Celje - skladišče D-Per 545/1974 1119740362,JAN GLASILO KOLEKTIVA STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« leto 2 ROGAŠKA SLATINA januar 1974 VEC PRIZADEVNOSTI V PRIHODNJE Dvajsetega januarja so imeli mladi iz TOZD Rogaška Slatina letno konferenco v prostorih hotela »Pošta«. Konference se je udeležilo nad sto mladih, kar že samo po sebi napoveduje prekretnico v delu organizacije zveze mladine. »Veliko nalog smo si zadali v zadnji dveletni mandatni dobi,« je v uvodnih besedah dejal predsednik mladinske organizacije Polda Ogrizek, »toda izpolnili smo jih le nekaj. Vzroke lahko najdemo le pri nas samih. Sele po pismu tovariša Tita in izvršnega biroja je naša organizacija ponovno zaživela. Prizadevali smo si m deloma nam je tudi uspelo, da je nekaj več mladih prišlo v organe samoupravljanja: do nedavnih volitev jih je bilo v njih 17, po volitvah v decembru pa 21. V številkah o mladih v samoupravnih organih pa se še vedno ne kaže dejanski delež mladih v proizvodnem procesu. Le z dosti večjo prizadevnostjo nas samih bomo to stanje zboljšali. Približati se moramo starejšim, ki nam bodo pomagali reševati skupne probleme in nas vzgajati v socialističnem duhu. Le tako nam bodo brez strahu zapuščali to, kar so prešnji rodovi ustvarili.« V poročilu Je nadalje omenjeno, da je mladina, vsiaj kar zadeva osnovno izobrazbo, odpovedala. Od približno 50 mladincev jih je te 21 poslušalo predavanja, ki jih je pripravila delavska univerza Šmarje pri Jelšah. Po mnenju poročevalca bi kazalo te mladince na primeren način prisiliti, naj dokončajo osnovno šolo, kajti nemogoče si je zamisliti samoupravljalca brez najnujnejše izobrazbe. Eno »merilo« naj bi -bil zmanjšan osebni dohodek. Tudi na raznih proslavah in pri delu po sekcijah se mladi niso izkazali, čeprav je med njimi kar precej nadarjenih recitatorjev, pevcev, igralcev ... Precej mladih pa dela v planinskem društvu, počitniški zvezi, gasilskem društvu in pri godbi na pihala, M pa je žal zdaj razpuščena. LEOPOLD OGRIZEK Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor, glavni In odgovorni urednik Jovo Tišma • Uredništvo: Steklarna »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina • Naslov: Glasilo kolektiva steklarne »Boris Kidrič«, Rogaška Slatina # Telefon 063-81-020 • Telex 33560 YU • Naklada 1500 Izvodov •, Tiska: ČGP »Delo«, Ljubljana S S B m C C0BI5S o Vsako leto podeljujejo posebno uspešnim gospodarstvenikom Kraigherjevo nagrado. Tako je bilo tudi letos. Četrtega januarja so petim gospodarstvenikom iz SRS podelili to pomembno nagrado. Med nagrajenci je bil tudi direktor naše organizacije združenega dela dipl. ing. Voj o Djinovski. V obrazložitvi o podelitvi nagrade je med drugim zapisano: »Kot direktor ima zasluge za izdelavo ustaljenega programa in perspektivne usmeritve podjetja na izdelavo ročno pihanih finih steklarskih izdelkov. Zaradi tega in kreativnega sodelovanja z domačimi in tujimi oblikovalci in potrošniki je kolektiv steklarne »Boris Kidrič« v zadnjih letih dosegel izredne poslovne rezultate: celotni dohodek je porasel za več kot petkrat, dohodek za šestkrat in akumulacija za 11-krat. Visoka akumu-lativnost je toliko pomembnejša, ker se tovarna nahaja na manj razvitem območju Slovenije, kljub temu pa obsežno razširjeno reprodukcijo financira z lastnimi sredstvi. Nove proizvodne prostore gradi tudi na nerazvitem Kozjanskem. Več kot polovico celotne realizacije izvaža na konvertibilno (čvrsto) tržišče. Za izredno kvaliteto in izbiro kristalnih izdelkov ter kakovost stekla je prejelo vrsto domačih in tujih priznanj...« Čeprav z zamudo (pogojeno z izhajanjem našega glasila), je v zvezi s tem pomembnim dogodkom potekal pogovor z direktorjem Djinov-skim, ki ga objavljamo v skrajšani obliki, takole: STEKLAR: Za začetek navedite nekaj osnovnih podatkov o sebi. DJINOVSKI: »Rojen sem bil 20. avgusta 1915 v Titogradu. V Ljubljani sem končal gimnazijo in se vpisal na študij kemije na tehnični fakulteti, prav tako v Ljubljani. Vojno sem preživel kot interniranec in pozneje kot aktiven udeleženec NOB. Doštudiral sem po vojni.« STEKLAR: Bi nam povedali kaj o prihodu v našo tovarno in zakaj ste se odločili prav za Rogaško Slatino? DJINOVSKI: »V steklarno sem prišel, če smem tako reči, povsem po naključju. Po vojni sva se nekoč srečala s pokojnim Borisom Kidričem. Pogovarjala sva se o tem in onem. Na njegovo vprašanje, za kaj se bom odločil, sem odgovoril, da bi si najrajši poiskal zaposlitev kot asistent na fakulteti. Na moje ING. VOJO DJINOVSKI začudenje mi je predlagal, naj grem v Križ. čeprav ni tako oddaljen od Ljubljane, naj po pravici povem, sem moral pogledati na karto, kje je Križ, ker nisem vedel, da je pri Rog. Slatini. Najprej sva se zime nila, da bi šel za 3 do 5 let, ker sta mislila, da bom s težavo prenašal življenje zunaj Ljubljane. Steklarska industrija je bila zame nekaj novega in sem predlog sprejel z radovednostjo. Najprej sem šel na krajšo prakso v Pančevo, od koder sem po treh tednih v prva polovici avgusta 1947 prispel v Rogaško Slatino .n STEKLAR: Kaj ste kot mlad inženir pričakovali ob prihodu v podjetje? DJINOVSKI: »Po prihodu v podjetje ljudje pravzaprav niso vedeli, kaj bom tukaj počel, kajti do takrat ni bilo v tovarni nobenega inženirja. Po pravici povedano, tudi sam se nisem najbolje počutil. Ob pogledu na neurejenost nekaterih delavnic je bilo moje počutje še slabše. Takoj v začetku pa sem opazil nekaj, kar se mi je zdelo najpomembnejše. Kmalu sem spoznal, da sem prišel med dobre ljudi. In to je tisto odločilno, kar je vplivalo na mene, da sem se resno lotil dela v tovarni. Tehnologija topljenja stekla je po vojni prišla v roke vodilnih dokaj izkrivljena. Bi rekel, da je bila tehnološka zmešnjava. Kmalu smo si segli v roke; izkušnje mojstrov, povezane s teorijo, so mi omogočile urejanje recepture. Nadalnji korak k vzgoji steklarskega kadra je bila med drugim tudi moja zamisel, da ustanovimo steklarsko šoto. Razumljivo je bilo namreč, da se, kot je bilo sicer v navadi, steklarski kader ne bo mogel rekrutirati izključno iz steklarskih družin. Danes ni v Jugoslaviji nobene tovarne stekla, kjer ne bi delali tudi bivši učenci steklarske šole; veliko jih je na vodilnih položajih.« STEKLAR: Kje so skrivnosti naših uspehov? DJINOVSKI: »Pred približno devetnajstimi leti so tovariši iz ta/ kratnega okraja Celja zahtevali, naj naredimo dolgoročen načrt našega razvoja. Leto dnj pozneje sem se udeležil svetovnega kongresa steklarjev v Parizu. Tu sem spoznal, da sta pred steklarnami dve možni rešitvi, in sicer popolna avtomatika ali ročna izdelava. Ljudje so se odločali vsak po sivoje. Osebno sem bil zagovornik gradiitve sodobno ' urejene tovarne, ki bo ostala pri ročnem oblikovanju in izdelavi steklarskih izdelkov. S sodelavci smo pripravljali te načrte. Med poglavitne uspehe štejemo vsekakor to, cia smo dokazali, da tudi ženske lahko uspešno delajo pri brušenju kristala. Ena izmed skrivnosti naših velikih uspehov je tudi to, da smo se vedno sproti pogovorili o vseh pomembnih zadevah. Iz tovarne smo pošiljali dobre izdelke ter se držali zmenjenih rokov. Pred dvajsetima leti smo čutili, da se naše podjetje razširja v veliko tovarno, in smo se odločili za prodor na zunanja tržišča. Izredno težko smo se prebijali. Morali smo ponuditi nižje cene. To pa je pomenilo nižje osebne dohodke zaposlenih. Ljudje so razumeli, zakaj se odpovedujejo. sadovi tega odpovedovanja so danes vidni. Vlagali smo, in to se nam obrestuje. Pridobil smo si Sloves resnega in zanesljivega partnerja. Postal smo pomemben .del gospodarstva, močna tovarna, ki ima lahko samo trenutne težave, a se ne morejo nanašati na daljše časovno obdobje.« STEKLAR: Na trditev, da smo postali pojem, nekateri skomignejo z rameni. Ali sodite, da smo postal pojem in zakaj? DJINOVSKI: »Menim, da smo to postali. To trditev bi podkrepil z naslednjim: 1. Da to tovarna postane, mora dati veliko denarja za reklamo, kar je izredno draga reč, in to smo odklonili. 2. Treba je proizvajati dobre in iskane izdelke. 3. solidno poslovanje s partnerji, v kar sodijo termini dobave in sprejemljive cene za oba partnerja. 4. Ne posnemamo drugih, temveč iščemo lastne pota — izvirne poti. Z dosedanjimi uspehi smo to potrdil. Upam, da bomo tudi v prihodnje delali vsaj tako, če ne boljše. Dosedanji uspehi so nam omogočil uvrstitev med tiste, ki jim družba posveča primemo pozornost.« STEKLAR: Spričo naglega razvoja, kaj bi postavil v ospredje naših prizadevanj? DJINOVSKI: »To so bolj al manj znane reči. Dograjujemo bru-siilnico v Kozjem, kjer se bo kmalu začelo brušenje. Prehod kurjenja še preostalih dveh peči' s premoga na olje. Graditev brusilnice v Rogaški Slatini. Nova zmesama, ki je prav tako nujno potrebna, kajti znano je, da je miniij strup za ljudi. Po izgradnji le-te bomo rešili težkih delovnih razmer sedaj zaposlene v zmesami. V letih 1976—77 bi z graditvijo dveh peči ali bane povečal proizvodne zmogljivosti. Rekonstrukcija in graditev v Bistrici. Do leta 1980, ko bodo končana investicijska vlaganja, bi bile naše zmogljivosti trikrat večje od sedanjih. Razmišljati moramo o graditvi še ene dislocirane brusilnice. Med ‘vsemi temi prizadevanji pa je treba postaviti v prvo vrsto vzgojo dobrega kadra.« STEKLAR: O čem vas še drugi niso spraševal, a se vam zdi omembe vredno? DJINOVSKI: »Fiziološki proces pri človeku zahteva svoje. Tudi jaz nisem nobena izjema. Nekaj pa ne-spodbitno drži. Dela v kolektivu je še dovolj, čutim, da mi prav to delo daje posebno življenjsko moč. Ob stalnem delu ne mislim na starost. Kako dolgo bom še zmožen za to, ne vem. Imam občutek, da je ravnotežje, če lahko tako rečem, med menoj in kolektivom popolno. To me še bolj obvezuje, da moram delati vestno in predano vse do dneva, ko se bo treba posloviti. V kolektivu je velko pridnih in me nikoli ni strah za jutrišnji dan mladih generacij.« STEKLAR: V imenu članov kolektiva naše čestitke za nagrado z željo po dobrem zdravju in hvala za pogovor. POGOVARJAL SE JE JOVO TIŠMA PREDSTAVLJAMO VAM Predsednik sindikata brusilnice Karl Holešek Predsednik sindikata skupnih služb Franc Podhraški Predsednik DS TOZD steklarne Rogaška Slatina Mirko Firer Predsednik sindikata peči Jože Kovačič Predsednik odbora za medsebojna razmerja Valter Jordan IZVOLJENI ČLANI SAMOUPRAVNIH ORGANOV DS OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« ROGAŠKA SLATINA 1. Boris Jugovar 2. Tomo Kočica 3. Ivan Siter 4. Dolo Cujež 5. Rudi Jugovar 6. Nikotla Bursač 7. Ivan Kidrič 8. Janez Inkret 9. Voj o Obradcvič 10. Jože Klančnik 11. Alojz Sekirnik II 12. Alojz Pirš * 1 11 13. Djoko Djordjev 14. Martin Bobek 15. Ivan Fajis 16. Stanko Kovač 17. Franc Smukavec, dipl. ing. 18. Kar] šrenk 19. Ernest Rorič 20. Stefan Peršič — predsednik 21. Anton Pišotek 22. Janez Kos 23. Marija Lipuž 24. Danica Tadina 25. Mila Djmovski DS TOZD STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA 1. Mirko Firei — predsednik 2. Franjo Lepan 3. Zvonko Podkoritnik 4. Olga Halužan 5. Cveto Sedminek 6. Drago Stančin 7. Leopold Goričan 8. Pavla čoki 9. Stanko Ver k 10. Milica Čoh 11. Miro Podhraški 12. Mil orad Kračun 13. Anton Kokol j 14. Matija Kozlevčar 15. Štefan Jutriša 16. Ivan Mikša 17. Tomo Bastašič 18. Franc Kidrič 19. Stanko Podhraški 20. Slavko Rak 21. Vinko Srbčič 22. Jože Podkoritnik 23. Franc Vehovar 24. Marjan Šarlah 25. Štefan Kores 26. Milan Zupan 27 Stanko Pelko 28. Gvido Vertovšek 29. Milana Vrečko 30. Majda Lesjak DS TOZD STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA 1. Mirko Boršič 2. Dane Lipovšek 3. Alojz Pirš 4. Iztok Vreš 5. Jožica Pečečnik 6. Martin Bohak 7. Ivan Jurič 8. Mirko Rebernak 9. Jože Gajšt 10. Štefan Vele 11. Kristina Boček 12. Vili Gregorc 13. Vlado Horvatič 14 Zofka Sbiplošek 15. Stanko Kovač 16. Franc Valenčak 17. Milan Motlan 18. Elza Pozeb 19. Milan Markovski 20. Stefan Peršič ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA 1. Mirko Čoh . 2. Franc Hernaus 3. Franc Firer z 4. Jože Halužan 5. Jovo TiŠma 6. Franc Komerički 7. Valter Jordan 8. Stanko Plavčak 9. Leopold Ogrizek ODBOR ZA MEDSEBOJNA DELOVNA RAZMERJA STEKLARNE SLOV. BISTRICA 1. Alojz Pirš 2. Iztok Vreš 3. Dane Lipovšek 4. Jožica Pečečnik 5. Kristina Boček IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA ODDELKA BRUSILNICE ROGAŠKA SLATINA 1. Alojz Kobale 2. Karl Hološek — predsednik 3. Josip Horvat 4. Olga Zupan 5. Andrej Zupan 6. Emilija Plemenitaš 7. Mirko Humski 8. Milica Čoh 9. Vera Anderlič IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA ODDELKA PEČ ROGAŠKA SLATINA 1. Jože Kovačič — predsednik 2. Jooo Novak 3. Albin Kobilšek 4. Alojz Podkoritnik 5. Drago Boršič 6. Franc Vukovič 7. Drago štefanec 8. Darko Ljuljdjuraj IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA ODDELKA SERVISNIH SLUŽB ROGAŠKA SLATINA 1. Rihard Melcer 2. Ida Siter 3. Anton Jug 4. Ivan Medved 5. Franc Podhraški — predsednik 6. Albert Pildek 7. Jožica Gorišek 8. Zinka Šipec 9. Alojz Žerak IZVRŠNI ODBOR SINDIKATA STEKLARNE SLOVENSKA BISTRICA 1. Slavko Glavnik 2. Ema Časar 3. Ivan Fajs 4. Sonja Kotar 5. Greta Kučič 6. Anton Lipoglav 7. Peter Rakuša 8. Mirko Rebernik 9. Kristina Boček IZVRŠNI ODBOR OZD STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« ROGAŠKA SLATINA 1. Djoko Djordjev 2. Janez Inkret 3. Boris Jugovar 4. Tomo Kočica 5. Milorad Kračun 6. Stanko Plavčak 7. Rade Nikolič 8. Alojz Pirš 9. Danica Tadina UPRAVNI ODBOR TOZD STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA 1. Mirko Trunkelj 2. Franjo Lepan 3. Matija Kozlevčar 4. Ciril Boršič 5. Ivan Mikša 6. Štefan Kores 7. Jože Halužan ODŠEL V POKOJ Karl Pildek, rojen 14. 11. 1919 r Prišlinu. Le redko kdo pri nas ne pozna Karla, saj je bil v našem kolektivu, z majhno prekinitvijo, zaposlen od leta 1942. Le štiri leta delovne dobe si je prislužil na železnica, še redkejši so tisti, ki bi ga bili morda kdaj videli slabe volje. V še tako zapletenih položajih ni izginil smehljaj z njegovega obraza, zato je bil med sodelavci zelo priljubljen. Delal je na delovnem mestu steklo- brusilca. Zadnjih pet, šest let pa je usposabljal steklobrusilski naraščaj kot inštruktor — pomočnik v učni brigadi. Ko se je poslavljal od sodelavcev iz brusilnice, je marsikateremu zatrjeval — in to mu radi verjamemo — da kljub veselju do zasluženega pokoja s težkim srcem zapušča sodelavce. Veliko zdravih let v pokoju, Karl! LJUDSKI REKI — V vojni ljubezni zmaguje tisti, ki beži. (Italijanski) — Nekateri znajo biti tako dobri, da niso za nič dobri. (Italijanski) — Ne hlepite po maščevanju vsake žalitve, sicer ne boste utegnili narediti ničesar drugega. (Ameriški) NI MODNA Sodobno življenje zahteva tudi so. dobnega človeka in sodobnejše poslovanje v denarnem prometu. Izplačevanje osebnih dohodkov, kakršno je danes, ne ustreza sedanji stopnji gospodarskega razvoja, še manj sodobnemu življenju. Prav zaradi tega se kaže potreba po nekoliko drugačnem izplačevanju osebnih dohodkov — na hranilne knjižice. Po vsem razvitem svetu so banke servisi za denarne zadeve. Pri nas si že vrsto let prizadevamo za trdnejše gospodarstvo. Dejansko utr-jenost pa je možna le ob. sodelovanju vseh gospodarskih dejavnikov. Za nemoten razvoj našega gospodarstva in dvig življenjske ravni delovnega človeka skrbi celotna družba. Le-ta pa mora imeti zagotovljena sredstva za potrebe današnjega in jutrišnjega dne. Med drugimi dejavniki si tudi Ljubljanska banka prizadeva, da bi s svojo dejavnostjo koristila slehernemu občanu. Gotovo sodj med ta prizadevanja tudi uvajanje nakazovanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Pri tem ne gre zgolj za vzgojo državljanov v dobre varčevalce, temveč za smotrno usmerjanje denarnih tokov. Nič novega ne bomo odkrili, če zapišemo, da vsa sodobna družba usmerja sredstva iz osebnih dohodkov v banko. Odveč bi bilo podrobno poudarjati koristnosti nakazovanja osebnih dohodkov na hranilne knjižice. Nekatere pa vendarle naštejmo. Za občana so zanimive predvsem obresti, ki jih je deležen ob naložbi svojih denarnih sredstev. Prav tako pomembno je, da tako zbrana sredstva uporablja širša družbena skupnost. Tako zbran denar se znova vrača k občanom v obliki potrošniških posojil ali se usmerja v kratkoročno kreditiranje organizacije združenega dela. Če imamo denar na knjižici, so nam tudi prihranjene razne nevšečnosti, kot so izguba denarja, kraja, morebitni požar in podobno. Delovna organizacija pa ima večje možnosti pri najemanju kratkoročnih posojih za osebne dohodke in obratna sredstva. Izplačevanje osebnih dohodkov po novem je kaj preprosto. Ne zahteva nobenih dodatnih opravil. Pri prvem izplačilu osebnih dohodkov izda banka novo hranilno knjižico, v kateri je že vpisan znesek dela osebnega dohodka. Pri vseh naslednjih izplačilih delavec sprejme »nalog za vpis«, na katerem je vpisan znesek osebnega dohodka, ki se vpiše v hranilno knjižico. Hranilno knjižico obdrži občan in z njo vlaga in dviguje naloženi denar. Vpis je možno opraviti: v hranilni blagajni podjetja, pri vseh enotah Ljubljanske banke, pri vseh enotah službe družbenega knjigovodstva, pri vseh poslovnih bankah in pri vseh poštah v Jugoslaviji. Enota Ljubljanske banke v Rogaški Slatini je odprta vsak dan cd Prav in pošteno je, da vsak član kolektiva pozna svoje pravice. Nič manj pomembno pa ni, da se hkrati zaveda svojih dolžnosti, ki so prav tako sestavni del v medsebojnih razmerjih. Primer, ob katerem se je vredno ustaviti, žal ni osamljen. Dobro se spominjamo, da je bilo lani veliko vroče krvi zaradi delitve stanovanj in posojil za zasebno graditev. Potrebe so bile večje od možnosti. Zato so samoupravni organi s pomočjo komisije skušali najti najboljšo rešitev. Težko je trditi, ali je bila povsem pravična, toda dobre volje, da bi resnično bila taka, ni primanjkovalo. Delavski svet je sklenil, da dodeli sredstva predvsem tistim, ki bodo izpraznili družbeno stanovanje še v letu 1973. Prosilcev, ki so se obvezali, da bodo izpraznili stanovanje do 30. 11., je bilo 13. Podpisali so ustrezne pogodbe. Od navedenih jih je devet pravočasno izpolnilo dano besedo. Dve družini sta zamudili približno en mesec, kar je še razumljivo. Dva prosilca pa se še danes ne zmenita za to, kdaj se bosta izselila, čeprav bi bila z malo več prizadevnosti in škromnosti to lahko že storila. 7. — 14. ure, razen ob sobotah. Ob ponedeljkih in četrtkih pa od 7. — 15.30. Nedvomno je torej, da nakazovanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice ni propagandnega pomena, temveč v korist posameznika in organizacije združenega dela. To ni modna muha, kakor včasih tako radi razlagamo, temveč potreba časa, v katerem živimo. C. D. Najbrž sta pozabila, kako je bilo takrat, ko sta sama prosila za stanovanje. Ni jima mar tega, da dve družini zelo težko čakata obljubljeno stanovanje. Ali je prav in pošteno, da se sklep delavskega sveta in pogodba ne spoštujeta? V nobenem primeru to ne more biti prav. Za takšno početje sta nedvomno odgovorna pred kolektivom, ki jima je dal denar. Res je sicer, da so predvidene kazni za takšne kršilce dogovora, lahko jih postavimo pred sodišče. Vprašanje pa je, ali je to rešitev. V tem primeru je očitno odpovedala delavska vzajemnost, na katero se večkrat na vsa usta sklicujemo. Ne samo, da bi bilo prav, tam-več nujno je, da organi, ki so jima 'dali denar, rečejo besedo o tem. V imenu pravičnosti do vseh članov kolektiva. V nasprotnem primeru bo kritika, ki se že danes močno razrašča, še ostrejša in bolj upravičena. Delo organov, ki se bodo v prihodnje ukvarjali s stanovanjsko problematiko, bo zaradi takih primerov še težje. Tega pa si ne bi smeli dovoliti. J. K. KAJ PA DOLŽNOSTI ? ( f ARGUSOV SPREHOD Mnogim je leto prekratko, da bi izkoristili letni dopust, zato ga prenašajo v naslednje leto; po njih sem se zgledoval tudi jaz in prihranil nekaj drobtin s svojega zadnjega lanskega potepa za prvo letošnje kramljanje. V prejšnji številki našega glasila smo se zapeljali na stransko pot, saj smo volitve napovedali po novem letu. In vendar, ko se ni dalo več pomagati, smo zvedeli, da bomo naše predstavnike volili prej, še pred novim letom. Prehiteli so nas. Tega jim še ne štejemo v zlo, kajti vseh mogočih sprememb smo že kar primerno vajeni. Na volitvah pa so nam postregli še z eno novostjo, ki se ravno ne sklada z volilno tehniko. Namesto da bi bili priskrbeli zadosti skrinjic, smo se domislili cenejše oblike, člani komisije so sproti jemali glasovalne listke iz skrinjice ter seštevali glasove. Močno dvomim, da je v takšnih okoliščinah tajnost zagotovljena. Avtomatika v postrežbi je že potrkala na naša vrata. Sprejeli smo jo z veseljem, saj radi popijemo »kole« ali kaj drugega toplega. Nekaj pa smo prezrli. Proizvajalcem avtomatov smo pozabili naročiti, naj nam izdelajo še določeno število skodelic, da si bomo imeli kam natočiti. Aluminijaste namreč, ker se teže ubijejo. Zakaj to, boste rekli? Menim, da hi bilo cenejše. Tako 'pa, kakor nekateri ravnajo zdaj, bi morali odpreti novo delovno mesto: »pobiralec« papirnatih kozarcev. Dela mu ne bi zmanjkovalo, celo v nadurah ne, toliko je po tleh kozarcev. Tudi čuvaji bi nam prav prišli, da bi avtomate ohranili pri zdravju. Sama naprava pa je tudi muhasta. Včasih kar »pogoltne« dinarček in celo več, pa nič ne priteče. Pred kratkim sem slišal predlog, da ga kličimo, če bo še naprej tako delal, kar »daj—daj«. V zvezi s papirnatimi kozarci še tole: prav bi bilo, da pošljemo koga na specializacijo za pokanje, da bi potem igyd vlogo inštruktorja, saj nekaterim še ne gre od nog tovrstna zabava. »Polnilca« pa vabim, naj večkrat obišče avtomat, kajti pogosto ga zdeluje huda praznina. V sili razmer sem si privoščil malo krajši sprehod. Saj ne boste hudi. Veste, astma me daje v teh nesne(a)žnih dneh. Ko si opomo-rem, pa spet kaj več. Lepo vas pozdravlja vaš AKGUS DARINKA STIJSUVUEVId Po kratki in hudi bolezni je 13. januarja 1974 v starosti 51 let umrla naša dolgoletna delavka Darinka Stojsavljevič. V kolektivu steklarne je v 23 letih opravljala razna dela, po potrebi in zahtevi, v zadnjih 15 letih pa je bila referentka za kadre. Svoje delo je opravljala z velikim veseljem in vestnostjo. Ohranili jo bomo v lepem spominu. ŠPORTNA DEJAVNOST Največ mladih pa se posveča športu. Zelo delavni so nogometni klub, košarkarska klub, namiznoteniški, šahovski klub in strelci. Strelsko društvo so ustanovili šele lani, ko so mladi prepričali starejše, da imajo radj*ta šport. Mladinci steklarne so sodelovali na občin- I skih mladinskih športnih igrah, in to zelo uspešno, saj so zasedali prva, druga ali tretja mesta med mladinci iz vse občine. Za barve kolektiva so nastopali tudi na delavskih športnih igrah in na nedavno končanih medobratziih športnih I igrah. ZVEZA KOMUNISTOV Mladinski srekretariat si je prizadeval, da hi se več članov mladinske organizacije včlanilo v zvezo komunistov, ker to po svojih moralnih in splošnih vrednotah tudi zaslužijo. Pred dobrim letom je bil organiziran sestanek mladih, ki bi prišli v poštev za članstvo v ZK. Velika večina mladih se je odzvala vabilu na ta sestanek, razen iz bru-silnice: od 30 povabljenih je prišel le eden. To je bilo opozorilo, da je treba oddelku brasilnice posvetiti vso pozornost. Kljub vsemu lahko rečemo, da je bila v letu 1973 povezava med mladimi in zvezo komunistov tesnejša kot prejšnja leta. V tem letu je stopilo v vrste ZK 17 mladincev. Zveza komunistov si prizadeva, da bi jih pritegnila še več. To je normalna želja in realna ocena glede na sestavo našega kolektiva. POHODI IN DELOVNE MLADINSKE AKCIJE KDO NAJ PRIJAVI SKUPNI DOHODEK Po zakonu o davkih občanov (Ur. list SRS 7/72, 8/73, 45/73) morajo vsi občani prijaviti skupni dohodek, če presega 30.000 din. V skupni dohodek se štejejo: — čisti osebni dohodki — dohodek od kmetijstva — dohodek od oorme dejavnosti — dohodek od avtorskih pravic in podobno Oddelek za obračun osebnih dohodkov bo pripravil sezname vseh zaposlenih, katerih lanski osebni dohodek v steklarni je presegel 30.000 din. Prav tako bo izstavil potrdila za davčno napoved. Davčna napoved se je vsako leto vlagala do 31. januarja za preteklo leto. Rok za prijavo skupnega dohodka za leto 1973 pa je začasno odložen do marca 1974. Občinska skupščina bo obvestila občane, do katerega datuma morajo predložni prijave. Predpisani rok je letos izjemno podaljšan. Na oglasni deski v vratarnici bodo objavljeni davčni zavezanci in tudi novi rok prijave. — Če sprašuješ siromaka, zakaj joče, vam bo odgovoril: »Ali sem se sploh kdaj smejal?« (Turški) — Glava slabega pijanca se zavrti po dveh kozarcih, glava teščega pa po majhnem laskanju. (Kitajski) — Največja vodna moč je v ženskih solzah. (Ženski) — Prvi kozarec: človek pije žga- Fohoda po poteh XIV. divizije, ki ga je pripravila ZMS, sta se udeležila dva naša mladinca, zbora v Kočevju pa štirje. Leto dni kasne je, to je lani, sta bila na pohodu »Po poteh kozjanskega odreda« dva člana naše mladinske organizacije. Mladinskih delovnih akcij »Kozje 73«, »Kozjansko 73« in »Beograd— Bar« so se udeležili tudi naši mladinci; vrnili so se s priznanji in pohvalami. V poročilu je bilo poleg tega omenjeno, da mladina v Rogaški Slatini deluje neorganizirano; doslej še niso našli skupnih točk, da bi svojo dejavnost razpredli v okviru krajevne skupnosti. V prihodnjem obdobju se mora mladina zbližati, pa ne v gostilnah in kavarnah, kamor sedaj najraje zahaja, če že ne morejo zgraditi mladinskega doma, naj najdejo primeren prostor, kjer bi se mladina zbirala. V pričakovanju, da bo razprava živa, je poročevalec ostal kar precej razočaran. Posebno ob spoznanju, da živi v neposredni bližini mladih in da v nevezanih pogovorih sliši pripombe o eni ali drugi neurejeni zadevi. Razen nekaj pra- nje, drugi kozarec: žganje pije žganje, tretji kozarec: žganje pije človeka. (Japonski) — Tisti, ki ima tri sovražnike, se mora z dvema pomiriti. (Nemški) — Če v mladosti spite na rožah, boste na stara leta spali na koprivah. (Srbski) — Boljše je živeti vsaj en dan kot lev, kakor sto let kot ovca. (Italijanski) pomb v zveza s prevozom je bilo kaj malo slišati o raznih pomembnih vprašanjih, ne samo mladih, temveč celotnega kolektiva. Strah pred zamero? Nepoznavanje prob lemov? Trema spričo številnih udeležencev? Na ta vprašanja bi najlaže odgovorili mladi. Neizpodbitna je resnica, da smo kolektiv z velikim številom mladih. Dobro delamo in gospodarimo. To je zasluga tudi mladih. Zakaj potem molk? škoda, kajti le izmenjava mnenj lahko prinese najboljše rešitve. Bolj primerna in zaželena razprava je na takšnih in podobnih sestankih kot za vogali ali kje drugje. Šele po točki ramo, ko je navzoče malce izzval vodja TOZD ing. Jože Pelko, je stekla beseda o disciplini, varčevanju z družbeno lastnino, o nagrajevanju, medsebojnih odnosih in še nekaterih zadevah. Veliko je problemov, o katerih bi še bilo treba spregovoriti. Brez ovinkov. Naravnost imenovati vsako zadevo in kako bo z njo v prihodnje. Samo konkretna in stalna kritika bo pripomogla k zboljšanju, pavšalna pa povzroči več škode kot koristi. V imenu občinske organizacije ZM je konferenco pozdravil Veljko Kolar in zaželel veliko uspehov. Med drugim je dejal, da se dejavnost mladih ne neha, ko zapuste delovno mesto. Mlade moramo čutiti v vseh dejavnostih zunaj tovarniških zidov. Konferenco so pozdravili tudi predstavniki družbenopolitičnih in samoupravnih organov TOZD Rudi Jiigovar, Jože Kovačič in Jože Halužan. Zmenili so se, da imajo funkcionarji mlačnih enake pogoje za udeležbo na raznih sestankih, posveta vanjih in seminarjih kot funkcionarji drugih organizacij v TOZD. Na koncu so izvalili sekretariate, in sicer: — peči — brusilnica s pripadajočimi oddelki — skupne službe, servisne službe in delavska restavracija — sekretariat TOZD in predsednika ZM ter referenta za SLO. dipl. oec. F. ŠRIMPF LJUDSKI REKI NAGRADNA KRIŽANKA St$rH-viL: K. A. SMRT/VI BOJ, UMIRANJE KRAJ VZHODNO OD SENJA osebni ZAIMEK DOMAČA ŽIVAL ' GRŠKI Bog VOJNE OSTANEK KART IVAN TAVČAR SORTA jA&OLk NA J V/Š JA GORA TURČIJE ■ l, rS ZDRAVLJEN-: Jt' s PJtlPOrtOČa j ■ m NAPRAVA ZA ■ PROUVOČ. PUM m IBl !-fr ifk TäM,,m $ i Gora v SV/Cf Kurir predlog SIBIRSKI VELETOK končna Z STREIK A J 1 8 1 Reka V AFRIKI DELAVEC IESNE STROKE SELEN 1 i tuje ZENSKO ime 6LAS&ENI ZNAK RUSKI MARŠAL 1 RASTLINA (ANIS) ŠAHOVSKI I2RAZ TELESNA POŠKODdA KLICA, POGANJEK UMIKAN- JE KOZJI GLAS PRIJETEN VONJ ▼ JUŽNI SAbEŽ SRBSKO l MOsko IME hiter SLOV. ANSAM&EL POVRT- NINA spodr- sljaj STEKLAR. kem. PR VlNRy KRHKA KOViNA javki NASAD ELEKTR. MORSKA Ri*>A skica DRŽAVA V AFRIKI PTIC LEP MLAD MOsKl MOŠKO IMG. ŽUŽELKA ZAČETEK A&ECEOE. NATURA RDeŽi '• KRIŽ ODPRT tp^ OGNJIŠČE EGIPT v POAOC-AGfNC/JA KRAiKA ČRNINA UKANA) PREVARA APEL, POZIV VAiNO ŽIVILO poošteJno OKENCE ZAVITEK BLAGA DEL STOPALA NCZNANKA MATtMKT. Riba PRIPOVED PESNIŠTVO himalaj- ska KOZA KONJSKA SILA BODIČAST, GRM ! zivljen. TEKOČINA GRŠKA QOG/NJA NESREČE DOLŽINSKA MERA VEZNIK alpinist. Rekvizit ARABSKI ZR£QSC Z/VWKA jV/CAR. UR UČENJE GLINENA PIŠČALKA MOtJGoL tJEHČUA SAMO- GLASNIK kratko SPOROČllO F! N A N" cm . Križanka, ki jo danes objavljamo, je nagradna. Med tiste reševalce, ki bodo poslali pravilno rešitev, bomo razdelili 3 nagrade, in sicer: 1. nagrada 70 dinarjev 2. nagrada 50 dinarjev 3. nagrada 30 dinarjev Rešitev pošljite v zaprti kuverti na naslov: Uredništvo STEKLARJA, steklarna Rogaška Slatina, ali jo vrzite v nabiralnik pred vratarnico. Pri žrebanju bomo upoštevali rešitve, ki bodo prispele do 15. marca Pravilno rešitev in imena dobitnikov bomo objavili v prihodnji številki. Pravilna rešitev križanke iz prejšnje številke: Plod, Lata, Vaza, Kava, K, Karaš, Radost, T, Iliri, Por, Smog, Milo, Tila, Urin, Arena, Akd, Lan, Panam. Rešitev uganke iz prejšnje številke je bilo 37. Naj omenimo, da je bil pozablji- vec, ki ni navedel svojega imena, Ob prvo nagrado. Poleg pravilne rešitve torej ne pozabite poslati svojega imena in priimka ter naslov. Nagrade so prejeli naslednji reševalci: 1. nagrado, 70 dinarjev. Prane Osen jak 2. nagrado, 50 dinarjev, Marija šprajc 3. nagrado, 30 dinarjev, Gerta Martinovid TABELARIČNI PREGLED DELAVCEV Prišli: 1. Marta Jug, označevalka 2. Cvetka Učakar, označevalka 3. Mato Papista, sklad. del. got. izdelkov 4. Branko Kanič, transportni delavec 5. Franc Bercko, priprava del Odšli: 1. Dušan Pokrajac — dal odpoved 2. Mirko Krošljin — izključen 3. Albin Hrepevnik — izključen 4. Kari Pildek — upokojen 5. Stanko Strašek — upokojen V letu 1973 je prišlo v podjetje 105 delavcev Zapustilo nas je 82 delavcev Stanje na dan 31. 12. 1973: 1088 zaposlenih Rodili so se: 1. Slavko Boršič, sin Slavka 2. Stanka Ozvaldič, hči Antona 3. Brigita Pažon, hči Konrada 4. Tatjana Posl, hči Jožeta 5. Dejan Šestanj, sin Ivana 6. Julija Žurman, hči Vladimirja 7. Vinko Šmt, sin Vinka 8. Dragica Lorber, hči Jere Mlinarič 9. Andreja Mašera, hči Štefana Poročili so se: 1. Štefanija Kralj, por. Kitak 2. Amalija Boršič, por. Gajšek