega, poraslega z brinjem, in grmovnatega, v ka-biti odkrit vsaj trikrat. Porazdelitev pojočih samcev je terem prevladujeta brin in ruj. Leta 1999 je bil takšen bila kartirana in situ. primerjalni popis narejen na travniku, poraslem z rujem Po kartirni metodi sem popisoval leta 1998 8. 5., 12. in brinom (brez žajblja), enake velikosti kot vzhodni 5., 31. 5 in 5. 6., leta 1999 pa 27. 5, 3. 6. in 16. 6. raziskovalni predel, na katerega tudi meji. Takšno po­raščenost štejem za naslednjo stopnjo vegetacijske suk-REZULTATI secije. Rezultati popisa so zbrani v tabeli 1. Tab. 1: Sestava pojočih samcev na rastišču ruja in žajblja (66,5 ha) na Petrinjskem krasu v letih 1998-99 (n -število pojočih samcev; S -število pojočih samcev v obeh predelih, GG -gnezditvena gostota). Tab. 1: Structure of singing males in the wig tree and sage habitat (66.5 ha) in the Petrinje Karst during 1998-99 (n -number of singing males, X -number of singing males in both parts, GG -breeding density). zahodni del / western part vhodni del / eastern part skupaj total GG vrsta / species n n n n 2 2 G G leto/ year 9 8 9 9 9 8 9 9 9 8 9 9 g/ 1 Oh a Alauda arvensis 1 1 2 3 3 4 0,5 Anthus campestrís - - 2 1 2 1 0,2 Turdus merula - - 2 1 2 1 0,2 Saxícola torquata - 1 2 3 2 4 0,5 Saxícola rubetra - 1 2 1 2 0,2 Hypollais polygiotta - 1 1 1 1 2 0,2 Sylvia cantillans . 3 1 - 1 3 0,3 Sylvia curruca 2 - - - 2 - 0,3 Sylvia communis 4 2 5 3 9 5 1,1 Sylvia atricapilla 1 5 1 1 2 6 0,6 Phylloscopus collybita 1 1 1 1 2 2 0,3 Lanius collurio 1 - 3 1 4 1 0,4 Fringila coelebs - 1 . „ - 1 0,2 Chloris cbloris . 1 - 1 0,2 Emberiza citrinella 3 1 - - 3 - 0,5 Emberiza hortulana - . 4 2 4 2 0,5 Miliaria calandra 1 2 6 4 7 6 1,0 skupaj / total 14 18 31 24 45 42 vrsta / species št. parov/No. pairs Aiauda arvensis 1 Saxicoila torquata 2 Parus caerulueus 1 Sylvia curruca 1 Tab. 2: Sestava pojočih samcev na primerjalnem Sylvia communis 2 območju (31,5 ha), poraslem z rujem in brinom, leta Lanius collurio 2 1999. Emberiza citrinella 3 Tab. 2: Structure of singing males in a comparative area (31.5 ha) overgrown with wig and juniper trees in Miliaria calandra 6 1999. skupaj / total 18 300 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • t99 9 • 2 (17) lztok GEISTER: GNEZ D I IK E POI'OGORlSCNEG A HAB I TATA N A PETRINJSKEM KRASU . 293-302 ..—i v 5/, í ; Popisno območje na popogoriščnem babitatu ruja in žajblja (zahodni predel, vzhodni predel in pri­merjalno območje) na Petrinjskem krasu. Fig. 1: The surveyed area in a post-conflagrated wig tree and sage habitat (western part, eastern part and a comparative area) in the Petrinje Karst. RAZPRAVA V primerjavi s sosednim vzhodnim predelom ra­ziskovanega območja je bilo v primerjalnem območju v letu 1999 popisanih za četrtino manj pojočih samcev. Na odprtih travnikih (travnikih, ki niso poraščeni s sklenjenim grmovjem) je bila vrstna pestrost manjša, le osem vrst v primerjavi s trinajstimi na rujevo-žajbljevem rastišču (vzhodni predel), zato pa gostota petih v obeh prebivališčih živečih vrst ptic različna: dveh nekoliko večja (rjavega srakoperja Lanius collurio in velikega strnada Miliaria calandra), treh pa manjša (polj­skega škrjanca Alauda arvensis, kar je presenetljivo, prosnika Saxícola torquata in sive penice Sylvia communis). Glede na to, da se je število pojočih samcev v vzhodnem predelu v dveh letih zmanjšalo, v za­hodnem povečalo, v celoti pa ostalo skorajda nespre­menjeno, je mogoče sklepati, da je za letne razlike odgovorno le notranje preseljevanje. Zato lahko obrav­navani habitat štejemo za delno izoliran življenjski pro­stor, z nekaterimi težko razložljivimi posebnostmi (ka­kršna je npr. pojavljanje škrjancev). Kljub majhnim abso­lutnim in velikim relativnim zneskom, ki omogočajo pretirane interpretacije števil, popogoriščni habitat ruja in žajblja lahko štejemo za sorazmerno bogato živ­ljenjsko okolje ptic na slovenskem krasu. i S 'Vy/.* * ^ "t .t '^•V, - i-."i SI. 2: Popogoriščni habitat ruja in žajblja na Pet­rinjskem krasu spomladi 1998 (Foto: I. Geister). Fig. 2: Post-conflagrated wig tree and sage habitat in the Petrinje Karst in spring 1998 (Photo: I. Geister). Seveda pa s tem še ni rečeno, da je kras optimalni življenjski prostor tamkaj živečih ptic. Kljub temu da so siva penica, veliki strnad in vrtni strnad Emberiza hortulana za kras tipične vrste, je njihova gostota v pri­merjavi z gostoto v optimalnih prebivališčih zelo nizka. Gostota sive penice dosega v mešanih grmiščnih se­stojih do 10 parov na 10 ha, v kuitivirani pokrajini pa zdrsne na 0,5 parov rta 10 ha (podatki veljajo za Veliko Britanijo) (Hagemeijer & Blair, 1997). V obravnavani združbi ruja in žajblja dosega 1,1 para na 10 ha (1998), kar je za tip odprte grmovne združbe bržkone malo. Veliki strnad dosega na senožetih 3,3 para na 10 ha in na ekstenzivnih pašnikih 0,7 para na 10 ha (podatka izvirata iz Francije} (Bauer & Glutz von Blotzheim, 1988). Na petrinjskem pogorišču, poraslem z rujem in žajbljem, ostaja z gostoto 1 para na 10 ha (1998) pri dnu lestvice. Še najbolj so razčlenjeni podatki za vrtnega strnada iz južne Francije, kjer dosega naslednje gostote: a) na suhih travnikih z redkim grmičevjem 0,2-0,4, b) na odprtih suhih travnikih z obdelanimi vrtačami do 1,7 in c) na travnikih z raztresenimi skupinami listnatega grmovja in brinja do 2,5 para na 10 ha (Bauer & Glutz von Blotzheim, 1998). Na našem kraškem rastišču ruja in žajblja doseže gostoto komaj 0,5 para na 10 ha (1998), to pa je približek mediteranskim vrednostim za travnata prebivališča. Nemara preseneča pojavljanje rumenega strnada Emberzia citrinella collybita, medtem ko navzočnost poljskega škrjanca glede na tamkajšno manjšo gostoto neprepričljivo pojasnujejo bližnji travniki. Za izrazite robne vrste veljajo v danem primeru rjava cipa Anthus campestris (kamnolom), mlinarček Sylvia curruca (bo­rovje) in vrbja listnica Phylloscopus collybita (gradnova hosta). Zaradi pritlehne rasti mladega ruja je pokritost tal zelo velika. Tako ni čudno, da prevladujejo talni gnezdilci (škrjanci, cipe, strnadi in cmokači), pa tudi 301 ANNALES • Ser. hist. nat. • 9 • 1999 • 2 (17) teiok GEISTER: GNEZDILK E POPOGORiŠČNEG A HABITAT A MA PLTRiNJ5KLM KRASU , 299-302 penice in srakoperji si spletejo gnezdo v pritiehnem vejevju. Primerjava podatkov o Številu pojočih samcev v za­porednih dveh letih kaže z vidika dolgoročnejših vegetacijsko nasledstvenih nagnenj bolj ali manj priča­kovane rezultate. Tako je v letu 1999 v primerjavi z letom 1998 upadlo predvsem število sivih penic in rjavih srakoperjev, torej vrst, ki živijo v nesklenjenem grmovju, naraslo pa je Število čmoglavk Sylvia atri­capilla in taščičnih penic Sylvia ca n ti i Ians, torej vrst, ki živijo v sklenjenem grmovju. Četudi je preučevano ob­dobje odločno prekratko za to, da bi se lahko izrisalo daljnosežnejše dogajanje, pa je vendarle jasno, da se grmovje popogoriščnega habitata počasi spreminja iz bolj odprtega v bolj ali manj zaprt prostor. Čeprav v obravnavanem habitatu ne gnezdi nobena takšna vrsta, ki ne bi gnezdila tudi v okoliških habitatih, je vpliv požara na vrstno pestrost in gostoto gnezdečih vrst očiten, saj sta pestrost in delno tudi gostota vrst na rastišču ruja in žajblja večja kot v neposredni okolici. Seveda pa kakšnih posplošenih spoznanj zaradi frag­mentarnosti habitata ni pričakovati. BREEDIN G BIRDS O F A POST-CONFLAGRATE D HABITA T IN TH E PETRINJE KARST Iztok GEISTER KocjanCiCi 18, 6276 Pobegi SUMMARY In 1998-1999, the breeding birds of some 66.5 ha large former conflagration, now overgrown with wig tree Cotinus coggygria and sage Salvia officinalis, were surveyed near the village of Petrinje in the Slovene KarsL 17 breeding species were established, with 45 singing males in 1998 and 42 singing males in 1999, The most common breeders were the Common Whitethroat Sylvia communis and Corn Bunting Miliaria calandra. AH the surveyed species were also recorded in the neighbouring habitats, although in smaller numbers. The survey has shown that the post-conflagrated wig tree and sage habitat has a favourable effect on the breeding birds' diversity and density. Key words: breeders, vegetational succession, Petrinje Karst LITERATURA Bauer, K. & U. Clutz von Blotzheim, 1988. Die Vogel Mitteleuropas. Bd. 14/111. Aula Verlag. Wiesbaden. Geister, I., 1998. Ko ogenj spi in je voda zvezana. Poligrafi 9-10: 279-286. Ljubljana. Gjerkeš, M., 1995. Prispevek k poznavanju redkih in manj znanih ptic istrske Slovenije. Falco 9: 5-12. Gjerkeš, M., 1996. Prispevek k poznavanju redkih in manj znanih ptic istrske Slovenije - II. del. Falco 10: 51­ 58. Hagemeijer, H. & M. Blair, 1997. The EBCC Atlas of European Breeding Birds. Poyser. London. Mar četa, B., 1992. Stanje in ogroženost gnezdilcev sten črnokalskega kraškega roba. Annales 4:43-52. 302