Poštnina v državi SHS pavšalirana ..viiaKi trg 3 (v starem rotovžu), pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik.. Stev. 44 Ptuj, 27. novembra 1921 III. letnik priredi Jugoslovanska Matica v Društvenem domu slavnosten VEČER ===== Začetek ob 20. uri. = Pridite vsi! Pokažimo, da smo edini v vprašanju rešitve neosvobojenih bratov in sestra! ¦ • Naprej! ¦ ¦ I (Ob prazniku ujedinjenja.) \..........................................................j V četrtek, 1. decembra praznujemo v četrtič naš največji narodni praznik, praznik našega ujedinjenja. Kako veselo so utripala takrat naša srca ! Končana je bila svetovna vojeka. Končala pa se je tako, da se je zrušila trhla Avstrija, na njenih razvalinah pa se je začelo novo življenje, česar bi ne bili nikdar sanjali, se je uresničilo. Slovenci so po lastni volji s Hrvati podali roko Srbu, da ožive novo državo ujedinjenih Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kakor še nikdar v zgodovini, smo bili takrat slavnostno razpoloženi. Veličastni sprevod je v Ptuju takrat to jasno pokazal. Zgrnilo se je ljudstva, prazničuo oblečenega, na okra-senih vozovih, mladeniči in možje na čilih konjih, iz vse okolice v Ptuj, da javno in slovesno pokažejo začetek nove dobo. Kdor je prisostvoval oni manifestaciji, ogromni udeležbi pri slavnostni službi božji pred dominikansko vojašnico, ko se je prečita! kraljev manifest o ujedinjenji naši državi, je občutil v srcu, da se začenja nekaj "izrednega, da se pričenja nova doba. Slavnostno razpoloženje tistih dni se je poleglo. Prihajali so dnevi, ko je bilo treba Stari Poetovio. ¦ Predaval dr. Vladimir T r a v n e r. ! ¦ "...«••••••.••¦•••••¦••¦¦•¦¦¦¦¦¦•¦•«¦•¦¦¦••¦¦¦•••--••¦•••¦•-•* Nadaljevanje. To sliko nam izpopolnjujejo številni napisi, kipi, sohe, reliefi, sarkofagi, novci itd., ki so se našli. Posebno znameniti so kameni, ki so vidni na podstavku mestnega stolpa, med njimi sosebno kamen pod stopnicami nasproti cerkvenim vratom z napisom „Cae- sius.....ingenuus Peotovione", ker je to najstarejše še v izvirniku ohranjeno ime našega mesta. Mnogo izkopnin hrani mestni muzej, nekaj )ih je tudi na ptujskem gradu. Najlepše in najdragocenejše se nahajajo v graških in dunajskih muzejih. Te izkopnine nam pripovedujejo o navadah in šegah prebivalcev, o njihovih imenih itd. Iz njih poznamo, katera božanstva so častili, skratko, te izkopnine so živa priča nekdanjega življenja v Poetoviju. Mnogo teh spomenikov se je zgubilo, marsi-kak spomenik, ki se je ohranil stoletja, so sleči praznično obleko, pa obleči vsakdanjo delavsko. Saj je nastala naša država na razvalinah nekdanje Avstrije, na razvalinah svetovne vojske. Kdor je pametno in trezno mislil, je moral vedeti, da se z novo državo začenja tudi novo delo za njo. Zakaj iz razvalin in na razvalinah je bilo treba ustvariti novo državno stavbo naše Jugoslavije. Minila so tri leta od tistih dni, tri leta, v kterih smo gradili svojo državo. Kaka so bila ta leta, kaj smo dosegli v tej dobi ? Počasi je napredovalo naše delo. Delavcev ni bilo obilo, izvežbanih, vstrajnih delavcev še manj. Bilo je pa še tudi takih delavcev, ki so rajši stali ob strani pri delu ali pa delo celo ovirali. Zato ni čuda, da je le počasi napredovalo delo pri zgradbi naše ujedinjene domovine. Ne smemo se čuditi, da je ta ali oni pri delu opešal, drugi postal nekoliko malodušen, ko je videl, da njegovo delo ne rodi takojšnjega in obilega sadu. Ali bilo je tudi vstrajnih delavcev. Ti se niso dali oplašiti prvim neuspehom. Če so zadeli na ovire in težave, se niso ustrašili. S podvojeno silo so gledali, da premagajo težave. In začeli so se kazati uspehi. Večkrat so bili to mali, neznatni uspehi. Ali kazali so, da delo ni zastonj, da se po takih uspehih pride do zaželjenega namena. Najvažnejše delo, ki smo je storili v prvih treh letih našega skupnega življenja in delovanja, je pač naša ustava, sprejeta letos na Vidov dan. Z njo je položen trden temelj, na kterem moremo graditi dalje. Svojo trdnost je pokazsl ta temelj, ko so naši vnanji neprijatelji, računajoč na našo neslogo, letošnjo jesen poskusili, da omajejo ta temelj. Ali videli so, kako složno, edino smo nastopili proti njim za našo edinstveno državo. Misel naše edinstvenosti zmaguje. Naše kulturne organizacije so bile prve, ki so se strnile v enotne državne organizacije. Naši kmeti so letos šli doli k Srbom pogledat njihovo delo in življenje in sklenili ž njimi ožje znanstvo in prijateljstvo. Naši obrtniki in trgovci iščejo stikov s svojimi tovariši v razbili neuki ljudje ali pa jih uporabili, ko so zidali svoje hiše. Mnogo teh starodavnih prič pa še krije zemlja in marsikaj nam bo postalo iz te davne dobe jasnejše, ko jih izkoplje izvedenec. Pa že ti dodatki nam zadostujejo, da si napravimo precej natančno sliko starega Poetovija. Najvažnejši del in središče mesta je bil brezdvomno tam. kjer je stalo največje svetišče, tretji Mitrej, tukaj sta se najbrže križali glavni ulici dekumanus maximus in cardo maximus. V teh ulicah so stale najlepše in največje hiše, ki pa so se razlikovale od hiš v Rimu in v ostali Italiji, ker so se morale stavbe prilagoditi krajevnim in podnebnim razmeram. Tudi so se tukaj nahajala važnejša državna poslopja, ki so bila krasnejša in razkošnejša, Kakor v sedanjih mestih. Ob Dravi so živeli ubožnejši sloji, sosebno ribiči, obrtniki in mali rokodelci. Isto velja več ali manj za del mesta na desnem bregu. Ob hajdinskem klancu so stala, kakor omenjeno, poslopja carinskega urada. Svetišč, kapelic, soh in spomenikov je bilo v mestu mnogo. Gotovo drugih delih države in se vežejo z njimi v tesnejše zveze. Naša uprava pa skrbi, da enotno preuredi državne naprave in jih zedini v delu za skupno prospevajočo Jugoslavijo. Naprej ! je bilo geslo dosedanjim našim delavcem. Naprej ! mora ostati geslo tudi dalje, dokler ne dosežemo močne, srečne Jugoslavije. Katarinin sejem. Najvažnejši med tremi letnimi sejmi v Ptuju je pač Katarinin 25. novembra. S tem časom naj bi se začela prava zima. Trgovci si žele, da je ta dan pošteno mrzlo, potem si ljudstvo priskrbi zimske obleke in obutala. Ako pa je o Katerininem toplo, odlagajo ljudje nakup zimske obleke in prebijejo zimo s staro obleko. Tako je bilo saj do svetovne vojske, ko je bilo še blaga in se je dalo dobiti blago po cenah, ktere je zmogel tudi navadni človek. Ali tudi ti Katarinini sejmi pred vojsko, dasi je prišlo nanje dosti ljudstva in jp bila kupčija jako živahna, so bili le senca proti nekdanjim sejmom v Ptuju. Dokler ni poznal promet parne sile za parnike in železnice, se je vršila trgovina po rekah in po suhem z živalsko uporabo. Pri tej trgovini pa je bil Ptuj važno trgovsko mesto. Ptuj je posredoval trgovino med zahodom v Italijo in vzhodom na Ogrsko in dalje v Romunijo in celo Rusko. Poleg drugih deželskih pridelkov je posredoval Ptuj zlasti žito in živino za Italijo. Ko je v 17. stoletju živinska trgovina z Italijo najbolj cvetela, je posebna trgovska družba v Ptuju spravila v Italijo do 3500 glav živine. Na ptujske sejme so prihajali s svojim blagom trgovci in obrtniki pa tudi kupci s Štajerskega, Hrvaškega, Kranjskega in Koroškega. Sejmi so trajali po štiri tedne, 14 dni pred in 14 dni po imenovanih sejmskih dneh. Vrhunec je dosegel Ptuj kot trgovsko ae je nahajalo v mestu mnogo zasebnih in javnih vrtov in nasadov, kakor so imeli Rimljani sploh mnogo smisla za udobnost in lepoto. Radi tega so si, kar smatramo za gotovo, napeljali vodovod s Pohorja. Mesto je imelo, sodeč po izkopninah, več javnih stranišč, brezdvomno so se nahajale tukaj razne telovadnice, ker je bila telovadba v starem veku visoko čislana. Ostanki amphi-teatra se Se niso našli, če pa je imela mnogo manjša Flaviia Solva svoje gledališče in gladiatorje, jih gotovo tudi Poetovio ni pogrešal. Obrt, trgovina in industrija so bile zelo razvite, posebno so se izdelovale posode za vsakdanjo potrebo, pa tudi grobne svetilke z različnimi označbami in podobami. Ohranilo se nam je ime opekarnarja Servijana, ki je imel svojo tovarno pri Zg. Hajdini, drugo opekarno smo že imenovali, pa tudi drugi predmeti, kakor razne steklenice, šalice, doze za dišave in razno orodje za domačo uporabo so bile domačega izvora. Potrebno steklo so izdelovale številne steklarne na Pohorju. Navadnejše sohe, spomenike, mozaike, kakor tudi ključavničarska in kovaška dela so izdelovali domači ro- — 2 — mesto pred dobrimi 100 leti. Takrat so Šteli Ptuj med najvažnejša evropska trgovska mesta kakor Amsterdam, Frankfurt, Pariš, Dunaj. Ko pa se je začela Odesa razvijati, je pritegnila nase žitno in prehodne trgovino z Italijo. To je bil za ptujske veletrgovske hiše hud udarec. Omejevale so se sedaj na prehodno trgovino notranjih dežel, Ilirije na ene strani in Ogrske ter Bamata na drugi strani. Precejšen promet so imele z rogaško slatino, ki sa je takrat izvažala iz Ptuja in je je šlo zlasti na vzhod veliko (po Dravi). Drug hud udarec za ptuisko trgovino je bila železnica med Dunajem in Trstom. Nekaj let kasneje je stekla tudi mimo Ptuja železnica, ki je zvezala Pragersko z Budimpešto, ali prišli so tudi novi časi proste trgovine in proste obrti. Raznovrstna obrt, ki je nekdaj v Ptuju zelo cvela in razpečavala svoje izdelke daleč po svetu, je po malem ponehala, ker ni mogla vzdržati proste konkurence. Ohranila se je več ali manj, kolikor služi domačim potrebam. Najživahnejša pa je in ostane trgovina z domačimi pridelki in z živino. j Številke našega proračuna, j v...........................................................' Budžetni predlog za leto 1922, ki ga je finančni niinjster predložil finančnemu odboru zakonodajne skupščine v pregled, predvideva : izdatkov 6258 milijonov in dohodkov 5256 milijonov dinarjev. Izdatki so v budžetu sledeče razvrščeni: Vrhovna državna uprava . . . 595 milij. D Ministrstvo pravde.....186 „ „ „ prosvete.....460 „ „ „ vere ...... 82 „ „ „ notranje.....138 „ „ „ narodno zdravje . 186 „ „ „ zunanje..... 34 „ „ „ finančno.....829 „ „ „ vojne in mornarice 1489 „ „ „ gradjevine č. . . . 273 „ „ „ saobračaja .... 821 „ „ „ pošte in tel. . . . 238 „ „ „ poljopr. in vode . 114 „ „ „ šume in rude . . 206 „ „ „ trgov, in ind. . . 40 „ „ „ soc. politike ... 414 „ „ „ agrar. ret. .... 56 „ „ Narodna skupščina..... 1 „ „ Rezervni krediti...... 81 „ „ Dohodki: Carina in car. takse..... 418 milij. D Trošarine........ 390 ,, „ Dobiček na ažiu...... 810 „ „ Dave* na poslov, promet . . 400 „ „ Komorska uprava...... 1 „ „ Invalidski davek...... 36 „ „ Državna posestva...... 62 „ „ Začasni davek na imetje . . . 597 „ „ Izredna državna doklada . . 400 „ „ kodelci, ki so bili zelo izurjeni. Umevno je, da je bilo dovolj trgovcev in gostilničarjev; da se je nahajala v Poetoviju neka vinska trgovina, smo že omenili in kdor je postavil svetišče Bogu vina, je bil gotovo vinski trgovec in ne pivec. Dragoceni predmeti, kakor predvsem boljšo blago, obleka, dragulji, nakit, umetniške sohe in mozaiki itd., posebno pa izbrana vina in olje so se dovažali iz Italije. Izvažali pa so se iz Poetovija siro-vine, žito in vino. Še mnogobrojnejše je bilo število malih uradnikov, pisarjev iu slug, posebno pri carinskem uradu. Vojaštvo pa po Vespasianu ni igralo večje vloge. Izmed javnih dobrodelnih naprav omenimo predvsem požarno brambo, ki je bila, kakor povsod v državi, izvrstno urejena. Pri posameznih svetiščih se je delila revežem hrana; med nižjimi sloji pa so obstajale posebne pogrebne bratovščine. Drugih dobrodelnih naprav, kakor bolnišnic in hiralnic stari vek ni poznal. Z zmago krščanstva je dobila javna dobrodelnost seveda večji pomen. Šol, kakor jih imamo sedaj, v starem Različni dohodki...... 14 „ „ Direktni davek.......1806 „ „ Državno gospodarstvo .... 1295 „ „ Da še doseže ravnotežie v budžetu, bo finančni minister pooblaščen, da zaključi notranje posojilo v znesku 1 milijarde dinarjev po 6% obrestih. Posojilo bi se amortiziralo do leta 1940. Gospodarstvo. • > i..........................................................; Narodnogospodarski promet letošnje vinske letine. Pod zgorajšnjim naslovom razpravlja neki dopisnik iz Dolenjske v ^Slovencu" z dne 19. novembra t. 1. o težkočah, ki slonijo na valutarnih neprilikah in ki radi tega ovirajo gladko vnovčevanje letošnjega izbornega vinskega pridelka po primernih cenah. Ob zaključku svojih izvajan.) stavi sledeči predlog v uvaževanje: „V Sloveniji naj ee osnuje po krajevnih razmerah cela vrata delniških družb vsaka z glavnico 10—20 miljonov kron z namenom, da pokupijo najboljši del našega vinskega pridelka ter ga z umnim kletare-njem hranijo do tedaj, da se naša valuta dvigne. Namen te akcije je, da obdržimo v domovini ne le blago, ampak da vzdržimp njega ceno. S tam krepimo naš kmetski stan, od katerega bolj ali manj uspešnega gospodar j eni a zavisi vseh drugih stanov dobro- in slabobit. V agrarni državi živimo; skrbimo v prvi vrsti za tisti stan, ki nas vzdržuje ; le na tej podlagi moremo napredovati ter si pomagati." — Tako dopismk v „Slovencu." V Ptuju se snuje delniška dražba vinogradnikov „Vinaria", ki zasleduje iste cilje, ki jih navaja predlog v „Slovencu" in vendar so se našli kritiki, ki so čutili potrebo se obregniti v „Jugoslaviji" in v ,,Straži" nad to snujočo se delniško družbo vinogradnikov in sicer v taki obliki, ki izključuje vsak dvom, kakšen namen so imeli ti kritiki. Tudi botrom „Vinarije" je znano, da bi bila zadružna pot združenja vinogradnikov v svrho vnovčevanja vinskega pridelka najide-alnejša ; saj se je pri prvem tozadevnem zborovanju pretresovala tudi v prvi vrsti ta stran. Ali dosedanje skušnje na tem polju so po vsestranskem razmotrivanju rodile soglasen sklep, da za sedaj še žalibože ne kaže staviti podjetje na zadružno podlago, ampak na delniško. Končni uspeh je itak edeninisti, ker je vinogradnikom prilika dana in sicer v prvi vrsti, da se udeležijo kot delničarji. Kdor misli, da se naše gospodarske zadružne korporacije, ki se bavijo z vinsko kupčijo, držijo strogo zadružne smeri, se jako moti in ne pozna njih delovanja in če bi se držale, bi ne mogle pri sedanjih razmerah niti životariti, temmanj prospevati. Gospodje kritiki imajo priliko se infor- veku ni bilo. Takozvane mestne šole, ki so obstajale ob koncu starega veka v kulturnih središčih (Atene, Rim, Aleksandrija itd.) so se razlikovale od naših šol posebno potem, da ni bilo šolske obveznosti. Te šole so bile torej nekaka vseučilišča. Kljub temu je bila izobrazba v starem veku splošna. Analfabeti so bili samo najnižji sloji. Kakor drugod, so tudi v Poetoviju poučevali številni učitelji, ki so bili deloma tudi izobraženi sužnji. Pouk se ni raztezal samo na elementarno znanje (pisanje, računanje itd.) temveč so se gojile tudi razne proste znanosti in umetnosti, kakor pesništvo, govorništvo, zvezdo-slovje itd. Predvsem so se čitali klasični pisatelji Orkov in Rimljanov, v prvi vrsti seveda dela Vergilija (Enejida) in Homer (Ilijada in Odiseja), ki sta pomenjala Grkom in Rimljanom to, kar pomenja za nas sveto pismo t. je vzor dobrega, lepega in resničnega. Seveda je bilo razširjeno tudi prazno-versto, posebno magija in astrologija. (Dalje prihodnjič.) mirati v svoji bližini pri drugih sličnih gospodarskih zadrugah, kako težavno je njihovo delovanje. Slišali bodo, da zadrugarji poznajo svojo organizacijo le tedaj, Če jim ta plača neprimerno dražje njihove pridelke in če jim prodaje mnogo ceneje njihove potrebščine, kakor ta ali oni trgovec. Ako pa je kedaj zadruga primorana se držati istih cen bodisi pri prodaji ali nakupa kakor tigovec, tedaj je zadrugarjem zadruga že odveč ali vsaj postranska stvar, posebno, če nima lokala tik pred nosom članov. Tako je žalibože več ali manj pri vseh zadrugah, ne le pri vinarskih. Tako zadrnžno delajo tudi člani, ki se rekrutir»jo iz inteligentnih slojev in če že pri teh ni najti zadružnega razumevanja, kako se naj to zahteva od kmetskih slojev. Zadružna smisel je pri nas še v početnem gibanju in ni dvoma, da se bo sčasoma vglo-bila v najširše sloje. Ali ravno pri vinarkih zadrugah je treba takoj soočetka krepke, na trdni zadružni smisli sloneče podlage in pri sedanjih cenah mnogo kapitala, ki ga navadna zadruga z o. z. ne premore in tudi pridobiti ne more. Bivša „Weinbaugenossenschatt, katero nasleduje sedaj „Vinaria", je bila zadruga z neomejenim poroštvom in vendar ni tako cvetela, kakor bi bila lahko, ako bi bilo med njenimi člani malo več zadružne smisli. Ce bi se pa bila vrhtega še držala strogo zadružnega ideala, bi pa bila prišla bržčas že zdav-nej na kant. Ni pa bilo slišati, da bi ji bili interesirani vinski trgovci metali polena pod noge, ker jim je bila konkurentinja. Vzlic snujoče se delniške družbe vinogradnikov pa imajo kritiki „Vinarije" še vendar prostora in prilike dovolj pokazati, kako se bolje dela. Hic Rhodus, hic salta ne-udeleženi opazovalec in konzument. Vsak pač po svoje dela, dragi opazovalec moj, eni bolj iz gnoja žito, drugi bolj iz žita gnoj. .'.........................................................., • ¦ Dopisi. *•**•*•¦»¦¦¦¦¦ »•••••¦ ¦ • Franc Pirkmaier f. V pondeljek., 21. novembra je po dolgi mučni bolezni umrl v Ptuju, g. Franc Pirkmaier, nadučitelj in ravnatelj posojilnice v Framu, oče tukajšnjega vodje okrajnega glavarstva. Prepeljali so ga v sredo v Fram, kjer so ga v četrtek pokopali. Sestre in bratje brez razlike strank in slojev pridite vsi na slavnostni večer Jugoslovanske Matice dne 1. decembra v Društveni dom. Pokažimo, da smo edini o vprašanju rešitve neosvobojenih bratov in sestra. Podružnice Jugoslovanske Matice se obrača do vseh blagih src, dobrih rok in radodarnih ljudi. Ona rabi za slavnostni večer, ki ga namerava prirediti v večjem stilu na prihodnji narodni praznik, denarja, peciva, vina, sadja itd. Vsak najmanjši dar sprejme z veliko hvaležnostjo. Event. darovi se naj pošljejo preds. prof. dr. Kotniku, gimnazija ali tajnici rav. Šeligovi, Mladika. Odbor. Miklavžev večer. „Športni klub" v Ptuju I priredi dne 4. decembra t. 1. ob 20. uri v I tukajšnjem „Društvenem domu" Miklavžev I večer za vse člane ter za po njih pripeljane I goste. Tudi malčkom je vstop dovoljen v I spremstvu starišev ali drugih odrastlih oseb. I Darila sprejema dne 3. in 4. decembra do I 12. ure g. Joško Bregant, pis. ravnatelj pri I dr. Tone Gosaku, odvetniku v Ptuju. Vstop- I nine ni nikake, pač pa se hvaležno spreje- I majo od gostov in drugih prijateljev rado- | darni doneski. Mestna glasbena šola v Ptuju priredi v lastnih prostorih (Hrvatski trg 3) v soboto, dne 3. decembra ob 8. uri zvečer „Bethov-novih sonat." Predvajalo se bode: sonata D dur op. 12, F dur op. 24 (Pomlad). Kretze-rova sonata A dur op. 47. Cene piostorov sedeži 5 din., stojišča 2 din., dijaki 1 din. Dne 10. decembra se vrši istotam interna, dne 17. decembra javna produkcija učencev glasbene šole. Premestitev. G. okrajni ekonom Franc Matjašič je premeščen iz Ptuja v Ljutomer. 3 — Zglasitev ptujskih obrtnikov in trgovcev. Ker se vkljub javnemu pozivu okrajnega glavarstva z dne 24. junija t. 1. št. 71/4—II Se mnogi obrtniki mesta Ptuj niso zglasili s svojimi obrtnimi listinami na okrajnem glavarstvu v svrho revizije obrti, poziva okrajno glavarstvo ponovno vse one obrtnike mesta Ptuja, ki se meseca julija niso oglasili, da se zanesljivo prijavijo s svojimi obrtnimi listinami na okraj, glavarstvo soba št. 5 in sicer po sledečem redu: v petek, dne 25. novembra od 8.—12. ure vsi imetniki koncesi-joniranih obrti. V soboto, dne 26. novembra od 8.—12. ure vsi imetniki rokodelskih obrti. V pondeljek, dne 28. novembra od 8.—12. ure vsi trgovci. V sredo, dne 30. novembra od 8.—12. ure vsi drugi obrtniki. Obrtnikom, ki so letos sprejeli obrtne liste od okrajnega glavarstva, se ni treba prijaviti, razen če se je v njih obrti izvršila kaka sprememba. Vabijo se tudi one osebe, ki več obrti ne izvršujejo ter še posedujejo obrtne listine, da se oglasijo v svrho izbrisa obrti. Vsi prizadeti obrtniki se ponovno opozarjajo, da se bo na podlagi podatkov revizije obrti sestavil nov obrtni register, ki bo edini merodajen, ter bi oni obrtniki, ki se k reviziji ne priglasijo, morali sami nositi posledice, ako se njih obrt ne vpiše v novi obrtni register. Plesne vaje. Dne 20. t. m. počele so pri ,,Športnem klubu" v Ptuju plesne vaje, h katerim se še lahko vsak prijavi. Zadnji dan priglasitve je 27. t. m. Plesne vaje se vršijo vsak četrtek in vsako nedeljo. Odbor. Kino. Kinoravnateljstvo vljudno naznanja cenj. občinstvu, da se ni mogla predstavljati pretečeno nedeljo drama „ Grofica Walewska", ker je glasom brzojavke izposojovalne tvrdke en akt pri neki predstavi zgorel. Ta drama se bo predstavljala kasneje, ko si tvrdka manjkajoči del nabavi v inozemstvu. V nedeljo dne 27. t. m. se predstavlja krasna drama iz življenja v zlatokopih „Pohlep -za zlatom." Dejanje, ki se vrši na divjem zapadu, v domovini sioux-indijancev, je polno zanimivih dogodljajev. Predvajajo se krasni naravni posnetki iz Amerike, šege in navade priseljencev. V četrtek, dne 1. decembra se predvaja ob 5. in 8. uri pretresljiva drama „Noč grozote." Slike bodo razstavljene v kavarni Evropa. Gledališče je pri vseh predstavah dobro zakurjeno. Iz državno poljoprivredne službe. Minister poljoprivrede je imenoval vinarskega inštruktorja Josipa Zupanca za okrajnega ekonoma, ki bo deloval kot vodja kmetijskega nadzorništva in kmetijski poročevalec pri okrajnem glavarstvu v Ptuju. Gosp. Zupane deluje v Ptujskem okraju že nad 20 let v prvi vrsti kot vintrski inštruktor, pa se zanima tudi za druge panoge kmetijstva. Kakor malokdo pozna gospodarske razmere v našem okraju. Njegove zasluge za povzdigo kmetijstva, zlasti vinarstva v našem okraju so velike. Prebivalstvo se z zaupanjem obrača do njega v vseh gospodarskih zadevah. Tudi v našem listu priobčuje stalno poučne članke. Zato smemo veseli biti, da je ostala ta izborna moč v našem okraju. Prišel je pravi mož na pravo mesto. Sklicanje narodne skupščine in vladna kriza. Dela za narodno skupščino je dosti. Izdelan je že tudi proračun za 1. 1922, ki ga bo treba vzeti čimprej v delo. Ali nektenm strankam ni do resnega dela. Tudi radikalna stranka dela težave. Zahteva prod vsem, naj odstopijo nekteri ministri in se nadomeste z drugimi. Radi pa bi za se dobili tudi notranje ministrstvo, ki ga imajo po dogovoru demokrati. Ministrski predsednik Pašič se trudi, da omogoči redno delovanje v skupščini. Sicer rajši odstopi z vlado in naj se sestavi druga. Draginjsko vprašanje je v ospredju v posvetovanjih naše vlade- Dosedanje naredbe§z najvišjimi cenami ne zadoščajo. V novi uredbi naj bi se odredile strožje določbe proti kopičenju blaga, oderuštm v cenah, karteli-ranju trgovine radi zvišanja cen, predpiše pa se naj splošna dolžnost, da se cene vseh potrebščin javno označijo. Zadeva z Albanijo končana. Obramba naših mej proti albanskim vpadom je prišla pred Zvezo narodov. Zastopnik Angležev, ki so baš zatožili Jugoslavijo, da je kršila mednarodne določbe, ni mogel navesti nikakih dejanskih naših prestopkov in se je skliceval na časniška poročila albanskih in italijanskih listov, o kterih bi že naprej lahko znal, da so nam sovražna in torej nezanesljiva. Naš zastopnik dr. Boškovič je obširno razložil naše stališče in naše delovanje, ki je šlo za ohranitev demarkacijske črte, kakoršno so določili zavozniki. Naša vlada je že lani in letos meseca septembra zahtevala mednarodno komisijo, ki n»j gre v Albanijo in se na licu mesta prepriča, kdo ima prav in kdo ne. Ali te komisije ni bilo v Albanijo. Zakaj ne, vedo naši nasprotniki. Končno sta se naša vlada in albanska uklonili sklepu Zveze narodov in sprejeli mejo, določeno na londonski poslaniški konferenci. Notranji nemiri v Italiji. Italijanski fašisti so imeli veliko zborovanje v Rimu. Ker so napadali socialne demokrate in komuniste, je prišlo do dejanskih spopadov v Rimu in nekterih drugih mestih, pri kterih so se pobijali in zažigali hiše. Železničarji so zato nehali nekaj časa voziti. Tudi v Trstu ho radi naraščajoče draginje in slabega zaslužka ustavili delo delavci ladjedelnic in drugih večjih industrijskih podjetij. Proti njim so nastopili fašisti z drugimi nacionalističnimi strankami. Bodočnost Trsta. Tržaško prebivalstvo uvi-deva, da gre Trst v neizogibno pogubo, od ktere ga ne odvrnejo ne stavko, ne odpor proti njim. Trst je zapisan gospodarski smrti, ker je izgubil svoje zaledje, od kterega je živel. Tržačan ve- to in se vdaja v usodo, preklinjajoč pri tem svojo „svobodo" in svoje „osvoboditelje", ki so ga spravili tako daleč. Razno. Popust delavcem pri vožnji na železnicah. Minister saobračaja jo podpisal sklep, s katerim se dovoljujejo olajšave za vožnje delavcem in sicer 50 odstotkov za vožnje preko 100 km in za skupine najmanj 10 delavcev. Delavci se morajo pri vožnji izkazati s potrdilom županstva, da potujejo v svrho, da si poiščejo delo. Stari mariborski grad je kupil slovenski trgovec Berdajs za dva milijona kron od Nemca barona Tvvikel. Vlada v Beograda je kupno pogodbo že potrdila. Slovesno Odlikovanje predsednika Kmetijske družbe, generalnega ravnatelja Gustava P i r c a z redom sv. Save III. razreda je izvršil v ponedeljek minister poljoprivrede Ivan Pucelj, ki je v lepem nagovoru naglasi 1 velike zasluge odlikovanca za slovensko kmetijstvo. V svoj zahvalni odgovor je generalni ravnatelj vpletel mnogo zanimivih spominov iz svojega dolgoletnega delovanja pri Kmetijski družbi. V nedeljo 27. nov. pride g. Pire predavat v Ptuj. Razdelitev naše države na administrativne oblasti. Zakon o razdelitvi države v oblasti je predložila vlada narodni skupščini. Država se bo po tem zakonu delila na 26 oblasti in sicer: 1. Bačka oblast; 2. Beograjska oblast s sedežem v Beogradu; 3. Bitoljska v Bitolju; 4. Braniševska v Požarevcu; 5. Va- raždinska v Varaždinu, kateri pripadajo iz političnega okraja Murska Sobota mesta in občina Dolnja Lendava, lendavska okolica in Dolnji Lakot; 6. Vrbaska v Banjaluki; 7. Du-brovačka v Dubrovniku; 8. Zagrebška v Zagrebu ; 9. Zetska na Cetinju; 10. Kosovska v Prištini; Krajiška v Karlovcu (v katero spada tudi občina Osilnica); 12. Ljubljanska v Ljubljani. To oblast tvorijo politični okraji Črnomelj, Kamnik (razen občine Motnik), Trojane in Špitalič, Kočevje (razen občine Osilnica), Kranj z Jezerskim, Krško (razen občine Velika Dolina), Litija, ljubljanska okolica, Logatec, Novo mesto, Radovljica, Brežice, Sevnica, občine Veliki Kamen in Mrčna sela okraja Kozje. Dalje Loška, razen občine Št. Rupert. Iz županije reško-modruške pa občina Prezid. 13. Mariborska s sedežem v Mariboru. Njo tvorijo mesta Celje, Maribor in Ptuj, dalje politični okraji Ljutomer, Maribor, Murska Sobota (razen Dolnje Lendave, mesta in občine, lendavske okolice in DolnjegaLakota),Trbovlje, Ptuj okolica, Slovenji Gradec. Okraj Kozje (razen Velikega Kamna in Mrena sela), sodni okraj okolica Celje, Vransko, Gornji grad, Šmarje, Laško (razen občine Št. Rupert, politični okraj Kamnik, občine Motnik, Trojane in Špitalič. 14. Mostarska v Mostaru : 15. Niška v Nišu ; 16. Osiješka v Osijeku; 17. Podrinska v Šabcu ; 18. Potiska v Bečkereku ; 19. Raška v Novem Pazarju; 20. Sarajevska v Sarajevu: 21. Splitska v Splitu ; 22. Skopska v Skoplju : 23. Tuzlanska v Tuzli; 24. Šumadija v Kra-gujevcu; 25. Občina mesta Beograda in 26. občina mesta Zagreb. Pod varaždinsko oblast pridejo občine : Dolnja Lendava mesto, Dolnja Lendava okolica in Dolnji Lakot. Pod zagrebško oblast občina Velika dolina, pod Krajiško oblast (s sedežem v Karlovcu) občina Osilnica. Vsega skupaj se odcepi od Slovenije 5 občin. Otrok V vagonu. 22-letna Marija Zima, pristojna v občino Sv. Bolfenk (okr. Ptuj), je 14. t. m. v vlaku št. 802 v Celju pustila svojega 3 tedne starega otroka ki ga je potem neka ženska prinesla na policijo. Kmalu pa se je javila na policiji tudi mati. Ker je zdrazniška preiskava dognala, da je umno-bolna, so jo z otrokom vred poslali v blaz-nico na Studenec. Državni prazniki. Ministrski svet je določil, da se imata proslaviti samo kraljev rojstni dan in. december kot dan ujedinjenja, dočim vsi drugi državni prazniki odpadejo. Letošnji vinski pridelek v Sloveniji cenijo na 700.000 hI, kar bi po sedanjih povprečnih cenah pomenilo vrednost 2 milijard kron. Železniška nesreča. ,V noči od 15. na 16. november sta trčila na progi med Aleksincem in Grajačo v Srbiji dva v nasprotni smeri vozeča tovorna vlaka. Obe lokomitivi in več vagonov je zdrobljenih, dva železniška uslužbenca sta mrtva, več oseb pa je težko, ozi-ma lahko ranjenih. Kdo naj vzdržuje Karla Habsburga? Karel Habsburg je z ženo srečno priplul na Ma-deiro. Ali kdo naj plačuje za njiju? Vele-poslaniška konferenca v Parizu je sklenila, naj prevzamejo stroške vse nasledstvene države. Te stroške so določili na 20 tisoč funtov na leto, kar bi bilo nekaj milijonov našega denarja. Nasledstvene države se pa odločno hranijo tega plačila, saj imajo Habs-burgovci velika posestva, iz kterih se naj preživljajo. Draginjski izgredi na Dunaju in v Berlinu. Mnogo hujše nego pri nas se godi ljudem v Avstriji in Nemčiji. To čutijo zlasti ubožni sloji, posebno tudi delavci, ki ne dobe dela. Število brezposelnih narašča zlasti po velikih mestih. Sila jih prižene tako daleč, da začno javno ulamljati v prodajalne in s silo jemati, česar si ne morejo kupiti. Dogodilo se je to že na Dunaju, dogodilo tudi v Berlinu. Zbrane množice so udrle v prodajalno in oropale. Prevelika konkurenca ni samo med trgovci, nego tudi že med — berači. Pretekh petek si je mariborska policija ogledala nekoliko berače svojega področja. Med njimi je zalotila tudi enega, ki se je preberačil iz Ljubljane v Maribor. Vprašan, zakaj je zapustil Ljubljano, je rekel, da zato, „ker je v Ljubljani — 4 — konkurenca prevelika." Vendar policija ni imela usmiljenja z njim ter ga poslala nazaj v Ljubljano. Petnajstletnica smrti Simona Gregorčiča. V Četrtek 24. novembra je minilo 15 let, odkar je zatisnil svoje oči naš pesniški ljubljenec, Simon Gregorčič. Goriški rojaki poromajo na njegov grob, da proslave njegov spomin. Tudi drugod po Sloveniji se bodo te dni spominjajo Simona Gregorčiča. Kakor je nekdaj Gregorčič s svojimi divnimi pesmimi bodril in hrabril rojake, kažoč jim v zvišenem domačem jeziku svet večno lepe poezije, tako nam ostane tudi v sedanjih časih pesnik tolažnik. Iz njegovih pesmi lahko črpamo navdušenje in novih sil za narodno delo. V dneh narodne nesreče se lahko tolažimo z njim, da ne obupamo, nego gledamo z zaupanjem v boljšo bodočnost, ki mora kedaj zasijati tudi ne-odrešenim našim bratom. Simon Gregorčič leži baš med našimi primorskimi brati, da jim daje v dneh narodne nesreče poguma. Kakor je v svoji „Soči" prorokoval, da pride nad njo pohlepni Italijan, tako se naj uresniči tudi njegova želja, da se vzbude višje sile, ki ugonobijo nenasitnega tujca. Nezadovoljnost z mariborskim županom. Kakor po drugih mestih so narodni socialci tudi v Mariboru pripomogli socialnemu demokratu Grčarju do županskega mesta. Ker je slovenskega rodu, so mislili, da tudi ko mariborski župan če že ne bo delal z a Slovence, ne bo vsaj proti njim. Ali te dni je odpustil od mestne plinarne koroškega begunca Baldhauserja iz edinega razloga, kakor trdijo narodni socialci, ker je ostal zvest član na-rodnosocialne zveze. Vse intervencije pri županu niso nič izdale. Grčar je ostal zvest zahtevi socialnih demokratov, ki ne marajo v službi zavednega Slovenca, ako ne trobi v njihov rog. Tudi v Ptuju se je nemškutarska stranka združila s socialnimi demokrati, ki so le v besedi internacionalni, v naših obmejnih mestih pa povsod prožeti nemškutar-skega duha. Učiteljsko imenovanje. Na Bregu pri Ptuju je imenovan za učitelja Josip C u 1 e k, za učiteljici pa Drobnič Marija in Kovač Angela, ki sta že dosedaj poučevali na šoli. Za učiteljico na Hajdini je imenovana Ru-dolf-Crnigoj Emilija, za učiteljico na Polenšaku pa Štefanija Fink. Uspešno Šolsko delo. Višji šolski nadzornik Gabršček, ki je nadzoroval po letu naše šole, je višjemu šolskemu svetu poročal o razveseljivem razvoju šolstva na severni meji Slovenije in o dobrih učnih uspehih. Zastrupljenje z alkoholom. Pek Frecej v Laškem je poslal svojega hlapca s sodčkom žganja v Celju. Hlapec pa se je med vožnjo tako napil žganja, da je drugo jutro umrl na alkoholnem zastrupljenju. Zaročevanje kot obrt. V Osijeku so aretovali te dni nekega Ludovika Schvvarza iz Nove Gradiške, starega 39 let, zaradi tega, ker se je obrtoma bavil z zarokami, čeravno je bil oženjen. Tako se je zaročil v Osijeku, v Vin-kovcih in Pečuhu. Od svojih zaročnic je izvabljal denar, obleko, perilo, to pa tako previdno, da zaročnice niso vedele ena za drugo. Glavna razprava proti Schwarzu se je vršila preteli četrtek v Osijeku. K razpravi so prišle vse tri zaročnice, vsled česar je bil njen potek uprav dramatičen. Trojni ženin je bil obsojen na 2 leti ječe. Paketni promet z inozemstvom. Mesečno se sedaj pri nas odpošlje v inozemstvo pri-lično 3000 paketov, uvozi pa se jih k nam okoii 42.000. Fina terpentinska 97" anonija" dL d., i izdeluje raznestroje * in aparate, posebno tudi razne vinogradniške briz-galne in k njim spadajoča dela. «i» Sedež podjetja: ¦ « PTUJ, DRAVSKA ULICA. »5 Posestvo meri 1 in pol orala na spod. Bregu pri Ptuju se proda. Hiša je z opeko krita, sadni vrt in studenec pri hiši. Od postaje Hajdine 25 minut. Zaradi preselitve se proda: Viseča svetilnica, velike slike, preproge, zavese z ranti, aquarium in različne stvari. Rogoznica 41, popoldan. Potrebujem tri Hi mfalne delavski! iti eden za torbarsko, eden za port-feuilsko in eden za koferčsko delo v stalno službo. — Obračati se pismeno na tvrdko: Milan J. Stojanovič, Beograd, Terazije br. 44. krema za elegantni svet. Proizvaja; Dobiva se povsod. nj niMnil tvomica kemičnih proizvodov d. d. gjj „JllHUlH ZAGREB, Ilica 213. .% $ Svinjske kože kupuje „PET0VIA" usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju. Josip Rože trgovina s sadjem in perutnino kupuje perutnino in plačuje najvišje dnevne cene. Maribor, Tomanova ul. 5. „Paoooija" d. z o. z. v Ptuju sprejme In kleparska pomočnika. Več pove upravništvo. ŠPECERIJSKA STELAZA z 50 predali, pudel, mala tehtnica in eden poštni VOZ se proda. — Naslov pove uprava lista. rjjjr^ai------- u ii ii---------—itsai n u u a i Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju n aoc i at aeac Izdeluje vsakovrstne usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše, torbice, listnice, denarnice in drugo fino galanterijo. jiu Cene nizke, postrežba točna. ^j\ l/HT" n =3i u -jcai —ii —ii -iiapV 1HHIII Odgovorni urednik: Dr. Tone Gosak. Last »Tiskovne zadruge" v Ptuju. Tisk: V Blanke v Ptuju.