N i k o l a U z u n o v : I n d u s t r i s k i t e c e n t r i i r e o n i v o S R M a k e d o n i j a . Ekonom­ ski institut na univerzitetot vo Skopje, Skopje 1970, (IV) + IV + 209 strani. Za boljše razum evanje prenekaterega sodobnega geografskega preobli­ kovanja M akedonije nam bo nadvse dobrodošla Uzunova knjiga z gornjim naslovom. V n je j avtor dokaj podrobno razčlenjuje strukturo in razmestitev a) štirinajstih industrijskih središč (sem so prište ta mesta, ki im ajo nad 1000 v industriji zaposlenih ljud i in k je r vrednost neto proizvodnje v industrijskih dejavnostih presega 10 milijonov din), b) industrijskih naselij (teh je 19; im ajo od 200 do 1000 v industriji zaposlenih, vrednost neto proizvodnje v in ­ dustriji se giblje med 2 do 10 milijonov din) in c) naselja z industrijskimi obrati, katerih je v M akedoniji 47 (v to skupino so uvrščena naselja ali me­ sta z do 200 industrijskim i delavci, katerih vrednost neto proizvodnje znaša do 2 milijonov din). N adalje je v študiji prikazana oskrba industrije s surovinami kakor tudi d istribucija makedonske industrijske proizvodnje. Posebno pozornost zasluži pregled razvoja industrijskih rajonov, to je območij, k i im ajo nad 10.000 v industriji zaposlenih (skopski, pelagonijski, severozahodni industrijsk i ra ­ jon), kakor tudi industrijskih mikrorajonov (to so območja od 3 do 10.000 in­ dustrijsk ih delavcev in z vrednostjo neto proizvodnje v industriji od 30 do 100 milijonov din). Le-teh je pet: kumanovski, titoveleški, severovzhodni ali rudarski, jugozahodni in južni industrijsk i m ikrorajon. Po rajonih je nadalje prikazana struk tu ra in razm estitev velikih obrtnih (proizvodnih) obratov, kakor tudi predvidevanje bodočega razvoja industrije v SR M akedoniji. De­ lo, k i v glavnem tem elji na prikazu razvoja in stan ja makedonske indu­ strije v letu 1966, predstavlja tudi za (regionalnega oziroma družbenega) geografa izvrstno dopolnilo k dosedanjemu poznavanju SR Makedonije. M. Natek L a z a r S o k o lo v , N a s e l e n i m e s t a v o S R M a k e d o n i j a . Demografski i eko­ nomski ištražuvanja. Ekonomski institut na univerzitetot vo Skopje. Skopje 1970, (IV) + 288 + (II) strani + 19 kartogram ov v prilogi. V naslovu knjige nakazano problem atiko je avtor analiziral v petih za­ jetn ih poglavjih. V prvem je orisana splošna karak teristika makedonskih naselij (velikost, geografski položaj in nadm orska višina, njihova infrastruk­ tu rna opremljenost), medtem ko je v naslednjih dveh poglavjih podana za­ poslitvena s truk tu ra njihovega prebivalstva (m aterialna osnova gospodar­ stva, delovna sila, narodni dohodek po naseljih, gospodarske funkcije naselij idr.). V četrtem delu knjige so prikazana naselja po pomembnosti negospo­ darskih dejavnosti (administrativna, kulturno-prosvetna in naselja z zdrav­ stvenimi funkcijam i). V sklepnem poglavju knjige pa so podana centralna naselja in njihova gravitacijska območja. Povedati pa moramo, da je celotno delo zasnovano bolj na opisu oziroma na in terpretaciji različnega statistič­ nega gradiva, zato nam ob preb iran ju knjige ne izstopajo izraziteje prostor­ ske razlike v genezi in spremembi funkcij posameznih območij oziroma v njihovih naseljih. M. Natek Francis W. Carter, »Dubrovnik (Ragusa). A Classic City-State«, 1972, Seminar Press. London in New York, XXXI in 710 strani te r 128 ilustracij. Vsekakor zasluži zajetno zgodovinsko-geografsko delo o Dubrovniku, izpod peresa londonskega geografa F. W. C arterja , p ri nas veliko pozornosti. Knjiga je vzbudila tudi drugje po svetu zanim anje, žela pohvale in nemška geografska rev ija Geoforum ji je dodelila zlato medaljo. Tisoč dvesto letna preteklost relativno m ajhnega mesta, pravzaprav mest­ ne državice D ubrovnika (Raguse) ni zanimiva le za zgodovinarja, hvaležno raziskovalno področje je tudi za geografijo. S svojimi 4 do 7 tisoč prebivalci za mestnimi zidovi je sodila nekaj časa med najbolj ugledna mesta Evrope. M ajhna mestna državica (renesančna polis, civitas) je znala spretno izkori­ ščati svoj položaj med velikimi silami Bizancem, Saraceni, Turki, Benečani, Srbi in Madžari. Močno pomemben je bil razvoj in usm eritev gospodarske osnove, predvsem nam enjene proizvodnji za trgovino in izmenjavo v širokem prostoru, pomorstvo in ladjedelništvo te r oskrba s surovinami in delovno silo. Vso to dejavnost je ščitila p retkana diplomacija, iz slabosti ustvarja la svojo moč in mestu omogočala ugodno življenjsko raven, svobodo in kulturni razvoj. Vse navedene problem atike se je vestno in zavzeto lotil avtor in ustva­ ril, lahko rečemo, briljantno kompleksno historično-geografsko delo. Za uvod je že p re j opravil in objavil vrsto solidnih študij, k je r je precizno obdelal posamezne geografske probleme in dejavnosti v preteklosti D ubrovnika (npr. teoretičen doprinos o »Analizi srednjeveške skrbske ekumene« pa o dubrov­ niškem izvozu, organizaciji trgovine in tekstilni industriji). Knjiga je razdeljena na 13 poglavij. Prvo predstavlja D ubrovnik s široko okolico, njegove fizično in družbenogeografske osnove vse do današnjega časa, ostala poglavja pa obravnavajo geografijo D ubrovnika po razdobjih (zgodnji, predm anufakturni razvoj; od 1. 1204 do 1. 1358; od 1. 1358 do 1. 1500; od 1. 1500 do 1. 1700; razdobje propadanja in dokončen propad republike). Vsako poglavje je sam ostojna historično geografska študija, k i obravnava gospodarsko strukturo, prom etna pota in smeri izvoza proizvodov, proizvod­ njo po posameznih vrstah in količini, trgovino, surovine, delovno silo, terito ­ rialni razvoj, odnos do kolonij in razno obdobno problematiko. Zadnje po­ glavje je nam enjeno zaključnim povzetkom in predvsem razprav ljan ju o konceptu mestne države, pomorske države in vloge D ubrovnika kot pom or­ ske mestne države. Knjiga je bogato ilustrirana. Predvsem je veliko vredna množica dobrih historično-geografskih k a rt in grafikonov o gospodarstvu in prom etu v raz­ nih razdobjih. Številne med njim i so samostojno avtorjevo delo in so zahte­ vale podrobno delo po virih. To pa daje knjig i še posebno vrednost in ilustrativnost. F. C arter je med redkim i tujim i avtorji, k i je uporabil in izkoristil tudi vse razpoložljive domače lite rarne vire in dubrovniški arhiv. Zato je tudi lahko opravil delo tako uspešno in uporabno ne le za tujino, temveč predvsem tudi za jugoslovansko kulturo. Avtor se je m oral pri svojem delu v mnogočem nasloniti na zgodovino in zgodovinsko metodologijo in soglaša s S. Purchasom (17. stol.), da je »zgo­ dovina brez često tako zanem arjenega študija geografije bolna, hroma in pol- mrtva«. To pa seveda v obratnem pomenu velja tudi za geografijo. Brez tako tesnega sodelovanja obeh tudi C arterjevo delo ne bi bilo uspešno. Naša do­ mača (jugoslovanska) znanost je zato obogatena s tem eljnim zgodovinsko- geografskim delom o Dubrovniku in tudi s primerom metodološko dobre zgodovinsko-geografske obdelave. M arjan Žagar Knjiga o italijansko-jugoslovanski ineji Giorgio Valussi, II confine nordorientale d’Italia. Pubblicazioni deU'isti- tuto di Sociologia Internazionale di Gorizia. Serie »Materiali«, 3, Trst 1972. Strani 336, 9 k a rt med besedilom. Valussijeva kn jiga o severovzhodni m eji Italije , ki je izšla v založbi Inštituta za mednarodno sociologijo v Gorici, nas močno zanima iz dveh raz­ logov. N ajp rej seveda že zaradi svoje konkretne vsebine, ki predstavlja stvarno in objektivno zgodovinsko analizo m eja in m ejnih področij na severo­ vzhodu Ita lije od rimske dobe dalje vse do danes ter učinkov tega razvoja na nekdanje in današnje upravne in gospodarske spremembe. N jen glavni namen pa je zgodovinsko-razvojno in geografsko-funkcijsko analizirati in