P°4tIn,ina Plačana v gotovini /A .. Abb. postale i gruppo - Lena 60 lir Ob zaključku zasedanja deželnega sveta nevmk TRST, nedelja, 28. julija 1968 « ^ Petek se je končalo prvo sedanje navoizvoljenega de-- ega sveta, ki se je prvič sestal v soboto 15. junija, ko ini Predsedstvo sveta, in nel skupno 14 sej. s i razbko z vlado so v naši ® eli začasno obnovili koali-Jo leve sredine ter izvolili tu-j levosredinski odbor, v ka-®rem sodelujejo demokristja-j ’ socialisti in republikanci, sicer socialisti z enakim šte-odbornikov kakor v •'ejSnjem odboru, čeprav ima-IadSedem svetovalcev manj za-ai znane nezgode v videm- rad^1 volilnem okrožju in za-ki 1 sPlošneSa upada glasov, Voiit° '*ih pr®'eli pri zadnjih So 'ot smo že večkrat pisali, Va SOcialisti privolili v sodelo-nJe v odboru le do konca le-**** finančnega leta ter 6rišiaVlli nukaJ Pogojev, ki so f Sramsk^0 izraztt tudi v pr0’ Ser,» izjavi predsednika bili ant^a' bied temi pogoji so : tve ®Prernemba upravne uredi-1 bornZj,(ustan°vitvijo novega od-ttiefnvtVa za urbanistiko, spre-neL Da deželnega posvetoval-I sKq °dbora v stalen gospodar-I UB0rt®ocialni odbor, s čimer so °kretvr zahtevam sindikatov in ! stvo t v niem njihovo zastop-PoietifJ1 obveznost, da bodo po I Predinih počitnicah odobrili bresti državnega zakona za j statut nJe člena 50 deželnega :: ho ia’ ba določa znatno držav-darcv°moe za socialno-gospo-1 Pom * razv°J v deželi. Brez te cieže]aCl ne bi mogla namreč g vendar so se vsi riti iau> da bo treba kaj sto-*o.’rj,a Trst prebrodi hudo krito i/»i e vojaških služnosti pa 'hciju asovab celo enotno reso- bSeedS_Seveda zanima tudi stalnih ”0vega odbora do neredne in praSanj slovenske manj-vic ~n] do priznanja naših pra-Srecj p °b. Pri tem naj mimo-vaiec r^ouinio, da je svetoma Prv- S..dr- Drago Štoka že jtimiif,1 SeJt deželnega sveta 15. ^avhee Predložil predlog dr-Precj>,fa zakona o kazenskih rtih . v zaščito narodnostma^ , , Jezikovnih manjšin. E-flal sVptnns,ki Predlog, ki ga je 0 v parlamentu in te«hu J, a Ponovno predložiti P°vi 7 ak°nodajnemu telesu v !ahko3?Jf,ka dosedanjih razprav i®h eiM epamo, da je bil storže, J:®! naše narodne manjkat nJhen’ ža' res majhen, atho gPre.1, zlasti če primerljivo ^rzantijevo programsko L.6Jai, da seJi 1. julija, ko je » ®Vati narr,erava odbor za-v ešenA da ?Prejme država po-n^rašani^Pkroerue ukrene za P01Pomna’ ki še niso bila po-Uprav^ešena in ki so zelo t!»Vehs>nieen° Pomenljiva za tžaškj htanišino. bivajočo v v163 besllrt?0riški Pokrajini, ter ! Svojem arni' ki jih je izrekel „ Pl n., 01 odgovoru svetoval-npkPiski i®,'1 p- julija. V pro-S?®1il «oiz1avi se je namreč o-n ke Sim 0 na tržaške in go-vr?vo i?IerL°e. kar so med raz-r? ®i r „ °i° obsodili sveto-p"y,nha (KPI1. Štoka rjttoni (PSU), Bacicchi ffSovonV Baracetti (KPI). V »ire,P ip svetovalcem, v ka-^Vensjjg bosvetil vr)ra*ani°m manjšine mnogo več prostora kot vselej doslej, pa je priznal obstoj Slovencev tudi v videmski pokrajini. To je očitno napredek v primeri s preteklostjo. Toda iz Berzanti-jevega odgovora je bilo razvidno, da vztraja odbor še vedno na stališču, da se je treba pokoriti razsodbi ustavnega sodišča, po kateri so pridržana vsa vprašanja zaščite manjšine državi, pa čeprav je to v nasprotju s čl. 3 deželnega statuta in z dejstvom, da je bila ustanovljena pri nas dežela s posebnim statutom samo zato, ker živijo v njej Slovenci. In pri tem ne gre le za vprašanje Slovencev, marveč tudi za to, da si s tem dežela pravzaprav sama krči svojo avtonomijo. Očitno je, da tega stališča ne moremo sprejeti in da, kot je poudarila tudi SKGZ v svojih dveh pismih predsedniku Berzantiju, mora biti dežela pobudnica za priznanje pravic Slovencem in zahtevah tudi zase pravico odločati o tem. Kot smo že v svojih komentarjih poudarili, pa je imela prva Berzantijeva izjava vendarle e-no dobro piat, to je da se omenjajo v njej Slovenci vsaj z njihovim pravim imenom. .Druga pozitivna plat je že omenjeno priznanje obstoja slovenske manjšine v videmski pokrajini v drugi Berzantijevi izjavi in njegovo zagotovilo, da ni nameraval odbor odrekati priznanja pravic nikomur, kar pomeni, da niti beneškim Slovencem. Pri tem naj omenimo še, da je demokristjan Col oni med razpravo zagotovil, da hoče njegova stranka razvoj in ne asimilacijo slovenske manjšine, kajti za demokristjane pomeni prisotnost manjšine obogatitev dežele. Rekel je tudi, da bo tržaška Krščanska demokracija predlagala v parlamentu zakone zlasti za šolstvo, s katerimi se bodo lahko pozitivno rešila še nerešena vprašanja slovenske narodne manjšine. Poleg tega je tudi sam Berzanti poudaril, da se bodo pri vladi odločno zavzemali, da začnejo reševati slovenska manjšinska vprašanja. Žal pa gre še vedno le za pro-glašanje splošnih načel, saj nista smela niti komunist Lovri-ha niti svetovalec LSS Stoka med razpravo nadaljevati svojih govorov v svojem materinem jeziku, ker ju je predsednik sveta Ribezzi pozval, naj nadaljujeta v italijanščini.’ Razlika je bila le v tem, da je to storil nekako v rokavicah. Končno naj še omenimo, da je bil storjen majhen korak naprej v zvezi z odobritvijo zakonskega osnutka o ustanovitvi stalnega deželnega gospodar-sko-socialnega odbora. Medtem ko je določal prejšnji zakon, da se v stalnem deželnem posvetovalnem odboru za načrtovanje občasno pokliče na seje, na katerih bi obravnavali interese posebnih skupnosti, strokovnjaka, kise na te zadeve dobro razume, določa sedaj odobreni zakonski osnutek, da bo v deželnem gospodarsko-social-nem odboru med strokovnjaki en stalni zastopnik, ki se bo še posebno razumel na vprašanja ki se tičejo skupnosti, ki imajo posebne interese. Kakor v prejšnjem zakonskem zakonu tako so tudi s tem menili Slo venca, ker si ga niso upali imenovati z njegovim pravim imenom, češ da bi v tem primeru vlada zakon zavrnila. Glede tega pa je zlasti komunist Bacicchi med razpravo o tem členu zakonskega osnutka poudaril, da imenovanje člana odbora z njegovim pravim imenom ne bi bilo nikakšen razlog za zavrnitev zakona, s čimer se je v razpravi strinjal tudi demokristjan Coloni, ki je še dodal, da bi lahko kasneje predložili zakonski osnutek s popravkom tega člena, v katerem bi izrecno povedali, da gre za strokovnjaka Slovenca. Če bi vlada potem ta osnutek zavrnila, bi se lahko pritožili na ustavno sodišče, da bi se o tem ponovno izreklo. Ta kratki pregled delovanja deželnega sveta in odbora naj končamo z zaključkom iz zadnjega pisma SKGZ dr. Berzantiju, ki pravi med drugim, da nas kljub vsemu hrabri pripravljenost deželnega odbora, da bo posredoval pri vladi s tem, da bo učinkovito zastopal potrebe manjšine in sodeloval pri dejavnosti države v duhu in v uresničevanju ustavnih določil. Leto XXTV. - Št. 171 (7064) mmic....... Na vabilo Doma kulture in Združenja za kulturne odnose s Češkoslovaško je praški prof. Edvard Goldstucker nedavno predaval v Rimu o dogodkih v češkoslovaški. ......................................mi,m...m.....ni..mm...mmnimmim,...n......................mmmm....... ..........."••"•"■■■■••■•■••■■iminiuniHiiHiiuiJiiiiiiiiiiiiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiimi ŠE VEDNO NIČ ZANESLJIVEGA O POGOVORIH MED PRAGO IN MOSKVO Dubček: Naša dolžnost je vztrajati in nadaljevati naš proces preporoda Češkoslovaško ljudstvo v vedno večji meri podpira politiko novega vodstva, ki ga poziva, naj bo pri pogovorih trdno VARŠAVA, 28. — Poljska televizija je nocoj javila, da je mnenja, da se bodo sovjetsko-češkoslovaški razgovori začeli v začetku prihodnjega tedna na Slovaškem, verjetno v Košicah ali Presovu. Televizija je dodala: «Bistveno vprašanje je enotnost v socialističnem taboru in skupna varnost. To prihaja do izraza v češkoslovaškem stališču do Zahodne Nemčije.« PRAGA, 28. — Prvi tajnik KP CSSR Dubček je govoril danes po radiu. Poudaril je, da ima češkoslovaško ljudstvo suvereno pravico odločati o svoji usodi, in je dodal: «Naša dolžnost je ne umakniti se,» Izjavil je nato, da ostane Češkoslovaška zvesta svojim komunističnim načelo*, in ne misli izvesti nobene temeljne spremembe svoje zunanje politike. Dubček-je izjavil, da je to stališče zavzelo predsedstvo centralnega komiteja partije in da mora češkoslovaški komunizem nositi človečanski pečat socializma, «ki je del njega in mu pripada*. Zahvalil se je vsem. ki so mu pisali, ali ki so podpisali pozive, naj predsedst.o zavzame odločno stališče proti sovjetskemu pritisku, in je dodal, da se pogajanja za razgovore s sovjetskimi voditelji nadaljujejo «mirno in dostojanstveno*. Izjavi’ je tudi, da so vsi češkoslovaški državljani, ki so poslali pismo partiji, izra- zili željo, nai se nadaljuje politika, ki se ie začel j januarja po odstranitvi Novotnega, in je dodal, da so odnosi Češkoslovaške s Sovjetsko zvezo pošteni in lojalni. Nadaljeval je: «Pripravljamo se na diskusijo s predstavniki sovjetske partije. Menim, da bodo ti razgovori pomagali postopoma odpraviti številna nesoglasja, ki o-virajo naše odnose Gotov sem, da bodo naši prijatelji razumeli, tudi če se to ne bu zgodilo takoj, da naš proces obnove socializma ne ogroža interese": socialističnih držav, pač pa je edini način, da napravimo iz naše republike trdnega elana socialistične skupnosti in da napravimo iz naše meje najzanesljivejsi branik socia- iiiiimttiiimiiiiiiiMiiiiiinimiimiiiiiiiiiiiiiiM,!,mimiiiiiiiiiiimiiiiiiii,iiiiiimiiii,umi,,,,n,umi), PROSLAVA DNEVA VSTAJE NA HRVATSKKM V razvoju socializma nove sodobne tendence V V Mika Spiljak je obsodil pritisk na Češkoslovaško BEOGRAD, 27. — Ljudstvo Hrvaške je danes na slovesen način proslavilo 27. Julij, dan vstaje. Na velikem ljudskem zboru v Podgradu je predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Špiljak pred > krog 10.000 ljudi iz Moslavine, Banje in severne Hrvaške najprej izrekel priznanje ljudstvu tega dela Hrvaške za velik prispevek v narodnoosvobodilni borbi, zatem je govoril o rezultatih dosedanjega izvajanja gospodarske in družbene reforme in na kraju o nekaterih vprašanjih s področja mednarodnih odnosov. Predsednik zveznega izvršnega sveta je poudaril, da se je Jugoslavija v gradnji socializma vedno čutila kot člen naprednih sil na svetu in da je kot socialistična neodvisna izvenblokovska država dosledno izvajala politiko aktivne miroljubne koeksistence. Jugoslavija se ne bori za mir samo zato, ker pozna strahote vojne, temveč zato, ker sodi, da je mir neločljiv od socializma. Da bi se to doseglo je neobhodno potrebno utrditi mir, ki bd temeljil na mednarodnem zaupanju in sodelovanju med narodi a ne na ravnotežju strahu in sil. Jugoslavija je prepričana, da izvenblokovska politika aktivne miroljubne koeksistence, ki jo vodi že leta, najboljše odgovarja interesom miru in socializma. Predsednik zveznega izvršnega sveta je ugotovil, da vedno večje število socialističnih sil vnaša v razvoj socializma nove sodobne tendence in poglede. V vrsti socialističnih držav in partij kaže socializem svoje sile in vitalnost z iskanjem novih demokratičnih sodobnih rešitev, kar daje socializmu novo afirmacijo. «Zato ne soglašamo s pritiskom, ki se te dni izvaja na češkoslovaški narod, je poudaril predsednik zveznega izvršnega sveta Mika Spiljak, in smo dali polno podporo vodstvu Češkoslovaške, da ono samo v svoji hiši rešuje svoja vprašanja. To smo se mi naučili na lastnih izkušnjah, ker smo tudi sami tako ravnali. Sodimo, da so domače socialistične sile najbolj poklicane, da ocenijo proces v svoji deželi in da ločijo socialistično od nesocialističnega«. Navzoči so z aplavzom požara vili predsednika jugoslovanske vlade. lizma.* Dubček je izjavil, da je češkoslovaško ljudstvo ravnalo po lastni volji, ko je šlo na pot, ki jo je izbralo januarja in to je razlog, zaradi katerega je socializem močnejši od prej. čehoslova-ki želijo boljše življenje za delavce in želijo bit. udeleženi pri odločitvah o svoji usodi. Vodstvo partije ima pooblastilo ljudstva, in to zaupa vanje.* Dubček je poudaril, da nameravajo Čehoslovaki iu odločno po svoji poti in bodo obrazložili mirno in potrpežljivo svoje stališče. Dodal je «Ne bomo dopustili, da bi nas od te naloge odvrnili tisti, ki bi nas radi videli v sporu z našimi najožjimi prijatelji.* Že vedno vlada napeto pričakovanje v zvezi z napovedanimi sovjetsko - češkoslovaškimi pogovori, o katerih pa ni do sedaj še nič znanega. Glasilo slovaške komunistične stranke «Prav da« poudarja s tem v zvezi: »Vsak narod ima pravico ustvarjati lastno obliko socializma. Dvostranski razgovori bodo važni prav zaradi obrambe načela različnih poti v socializem. Pot, ki jo je začela češkoslovaška, bomo lahko določali samo mi, t. j. češkoslovaška komunistična stranka in ljudstvo.« »Naivno bi bilo misliti, nadaljuje list, da bi se pet podpisnikov varšavskega pisma prepričalo, da smo mi na pravi poti, toda na koncu bodo morali naši prijatelji razumeti, da so stvari, kakor načelo enakopravnosti m neprekršljiva pravica vsake partije, da odloča, po kateri poti naj gre.« »Nerazumevanje med socialističnimi strankami bi lahko pahnilo v krizo mednarodno komunistično gibanje, in prav zaradi tega češkoslovaško ljiidstvo pozdravlja češkoslovaško - sovjetske dvostranske razgovore v upanju, da bosta končno zmagali zaupanje in razumevanje«. To piše glasilo slovaške mladine «Smena», ki dodaja, da bi vmešavanje v češkoslovaški razvoj lahko pripeljalo do ošibitve bloka komunističnih držav, ukrepi, ki bi jih sprejeli proti češkoslovaški, pa bi lahko škodovali odnosom med ZDA in Sovjetsko zvezo ter naporom za miroljubno sožitje med vzhodom in zahodom. Luigi Longo in prvi tajnik KP ČSSR Aleksander Dubček v prijateljskem pogovoru med nedavnim Longovim obiskom v Pragi. Češkoslovaško ljudstvo v ved no večji meri podpira nove vo ditelje. Tudi pozivu, ki ga je ob javil «Litsrami listy», se je od zvalo na tisoče vojakov delavcem in drugih civilistov, ki so čaka li danes v dolgih vrstah v Pra gi, da podpišejo poziv predsedstvu partije, naj bo trdna pri pogajanjih s sovjetskimi voditelji, ter naj ne popusti pritisku Zveza slovaške mladine je organizirala davi zbiranje podpisov, ki je imelo velik uspeh. Osebje neke najvažnejše tovarne v Bratislavi je poslalo sovjetskemu poslaništvu pismo, s katerim poziva sovjetski politični urad, naj pride na obisk, da oi razpravljali o razpoloženju češkoslovaškega delavskega razreda, ki mu je na tem, da se ohrani prijateljstvo s Sovjetsko zvezo, toda hkrati namerava braniti pravico Cehov in Slovakov, da dajo socializmu pečat, ki bo bolj \r skladu z njihovimi tradicijami. Pomočnik ministrskega predsednika Ota Sik objavlja v listu »Rude pravo« članek, v katerem poudarja, da ne more biti dvoma, da »nameravamo graditi res pravično in človečansko socialistično družbo«. Sik dodaja: #Naši odnosi s Sovjetsko zvezo so nedotakljivi. Kajti država, ki živi na meji dveh sistemov in ki je bila podvržena mnogim krizam in katastrofam, kakor je bila Češkoslovaška, v celoti ceni obstoj zanesljivega zaledja, ki ga za nas predstavljajo Sovjetska zveza in druge socialistične države. Vendar pa je treba te odnose revidirati v skladu z novimi dejstvi. Ne moremo pozabiti, kar Je storil Brežnjev v kritičnem trenutku: Ko ga je stara garda diskreditiranih politikov povabila na obisk, da bi podpri njihove majave položaje, je on odgovoril: »To je vaša zadeva.« Ota Sik piše zatem, da vodi češkoslovaška komunistična stranka vedno važnejšo vlogo v življenju države. Kot politična stranka, ki je bila v začetku januarja na robu propada moralne in politične krize, je v šestih mesecih pridobila veliko zaupanje zaradi odločenosti pri izvajanju reforme. Ust pravi zatem, da je ČSSR zelo dragocena za Sovjetsko zvezo iz raznih razlogov in nadaljuje: »če bi bili materialisti, bi mogli reči, da enega teh razlogov predstavlja njen strateški položaj v sredi Evrope. Dobro vem, kakor dobro vedo naši prijatelji, da je vsem prijateljskim državam na tem, da se ta ključni položaj utrdi. Toda bili bd bolj zadovoljni, če bi te države razumele, da Je naš položaj sedaj tako močan ter uriva naš centralni komite vse zaupanje večine ljudstva In da je socializem v ČSSR mnogo močnejši, kakor Je bil pred januarjem 1968. Naši prijatelji, dodaja Sik, vedo, da bojazen, ki je obstajala pred januarjem, še obstaja, ker kljub temu, da so mnogi od tistih, ki so to bojazen povzročili, zapustili svoje položaje, so še drugi, ki zavzemajo bolj ali manj važne položaje v državnem, političnem in gospodarskem aparatu. Toda ne predstavljajo mnogo, tudi če imajo možnost Izražati v tisku, radiu in televi- (Nadaljevanje m 2. strani) Pritisk iz Varšave Zadnja številka «Komunista» objavlja v zvezi z dogodki v ČSSR članek Zdravka Mičiča, ki ga zaradi aktualnosti pona-tiskujemo Neugoden razvoj v odnosih med Češkoslovaško in petimi evropskimi socialističnimi državami, ki so sodelovale na sestanku v Varšavi, predvsem pa s Sovjetsko zvezo, bi stežka presojali in ocenjevali kot prehodni trenutek, kot nesporazum, ki ga je mogoče z obojestransko dobro voljo in naporom zlahka in hitro odpraviti. Proti takemu mnenju je več pomembnih okoliščin. Predvsem je v stališču in postopkih teh držav do češkoslovaške že nekaj mesecev slutiti, ali pa se jasno kažejo znnmrjnja , različnega in vse močnejšega psihološkega in političnega pritiska. Postalo je očitno, da so pri razlagi političnega položaja in razvoja v češkoslovaški bistvene razlike med komunistično partijo Češkoslovaške in njenimi zavezniki iz varšavskega sporazuma. Končno pa se zdi, da je prišel omenjeni spor v kritično obdobje, v katerem se skoraj vsak dan kažejo novi elementi in v katerem obe strani na novo ukrepata. Skratka, po'ožaj je preveč zapleten, smer in din-mika njegovega razvom pa sta nreveč negotovi, da hi lahko ta čas jasneje spoznali rezultanto različnih učinkov, ki vplivajo na sedanje stanje in razvoj odnosov v zvezi s smerjo demokratizacije na Češkoslova škem. Če se spričo tega omejimo sa-m-.i na znana dejstva, stališča in °ccne, objavljene v tisku petih socialističnih držav ter v njihovem pismu iz Varšave po eni strani, v znanih dokumentih komunistične partije češkoslovaške po drugi strani, lahko ugotovimo, da je se-dania kriza vnovič dramatično poudarila nekatere izmed največjih dilem sodobnega socializma. Vnovič se je pojavilo vprašanje zn!*čaja in bistva odnosov komunističnih partij in socialističnih držav, njihove pravice do samostojnosti, spoštovanja načel enakopravnosti, sodelovanja in nevme-šavanja v notranje zadeve drugih. Ali komunistične partije odgovarjajo za svojo politiko lastnemu delavskemu razredu in ljudstvu in so s tem tudi suverene pri svojih političnih odločitvah, ali pa se morajo glede bistvenih vprašanj notranjega družbenega in političnega razvoja sporazumevati z drugimi partijami ter ravnati po njihovih ocenah, glediščih in predlogih — je vprašanje, ki je praktično dobilo zelo aktualne dimenzije in smisel, čeprav je bilo načeloma zdavnaj rešeno. Isto velja tudi za načela, na katerih slone odnosi med socialističnimi državami. Ali so le-te kot suverene članice mednarodne skupnosti enakopravni partnerji, ki urejajo svoje odnose na podlagi znanih splošno veljavnih norm mednarodnega prava, ker pa so socialistične, imajo samo večje odgovornosti in obveznosti, da so pri uporabi teh pravil do skrajnosti načelne in dosledne, ali pa so njihovi odnosi podvrženi nekaterim drugim posebnim pravilom in posebni proceduri, po katerih imajo stališče in gledišča neke države ali skupine držav, ki se potegujejo, da govore v imenu višjih skupnih interesov, odločilen vpliv na sklepe, vedenje in razvoj sleherne med njimi. In naprej, tu gre tudi za pojmovanje in razlago socializma kot strogo definiranega, v določene državne, teritorialne okvire zaprtega enotnega sistema in nadnacionalnega mehanizma, v katerem imajo posamezne partije kot deli, odredi splošnega komu-nističnega gibanja pretežno tranz-misijsko funkcijo — ali pa gre za socializem, ki ga pojmujemo kot najširši proces preobraževanja starih in ustvarjanja novih družbenih odnosov, proces, ki se kaže v raz- ličnih oblikah, je različno intenziven in z različnim tempom, kar terja od vsake revolucionarne partije, da pri njegovem spodbujanju in olajševanju upošteva vse relevantne, se pravi zgodovinske, ekonomske in politične ter druge specifične koordinate danih razmer v lastni deželi. Ta vprašanja seveda niso prav nič nova, preseneča in vznemirja pa dejstvo, da po tolikih grenkin izkustvih in po dezintegraciji stalinizma kot vladajočega sistema odnosov in nazorov v vzhodnem socialističnem delu Evrope začenjajo akcije, ki so podobne praksi stalinizma in tudi nanjo spominjajo. Položaj na svetu sploh in še posebej v svetu socializma se je v zadnjem desetletju hitro in ze’o razvil, tako da si je danes težavno zamisliti, zlasti pa realizirati takšno kampanjo, kakršna je biia pred dvajsetimi leti. Po svoje pri-(V'o o tem tudi deli varšavskega dokumenta, v katerem njegovi u-stvarjalci poudarjajo, da nimajo niti namena niti pretenzije, da bi se vtikali v sklepe češkoslovaških komunistov o poteh gospodarske reforme, načrtovanja in oblik državne organizacije njihovih združenih narodov ,(čeprav dejansko postavljajo aoločent meje češkoslovaškemu notranjemu razvoiu). Prilaščanje pravice do končne ocene razmerja sil, tendenc in stanja v Češkoslovašk.. vztrajanje pri tem, da češkoslo\ eški komunisti sprejmejo ocene varšavskega sestanka kot svoje predpisovanje ukrepov, ki bi jih ti morali storiti, da bi odstranili zaskrbljenost udeležencev varšavskega sporazuma — vse to grozi, da uniči pozitivne dosežke v odnosih med socialističnimi drzavanr in objektivno teži k temu, da jih povrne v razmere, ki so jih skoraj vse evropske komunistične partije obsodile in zavrnile. Številne med njimi so pri tom sledile zgledu Sovjetske zveze, ki je to storila na XX. kongresu KP SZ /, dokumenti o partijskem in državnem sodelovanju, podpisanimi v Beogradu in Moskvi 1955. in 1956. leta, ali pa v deklaraciji sovjetske vjade, izdani po madžarskih dogodkih v jeseni 1956. leta. Pri vsem tem zlasti vznemirja teza, da KP SZ no more ravnodušno spremljati razvoja v posameznih socialistični n državah, na čemer sloni tudi pismo iz Varšave. Kot da bi si prizadevali formulirati in sankcionirati doktrino, po kateri ima ena ali več socialističnih držav pravico verificirati značaj oblast' in poetičnega razvoja v katerikoli socialistični državi, da ji ne glede na njene voljo ali proti volji njenih narodov, njene partije in njenih vodilnih organov, lahko vsiljujejo svoje nazere o tem, kaj morajo storiti oziroma česa ne smejo napraviti. Takega obravnavanja odnosov komunističnih partij in socialističnih držav ne moremo oceniti drugače kot recidiv stalinistične prakse, ki jo je delavsko gibanje obsodilo in zavrnilo. Seveda pa ni gotovo, ce so podpisniki varšavskega dokumenta pripravljeni spremeniti v prakso omenjena gledišča. To lahko pokaže samo nadaljnji razvoj dogodkov Gotovo pa je, da pomeni "življa lje takih gledišč v praksi sodobnega socializma velik korak nazaj in da spravlja češkoslovaške komuniste v skrajno težaven, zapleten in kočljiv položaj. Namesto da bi vso svojo energijo osredotočili na uresničevanje akcijskega programa, v demokratično preoDrazbo socialistične družbe v skladu z materialnimi, zgodovinskimi in družbenimi potrebami države, so češkoslovaško partijsko vodstvo, partija .n vse socialistične sile v tej deželi prisiljene, da cepijo svojo moč in energijo, bra-nec se pred neutemeljenimi, samovoljnimi in vsekakor nezaželenimi prigovori in pritiski partij in držav, katerih pomoč in podporo U morali uživati. »nmorslci dnevni V PONEDELJEK ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA KD Vlada in parlament odšla na počitnice še vedno pa živahno politično življenje Na zasedanju KD bodo obravnavali vključitev strankine levice v vodstvo in odnose s komunisti - Predkongresne priprave PSU - Nadaljuje se stavka uslužbencev CRI RIM, 27. — Parlament in vlada sta šla na počitnice, kar seveda ne pomeni, da se je v celoti ustavilo delo ministrov, podtajnikov ter parlamentarcev in se predvideva, da bo prihodnji teden še ena seja vlade, ki bo posvečena nekaterim vprašanjem, ki jih na včerajšnji seji niso izčrpali. Sporedno pa se bo nadaljevala dokaj ostra polemika o prihodnjem sodelovanju treh strank levega centra. V tej zvezi bo pomembno ponedeljkovo zasedanje vsedržavnega sveta KD, ki se bo nadaljevalo do 31. julija. Na zasedanju bo imel uvodno poročilo tajnik stranke Humor. Poročilo je v glavnih obrisih že sestavljeno, vendar je Rumor porabil ves današnji dan, kot bo delal tudi v nedeljo, za dokončno izdelavo besedila. Gre za dokaj zapleteno vprašanje, saj prihaja v okviru KD do naporov, da bi se izoliralo desnico v stranki in tako porušilo umetno ustvarjeno enotnost, ki v resnici maskira premik osi celotne stranke na desno, tako sedaj nočejo v vladi sodelovati predstavniki levice. V tej zvezi je menda imel Rumor več razgovorov s predstavnikoma levice Donat Cat-tenom in Gallonijem, da bi prišlo do nove večine, ki bi izključila desnico in ki bi vključila ievico stranke. Odločilno vprašanje, katerega bo obravnaval vsedržavni svet KD, je odnos do komunistov, pri čemer je znano, da se levica zavzema, da bi se prenehalo s stališčem ostre zapore proti levici in da bi prišlo do konstruktivnega razgovora tudi s komunisti. Po drugi plati za socialistične voditelje sedanje počitniško razdobje ne pomeni prekinitve s političnim delom, odnosno so prišli v najbolj vroče razdobje predkongresnih priprav. Stranka se je razdelila na pet struj, ki gredo od krajne desnice s Tanassijem na čelu, do sredine pod pokroviteljstvom Nennija in s skupino, jo vodita Preti in Mancini ter končno do levice, ki je ponovno razdeljena v tri skupine: verjetno v stranki nasploh najmočnejšo skupino bivšega tajnika PSU De Martina ter levičarski skupini Giolitijem in Lombardijem na čelu. Stališče Nennija bi hoteli zlasti desničar-sko-sredinski italijanski krogi pri- ■iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiuiiiiif 111111111111111111111111111111111111111(11111111111111 MCGOVERN KENNEDYJEVSKI KANDIDAT? Humphrey napoveduje svoj predlog o Vietnamu LOS ANGELES, 27. — Demokra tični senator iz Južne Dakote George McGovern je danes izjavil, da če bi ameriški predsednik hotel, bi lahko končal vojno v Vietnamu v šestdesetih dneh sprejemljivih pogojih za ameriško hudstvo. McGovern je prišel v Los Angeles na vabilo kennedijevskih pristašev, ki želijo, naj bi se potegoval za predsedniško kandidaturo v demokratični stranki. McGovern je izjavil, da se mir v Vietnamu ne bo dosegel z vztrajanjem uprave, ki jo še vedno odločena dokazovati, da je njena pretekla politika bila pravilna. Da se neka napaka lahko popravi, jo je treba predvsem priznati. «Rešitev v Vietnamu bi morala realistično odražati tamkajšnje stanje. Predvsem je treba ukinit' vse bombardiranje Severnega Vietnama.» Podpredsednik Humphrey pa je govoril danes na zborovanju demokratov v Salt Lake City v državi Utah. Izjavil je, da bo v prihodnjih dneh pripravil »specifičen predlog* za mir v Vietnamu. Izjavil je tudi, da bo moral prihodnji predsednik znova proučiti in po potrebi menjati vrstni red reševanja vprašanj, in je dodal, da prihaja v ZDA in drugod v ospredje «nova generacija, ki zavrača stare predpostavke vojne in diplomacije*. Humphrey je izjavil, da skrbno tehta svoje predloge, ker «se stanje v Vietnamu tako naglo menjava, da zasluži veliko pozornost*. Predloge bo verjetno predložil v obliki dokumenta in ne v govoru. V Južnem Vietnamu je bila včeraj velika bitka 30 km jugozahodno od Sajgona med ameriškimi in osvobodilnimi silami. V današnjih prvih jutranjih urah so osvobodilne sile obstreljevale z raketami ameriško oporišče Pipane. Zadeto ie bilo tudi letalo, v katerem je bilo 22 bomb po 250 kg Eksplozija se je slišula^mnpg2(Jji]2{tjgPovdaleči Včeraj**je* jfoiona ameriških~*oklep” nih vozil padla v zasedo, ki so jo pripravili partizani ob severni obali Južnega Vietnarr.r.. Bitka, ki je sledila, je trajala teč ur. Preteklo noč je močan požar u-ničil urade ameriškega predstavništva v Sajgonu. Ameriški predstavnik je izjavil, da ni bilo ranjenih. Laoški ministrski predsednik Suvana Fuma je danes izrekel v Parizu prepričanje, da bodo razgovori o Vietnamu prej ali slej uspešni. kazati kot stališče, ki naj predstavlja osnovo celotnega kongresa PSU, pri čemer podčrtujejo Nen-nijeve izjave o nadaljevanju sedanje politike levega centra. Malo je verjetno, da bi lahko to stališče na kongresu prevladalo, saj je znano, da je prišlo do volilnega poraza prav na osnovi dosedanjega levega centra, ki je pomenil popuščanje desničarskim težnjam v KD in objektivno imobilizem. Generalno javno tožilstvo pri prizivnem sodišču je prevzelo raziskavo o smrti bivšega polkovnika SIFAR Renza Rocca. Do sedaj je preiskavo vodilo javno tožilstvo pri sodišču, odnosno jo je vodil dr. Ottroino Pešce, doslej pa jo bo dr. Ugo Guarnera, ki je izjavil, da je njegova pobuda bila izvedena edino v korist pravice. Predsednik vlade Leone je danes sprejel rimskega župana San tinija, s katerim je razpravljal o nekaterih najbolj perečih vprašanjih mesta. Znano je, da je rimska občina med najbolj zadolženimi v Italiji in da .je v falimentar-nem položaju, poleg tega pa je tudi večina v občinskem svetu dvomljiva, saj je še vedno odločilen glas Petrniccija, ki je bil izpuščen na začasno svobodo. Predsednik vlade je danes obiskal tudi predsednika republike Saragata. Riccardo Lombardi in Fernando Santi, ki sta oba člana vodstva PSU sta danes poslala generalnemu taj niku češkoslovaške partije telegram, v katerem pravita, da je usoda evropskega demokratičnega socializma povezana z napori za demokratizacijo in globoko preosno-vo socializma v ČSSR. Italijanska socialistična levica, ki je za enotnost in ki je protiimperialistična, izraža polno soglasnost in prijateljstvo z voditelji in s češkoslovaškim ljudstvom. Zavedajo se izrednega pomena pogumne bitke za socialistično avtonomijo in državno neodvisnost. Vsi pripadniki italijanskega in evropskega delavskega gibanja se zavedajo, da so v tej borbi neposredno prizadeti. V Bruselj je odpotoval minister za delo in socialno skrbstvo Bosco, ki bo v ponedeljek predsedoval zasedanju ministrskega sveta o delu in socialnih vprašanjih skupnosti V ladjedelnici «Breda» v Benetkah so splavili peto ladjo iste vrste, ki so jo zgradili za sovjetsko trgovinsko mornarice Gre za ladjo «Nikolaj Šors», ki ima 4.400 ton. Vseh pet ladij je urejenih za prevoz tovora v zmrznjenem stanju. ACLI so zelo pozitivno ocenile zaključke zadnjih zasedanj vodstev CISL in CGIL, kjer so razpravljali o sindikalni enotnosti in kjer so naredili korak naprej v naporih, da se sindikat čim bolj loči od strank in da se utrdi njegovo neodvisnost tudi na tak način, da sindikalni predstavniki ne bi bili izvoljeni v parlament in v druge izvoljene organe. ACLI pravi, da gre za pozitivne pobude, ki bodo morale še jasneje priti do izraza na prihod-npih kongresih obeh sindikatov. Danes bi se morala zaključiti stavka uslužbencev italijanskega rdečega križa, ki so jo proglasile vse tri sindikalne organizacije 18. julija in ki so sedaj sklenile stavko podaljšati do četrtka, L avgusta. Sindikati zahtevajo spoštovanje pravilnika o osebju in izboljšanje normativnih ter plačilnih delovnih pogojev. Danes je sindikalne predstavnike sprejel minister za zvezo s parlamentom Mazza, kateremu so izročili obsežno dokumentacijo -o njih zahtevah. DUBČEK (Nadaljevanje s 1. strani) ziji svoje mnenje in braniti staro politiko. Ne morejo pa opravičiti pred češkoslovaškim ljudstvom pogojev v času pred januarjem. Poznamo te ljudi in to, na kar računajo: sedaj upajo v morebitno nerazumevanje pri češkoslovaško - sovjetskih dvostranskih razgovorih. Češkoslovaška in njena komunistična stranka potrebujeta sedaj bolj kot kdaj koli podporo svojih prijateljev.« Glasilo mladine «Mlada fron- ta« objavlja pismo 155 rezervistov področja Libave v severni Moravski, kjer so bili vojaški manevri. List omenja uradne informacije v zadnjih dneh, češ da je to področje «sedaj zopet pod zasedbo samo češkoslovaških čet«. Pismo pravi med drugim: «Ta informacija ni točna. Del sovjetskih enot je še vedno na področju Libave in zanima nas, da se vprašanje njihovega odhoda reši.« List omenja tudi odprto pismo, ki ga je poslala vladi skupina prebivalcev Ostrave, ki poziva vlado, naj točno obvesti ljudstvo o podaljšanem bivanju tujih vojaških enot v Češkoslovaški proti volji ljudstva in naj sprejme potrebne ukrepe, da se pospeši njihov odhod. Kmetijski list «Zamedelske no-vine« omenja številne zahteve, ki jih je dobil v isti zvezi. List dodaja, da so zadevo predložili predsedniku vlade Cerniku. Ta je dal navodila, naj bo ljudstvo obveščeno po tisku, toda do sedaj ni bilo objavljeno tako sporočilo, ki bi napravilo konec govoricam, ki dajejo razumeti, da so tuje čete upočasnile ali celo prekinile svoje premike, da bi prekoračile mejo, zlasti v vzhodni Slovaški. aiiiiiiiiiiMinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHuiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiHiiiiiiniiiuiniinHiiiiiimniiiiiii UGIBANJA 0 VSEBINI PAPEŽEVEGA DOKUMENTA Na. doevnern redu je v prvi vrsti nov pra\Tm?tf': O svobodnem giba- nju delavcev na celotnem področju tržišča. Ta pravilnik izredno zani-JntT Ilaliljb! saj "Bodo po njem ime" li italijanski delavc: prednost pri zaposlitvi pred delavci iz drugih držav in bodo uživali iste pogoje kot domači delavci. Ze prvi pravilnik, ki je bil sprejel leta 1964, je imel dalekosežne posledice. Poleg tega pravi Bosco, aa bodo obravnavali sklicanje tristranskega zasedanja med ministri za delo, stalno komisijo pri skupnosti in sindikati, na katerem bedo preliminarno proučili važna vprašanja z delovnega področja, •iiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniMiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii IZ TRŽAŠKE KRONIKE Z NASTOPOM PROFESIONALNIH ANSAMBLOV V KOPRU SE JE ZAKLJUČIL IX. FOLKLORNI FESTIVAL Zaključnemu nastopu na Titovem trgu je sinoči prisostvovalo 3000 domačih in tujih gostov Okrog 3000 gledalcev se je zbralo sinoči na glavnem koprskem trgu na zaključni prireditvi 9. jugoslovanskega folklornega festivala. Med njimi je bilo veliko domačih in tujih turistov, zlasti iz zamejstva. Med predstavniki političnega, javnega in kulturnega življenja smo opazili tudi več gostov iz Ljubljane, med njimi predsednika izvršnega sveta Slovenije Staneta Kavčiča. Točno ob 20.30 so fanfare naznanile začetek prireditve in v čudovitem ambientu koprskega antičnega trga se je začel dveurni program jugoslovanskih profesionalnih msamblov «Lada» iz Zagreba, «Ko-!a» iz Beograda in «Tanca» iz Skopja. Spet smo videli revijo najbolj oopularnih jugoslovanskih narodnih plesov v novih toda znatno obogatenih kreacijah, in čudovite ži-vopisane narodne noše iz raznih krajev Jugoslavije. Trije najboljši jugoslovanski folklorni ansambli so vse točke izvajali dovršeno in poželi navdušene ovacije številnega občinstva. Do odmora so nastopili «Lado» s posavskimi plesi, «Kolo» s tradicionalnim «Hajd v kolos, «Tanec» s komitskim kolom, «Lado» z znanim istrskim sbalunomo, zatem «Kolo» z moškim plesom iz vzhodne Srbije in končno še «Tanec» z Dračevko. Po odmoru se je najprej predstavil «La-do» z Bunjevaškim kolom, nato beograjsko «Kolo» s «Koroško suito», zatem «Tanec» s Sedenko, zatem «Lado» z «Zelinskim plesoms. Nato spet «Kolo» s plesi iz Srbije in za zaključek, Taneč s Durdov-denko. Po zaključku festivala je bila v Kopru tradicionalna folklorna noč s številnimi zabavnimi prireditvami. Zaključno prireditev letošnjega festivala so snemali tudi za Intervizijo in Evrovizijo. ; 31. t. m. bo pri uradu za hra- lilne položnice na glavni pošti na ’rgu Vittorio Veneto od 15. do 19. ire odprto okence za plačevanje akse RAI-TV na tekoči račun. Računski dvor odobril deželni obračun Računski dvor je pregledal in o-dobrll deželni obračun za lansko leto, ki mu ga je predložil deželni odbor. Obračun so proučili na skupni seji združenih sekcij računskega dvora v Rimu pod predsedstvom odvetnika Carbone-ja. O njem je poročal odv. Caia-miello. Po razpravi je dvor sprejel sklep o odobritvi. Sestanka se je udeležil tudi ravnatelj splošnega deželnega knjigovodstva dr. Bernes. Računski dvor namreč pregleda tehnične in računovodske plati finančnega upravljanja dežele. Politična sodba in dokončna odobritev obračuna pa pritiče deželnemu svetu, ki stori to s posebnim zakonskim ukrepom. Sedaj bodo vrnili obračun predsedniku Berzantiju s kopijo sklepa. Izvirni sklep pa bodo poslali predsedniku deželnega sveta, da ga predloži svetu. Po že uvedeni praksi bo deželni svet proučil obračun za lansko leto skupno s proračunom za prihodnje leto, tako da bo imel pred seboj popolno sliko o razvoju finančne politike in o deželnih posegih. Iz prtljažnika avtomobila, ki ga je bil 56-letni Renato Rettura iz Saronna parkiral v Ul. Geppa, so neznanci preteklo noč ukradli dva kovčka, aparat za filmanje, daljnogled, svetlomer, gramofon s 30 ploščami, ogrlico in nekaj oblačila. Skupna škoda znaša okrog 600 tisoč lir. Okradenec je tatvino prijavil agentom osrednjega komisariata. 24-letnemu Ivaldiu Suppancigu iz Drevoreda D’Annunzio 38 so neznanci ukradli vespo, ki jo je bil čez noč pustil v bližini svojega stanovanja. V avtobusih št. 17 avtomatska naprava za izdajanje vozovnic Podjetje Acegat sporoča, da bodo s 30. julijem uvedli na sedanji filobusni progi št. 17 avtobuse z avtomatskimi napravami za prodajo vozovnic. Kot velja za že nameščene avtomate, bodo morali potniki, ki nimajo predplačanih izkaznic ali listkov, vtakniti v avtomatično napravo kovanec za 50 ali 100 lir, nakar bodo dobili vozovnico tisti, ki bodo vtaknili 100 lir, bedo dobili povrnjen kovanec za 50 lir. Zato bodo morali imeti potniki s seboj, ko stopijo v vozilo, kovanec za 50 ali za 100 lir. Abonenti bodo morali vstopiti v vozilo skozi prednja vrata in pokazati izkaznico vozaču. Potniki pa, ki imajo povratno vozovnico ali pa odrezke posebnih voznih izkaznic, bodo morali ob vstopu v vozilo vtakniti listek v lino posebne naprave, ki bo nameščena tam, kjer je poprej sedel sprevodnik. Izlet Kmečke zveze v Prekmurje Kmečka zveza priredi 31. avgusta in 1. septembra tradicionalni dvodnevni poučni izlet v Prekmurje ob mednarodni vinski razstavi v Ljubljani. 31. avgusta ob 7. uri je odhod. Kosilo v Ljutomeru/ o-gled kmetijskih kombinatov in kleti v Ljutomeru in Ormožu, večerja v gradu Bori, prenočitev. L septembra zajtrk, odhod v Maribor, obisk v Kmetijskem tehnikumu, kosilo v hotelu Belewue na Pohorju, odhod v Ljubljano, ogled vinske razstave, pokušnja vin in okrepčilo. Ob 20. uri (ob 21. uri po italijanskem času) povratek. Vpisovanje v uradih Kmečke zveze v Trstu, Ulica Geppa št. 9 v uradnih urah (od 8. do 14., v četrtkih pa od 8. do 12. in od 15. do 18. ure) do sobote 17. avgusta. Z 27. t. m. je bil izžreban listek občinske umetnostne galerije št. 33608, katerega lastnik prejme za nagrado sliko slikarke Finy Sup-pancich. Morda bo objavljeno papeževo stališče o kontroli rojstev VATIKAN, 27. — V ponedeljek bodo v vatikanski tiskovni dvorani predstavili nov papežev dokument, o katerem se pa prav nič ne ve, kakšno vprašanje bo obravnaval. Mnogo se govori o možnosti, da bi bilo predmet papeževe publikacije urejevanje rojstev. V krogih, kjer bi lahko kaj vedeli, niso ničesar potrdili in ne zanikali. Tudi niso povedali, če bo dokument kak «motu proprio«, enciklika ali kako pismo škofom. Kljub vsemu nekateri krogi poudarjajo, da je papež sedaj gotovo že dokončal dokument o rojstvih in bi ga moral torej objaviti poleti ali vsaj v prvih tednih jeseni. Minili sta namreč dve leti, odkar je papež zaradi poglobitve v ta problem odložil dokončno odločitev. študij tega problema se je pričel 1963 in 1964, ko je papež ustanovil posebno komisijo «za prebivalstvo, družino in nataliteto«. Ta organizem se je pozneje povečal s pridružitvijo kakih šestdeset cerkvenih in laičnih izvedencev z vsega sveta. Marca 1966 je papež poklical v komisijo še sedem kardinalov in devet škofov, tako da je komisija delala pod predsedstvom kardinala Ottavianija in podpred-sedstvom kardinalov Heenana in Doepfherja. Komisija je dokončala svoje delo junija sledečega leta in predložila je tri dokumente; dva je predložila večina, naklonjena spremembi cerkvene doktrine o metodah kontrole človeške rodovitnosti; enega pa manjšina, ki brani tradicionalno doktrino in nasprotuje uporabi kakršnegakoli kontracepcijskega sredstva. Oktobra 19G6 je papež govoril članom italijanskega društva porodničarjev in ginekologov. Tedaj je v kratkih besedah povedal, zakaj se je njegov odgovor zakasnil in se bo moral še za nekaj časa odložiti. V zadnjih dveh letih se je papež osebno ukvarjal s tem problemom s strokovnjaki in škofi raznih narodnosti in je baje v zadnjih tednih sprejel dokončni sklep. Papež je jioslal nadškofu Can-terburryja Michelu Ramseyu poslanico ob otvoritvi konference anglikanskih škofov. Prvič bo na nekatere seje te konference dovoljen vstop tudi časnikarjem. Poleg drugih prisostvuje konferenci tudi sedem predstavnikov rimske katoliške cerkve. Po pozdravu nadškofa Ramseya je papeževo poslanico prebral msgr. J. G. Willebrands, tajnik v tajništvu za zedinjenje kristjanov. V prodaji milo iz nacističnih taborišč? BOČEN, 27. — Policijski organi so na prijavo predsednika židovske skupnosti v Meranu dr. Federica Steinhausa zaplenili kakih 50 kosov mila valjaste oblike, ki so neverjetno podobni milu, ki so ga med vojno izdelovali v Nemčiji z maščobo človeških trupel Tudi tovarniška znamka RIF (Reichsindustrie-fet) in matrikola 00081 sta enaki kot na milu, ki so ga razdeljevali v nacističnih koncentracijskih taboriščih. Trgovec, ki je predajal milo, je izjavil, da mu ga je dala vdova pred 20 leti umrlega trgovca, preden se je preselila v drugo stanovanje. Policija je ugotovila, da je imel pokojni trgovec dobre stike z nacistično prehranjevalno službo. Nekaj kosov mila so poslali v Rim zaradi analize, vendar govorijo, da prav gotovo ne bo mogoče ugotoviti izvor maščobe. Če pa bi dokazali, da je milo iz človeških trupel, tedaj bi morali prijaviti sodišču trgovca pod obtožbo »oneča- ščenja mrtveca* in »nedovoljene u-porabe trupla*. Toda vse kaže, da je trgovec dal na prodaj milo v dobri veri. Dr. Steinhgus, pa čeprav priznava dobro vero trgovca, trdi, da jih je ta kupil za 5.000 lir od nekega južnotirolskega branjevca. Da je milo enake oblike kot med vojno v koncentracijskih taboriščih, se je zavedel neki odjemalec, ki je bil interniran v Nemčiji Dr. Steinhaus trdi, da imajo tudi v muzeju nacističnih lagerjev v Izraelu nekaj kosov inila, ki so popolnoma enaki meranskim. * Arguedas v Londonu RIO DE JANEIRO, 27. — »Revolucionar sem in želim, da bi se moja domovina znebila imperialističnega jarma*. Tako je danes izjavil Antonio Arguedas, bivši bolivijski minister, na letališču v Riu de Janeiru, kjer se je za pol ure ustavil na potovanju v London. Arguedas je tudi zanikal, da bi bil izdajalec domovine, ker Che Guevarov dnevnik, ki ga je izročil Kubancem, ni vseboval vojaških tajnosti. Bivši minister je pojasnil, da je odbil zatočišče, ki so mu ga nudili v Čilu, «da ne bi povzročil težav demokratični vladi*. Dodal je, da bo ostal v Londonu osem dni v pričakovanju dovoljenja, da se vrne v Bolivijo. Na potovanju se je Arguedas u-stavil tudi na madridskem letališču, kjer mu je policija prepovedala stike s časnikarji. Na londonskem letališču je Ar-gUedasa sprejela britanska policija. Britanski notranji minister mu je dovolil bivanje na britanskem o-zemlju. «MITING PRIJATELJSTVA» Več zelo dobrih rezultatov a brez velikih presenečenj Pancrai (It.) 101 na 80 m ovire - Ronnie Ray Smith (ZDA) 2(T8 na 200 m SIENA, 27. — Veliko zanimanje je vladalo v Sieni za nastop svetovno znanih atletov na tradicionalnem «Mitingu prijateljstva*. V prvem dnevu so dosegli vrsto dobrih rezultatov, ne pa senzacionalnih. Veliko je bilo pričakova- nje za tek na 200 metrov v skupini, kjer so tekli Smith, Berruti in Ottolina. Smith je takoj po startu prevzel vodstvo in ga je z dokajšnjo lahkoto ohranil do konca proge. Rezultati v posameznih disciplinah so bili naslednji: kopje ženske: 1. Jaworska (Pol.) 56,440 m 2. Pajtler (Jug.) 48,30 m 3. Mion (It.) 43,60 m 4. Ludovicd (It.) 34,64 m 80 m ovire ženske: 1. Panerai (It.) 10”9 2. Antenen (švi.) 11” 3. Wazoka (Pol.) 11”2 krogla moški: 1. Gušin (S. zveza) 18,96 m 2. Varju (Mad.) 18,81 m 3. Teale (V. Brit.) 18,50 m 4. šuker (Jug.) 17,74 m 200 m moški: prva serija 1. Bianchd (It.) 22’ 2. Vallet (It.) 22”5 3. Braglia (It.) 22”6 druga serija 1. Abeti (It.) 21”4 2. Preatoni (It.) 21”4 3. Yedeshi (It.) 21”5 4. Giani (It.) 22”6 tretja serija 1. Ronnie Ray Smith (ZDA) 20”8 2. Berruti (It.) 21” 3. Burde (V. Nem.) 21”1 4. Ottolina (It.) 21"2 5. Križan (Jug.) 21”4 Umetno meso za vegetarijance in diabetike BONN, 27. — Od ponedeljka dalje bodo lahko Nemci uživali u-metno meso. Ta proizvod ameriške družbe »United Food Corpora- tion*, ki je odprla v Darmstadtu veliko podružnico, nosi siglo TVP (Texture Vegetable Protein C). U- metno meso, v glavnem iz sojine moke, bo stalo 500 lir kilogram in ga bodo lahko zaradi majhnega števila kalorij brez skrbi uživali vegetarijanci, ljudje s sladkorno boleznijo in tudi tisti, ki se boje debelosti. Tri nesreče v Boki Kotorski BEOGRAD, 27. — V zadnjih dveh dneh so se dogodile v Boki Kotorski tri nesreče, ki so terjale življenja dveh fantov in enega dekleta. Pri Igalu sl je 21-letni tehnik Franjo Mandič iz Tuzle pri skoku v vodo težko poškodoval glavo in hrbtenico. Kljub takojšnji intervenciji je umrl v bolnišnici v Risnju. Malo kasneje je pri prehodu čez jadransko magistralo 16-le-tmi Andrija Bogovac iz Ivangra-da padel pod avtomobil in zaradi poškodbe umrl v bolnišnici v Risnju. Skoro ob istem času je prišlo do težke nesreče na plaži v Budvi. Močan veter je prevrnil sončnik, ki se je z železno konico zaril v glavo 21-letne Emilije Stojko vič iz Niša, ki je ležala v senci. Stojkovičeva je kljub hitri lntei-venciji zdravnikov umrla v bolnišnici v Risnju. 6. Rice (V. Brit.) 21”6 200 m ženske: prva serija 1. Di Meglio (It.) 26” 2. Mosci (It.) 26”3 3. Tonelli (It.) 26”5 druga serija 1. Giumanini (It.) 25”7 2. Docchetti (It.) 25”9 3. Stoppa (It.) 26” tretja serija 1. Govoni (It.) 24”4 2. Trio (It.) 24”4 3. Iaia (It.) 25”5 6. Arnautova (SZ) 25”9 krogla ženske: 1. Čizova (SZ.L<1W8 m (nov rekord mitinga) 2. Bognar (Mad.) 16,38” m 3. Forcellini (It.) 13,25 m 800 m moški: prva serija < 1. Gervasini (It.) 1’52” 2. Bonetti (It.) 1’52”4 3. Troito (It.) 1’52”9 druga, serija 1. VVinziered (ZDA) 1’48”7 2. Arese (It.) 1’48”7 3. Medjimurec (Jug.) 1’49”1 višina moški: 1. Siladj (Jug.) 2,08 m 2. Milek (Jug.) 2,05 m 3. Bogliatto (It.) 2,00 m daljina moški: 1. Kalocsa (Mad.) 7,55 m 2. Santoro (It.) 7,27 m 3. Marzaro (It.) 7,11 m 10.000 m: 1. Korica (Jug.) 29’44”4 2. Ambu (It.) 29’46”8 3. De Palma (It.) 29’48”2 kopje moški: 1. Šidlo (Pol.) 84,40 m 2. Kulcsar (Mad.) 84,02 m 3. Rodeghiero (It.) 73,62 m 4. Von Wartburg (švi.) 73,18 m 5. Radman (It.) 71,14 m 800 m ženske: 1. Torello (It.) 2’14”8 2. Danajlova (Bol.) 2’15”5 3. Schiavo (It.) 2’17”3 Državno mladinsko prvenstvo Tržačanka Rossana Rossi izenačila državni rekord NEAPELJ, 27. — Nad 800 atletov se udeležuje italijanskega državnega mladinskega atletskega prvenstva za moške in ženske, ki se je začelo danes v Neaplju. Najpomembnejši rezultat prvega dne je dosegla članica Ginnastice Triestine Rosanna Rossi v skot* v višino kjer je izenačila italija® ski državni rekord z značko W V posameznih disciplinah *! zmagali naslednji mladi atleti $ atletinje: skok s palico: Zi (Zauli Ri* 3,90 j hoja na 10 km: Quirino lavicini 2.47’30”8 kladivo: Sabbadin (CSI V# šport Padova) 58,72 višina ženske: Rossi (Ginn. Tri* stina) 1,58 daljina moški: Cassin (Coin h® stre) 6,91 1.500 m zapreke: Francillo (fi** me gialle) 4’21”9 štafeta 4x400 m: C. S. FIAT 3’24’( 200 m moški: Masia (Studi',1, Sassati) 22”1 disk moški: Sorato (Coin M® stre) 48,46 krogla ženske: Kerp (Gualf dem) 11,19 800 m moški: Leone (Fi&T0& gialle) 1’57’T 400 m zapreke: Ghiduzzi (Fra* lanza Modena) 54”6. TENIS V' Španija prvi finalist tekmovanja «De Gale a V področnem polfinalu je Španija izločila Jugoslavijo s 3:0 - Ostali glavni kandidati za finalno kolo so Sovjetska zveza, Francija in Italijo Na mednarodnem teniškem tekmovanju za «Pokal de Galea« (na katerem lahko nastopajo le igralci pod 21. letom starosti) so že znana imena držav, ki so sje, u-vrstile v finale svojih polfinalnih skupin. V prvih izločilnih srečanjih so namreč v štirih skupinah dpsegli naslednje izide: V Pragi: Italija — Poljska 4:1, Romunija — Češkoslovaška 3:2. V Palmi de Majorca: Španija — Velika Britanija 3:2, Jugoslavija — Brazilija 5:0 b. b. V Knokke le Zoute: Francija — Madžarska 5:0, Belgija — Nizozemska 3:2. V Bad Homburgu: Zahodna Nemčija — Bolgarija 5:0 Sovjetska zveza — Švedska 5:0. Za vstop v finalno kolo, ki ga uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiMiiiuiuiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiiniimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii PLANINSTVO V Logarski dolini velika proslava 75-letnice slovenskega planinstva Planinski tabor v tej prelepi dolini bo trajal ves prihodnji teden, osrednja proslava pa bo v nedeljo 4. avgusta V Logarski dolini je vse pripravljeno za osrednjo proslavo 75-letnice obstoja organiziranega planinstva na Slovenskem. Za to pomembno prireditev s/o pripravili velik planinski tabor, ki bo odprt od danes do 4. avgusta. Taborni prostor so izbrali na Polancu, na lepi livadi nekoliko dalje od Planinskega doma. Za to priložnost so asfaltirali cesto skozi Logarsko dolino. Ker je doslej že asfaltirana tudi glavna dovozna cesta skozi Savinjsko dolino do Luč, bodo morali obiskovalci proslave prevoziti le še približno 14 km makadamske ceste, ki pa Je sicer v dobrem stanju. Organizacija velikega tabornega prostora je zelo popolna. Organizatorji so pripravili v šotorih 3.000 ležišč, tako da izgleda vzhodni del tabora kot malo mestece s platnenimi strehami. Razen tega so postavili za proslavo tudi tribuno, plesišče in devet paviljonov. V teh paviljonih se bodo lahko vsi udeleženci tabora In proslave poslužili toplih in hladnih jedač in pijač. Bivanje v taboru bo zelo poceni, saj bo stal dnevni penzion na osebo skupno s prenočiščem le 1.500 S-din. Udeleženci tabora se bodo lahko ves ta teden udeleževali pod vodstvom gorskih vodnikov izletov na obronke Logarske doline. Vsak večer pa bodo pripravili tudi taborni ogenj. Glavna proslava 75-letnlce obstoja osrednje slovenske planinske organizacije pa bo v nedeljo 4. avgusta. Ob 10. uri zjutraj bo veliko zborovanje, na katerem bo najprej govoril predsednik planinske zveze Jugoslavije dr. Marijan Brecelj, za njim pa še predsednik planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik. Govoroma bo sledil bogat spored. Za proslavo vlada v vsej Sloveniji veliko zanimanje, mnogo obiskovalcev pa bo prispelo tudi iz drugih krajev Jugoslavije, poseb no iz Hrvaške, pa tudi iz zamejstva. KOLISARSTVO Bianchetto sc onesvestil sredi tekmovanja VARESE, 27. — Lorenzo Bosdsio je zmagal na italijanskem državnem kolesarskem prvenstvu v Va-reseju v zasledovalni vožnji za amaterje. 4 km dolgo progo je prevozil v 4’53” s poprečno hi-, trosijo 49,144 km na uro. 2. je bil Brentegnani s časom 4’47”3. V borbi za 3. mesto je Spadoni premagal Polonija. V polfinalu hitrostne vožnje zs profesionalce je prišlo do nenavadnega dogodka. Bianchetto in Pettenella sta vztrajala v «suplacu» toliko časa, da je Bianchetto od napora izgubil zavest. Padel je na tla in šele s pomočjo zdravnika so ga zopet spravili k zavesti. Bianchetto je vztrajal v «surplacu» uro in tri minute s čimer je potolkel dosedanji italijanski rekord, ki sta ga postavila lani Gaiardoni in Damdano s časom 48’30”. Bianchetto je nato zopet nastopil proti Pettenelli, vendar se ni uvrstil v finale. V drugem polfinalu je Be-ghetto premagal Maspesa. V finalu je v borbi za 1. mesto Beghetto v obeh poskusih premagal Pettenello, v borbi za tretje mesto pa je Maspes prav tako obakrat odpravil Bianchetta. OLIMPU DA Tudi Sirija v Mehiki MEKSIKO, 26. — Tudi Sirija se je prijavila za nastop na letošnjih olimpijskih igrah v Mehiki, število držav udeleženk je torej naraslo že na 112. bodo odigrali v Viohyju, bodo , nalisti polfinalnih skupin odiž1®1 še naslednje tekme: Italija — Romunija, Francij« '. Belgija iz Zahodna Nemčija / Sovjetska zveza. Španija in Jugoslavija sta di odsotnosti Brazilije) že odif, li syoj)3 finale. Zmagala je Sp®1" s 5:0 in je tako postala prvi »J list letošnjega tekmovanja za *: kal de Galea. Finale bo v VicftF od 1. do 6. avgusta. « 1 Mulligan premagan v Kopenhagenu KOPENHAGEN, 27. — V mednarodnega moškega t.enišK" turnirja v Kopenhagnu je D«®. Jan Le.vchly premagal Italijan^ ga reprezentanta Martina Mulh” na s 3:2 (3:6, 6:2, 4:6, 6:1, 6:2). ntMUAUl Nov svetovni rekord na 880 jardov prosto e< SEATTLE, 27. — 16-letni AI»L kanec Jack Horsley je na ne* plavalnem tekmovanju v Se«*;;, v ameriški zvezni državi VVaSNj ton, postavil nov svetovni na progi 880 jardov prosto S (I som 8’51”8. Dosedanji svetovni rekord na razdalji je postavil Avstralec ray Rose leta 1964 v Vancou®® s časom 8’55”5. K’ 1 ITALIJANSKI POKAL 8. septembra prvo kol1 MILAN, 27. — Italijanska metna zveza je objavila kd®L izločilnega dela nogometnega Li movanja za Italijanski pokal K 69. Tri izločilna kola bodo « grali v dneh 8., 15. in 22. s tembra. ( Tekmovanja se udeležuje najsteric. ATLETSKI ODSEK ŠZ BO*p obvešča svoje atlete in atletinj®'^ je tržaški občinski stadion zar« odprt za treninge vsak od 16. ure dalje. __________________________________A Občni zbor Šd Bred Športno društvo Breg »k* cuje 3. redni občni zbor, ki “ v četrtek 1. avgusta 1968 v štveni dvorani v RicnianF ob 20.30 v prvem in ob 21- u v drugem sklicnem roku. Dnevni red bo naslednji* 1. Otvoritev 2. Poročilo predsednika 3. Poročilo tajnika 4. Poročilo blagajnika 5. Poročilo gospodarja ,, 6. Poročilo predsednika 0*0 zornega odbora 8. Volitve novega oobora 9. Razno odboR lorski dnevnil Roletna čk tiča BRANKO VATOVEC fll P lili f n I (ti fi tli* ItflvcfHii niobtu Krmila je golobčke pred cer-icviio sv. Antona, ko sem jo Prvič videl: Aleksandra. Moto' sem se ustaviti in jo gle-"ati, kako je metala rumeno zrnje v črno jato, ki je vese-lo grulila okoli njenega belega krila. Sedel sem na kamnito klop in opazoval golobčke, opazoval zlate lase Aleksandre, k' so postajali rdeči v čudovi-o luči sončnega zatona. Lju-P*1 sem Aleksandro, že tisti tre-outek, ko sem jo prvič zagledal. Moral sem si priznati, da je tola na moč podobna dekletu, 0 katerem sem sanjal vse dol-jto noči, v veliki postelji tete \torije, ki sem jo tudi pode-jtoval, po njeni smrti. Uboga ,et;a Marija, dobra teta Mari-JS- Umrla je tako nenadoma *n nepričakovano, da se še da-?es nisem sprijaznil z misli-1°. da je ne bom nikoli več vi-ae' v njenem črnem naslanja-au> na katerem se je vsak po-Poldan lahkotno zibala in mi Pripovedovala čudovito zgod- 0 ° njenem čudovitem življe-nJu. Toda... dovolj o teti Ma-rili. dobri teti Mariji, danes ,Vatn hočem pripovedovati o A-eksandri z Rdečega mostu. Gledal sem Aleksandro na dečem mostu, gledal njena deča usta, ki so klicala go-°bčke, in srce mi je umiralo d želje. Tudi jaz sem pri sta-p branjevki kupil zavojček ko-r^Ze, se nasmehnil golobčkom, .1 so se mi plaho približevali tn Vrgel zrnje v sivo jato. Po-. to... sem se nasmehnil tudi 6ksandri. Prvič. Srce mi je r °eno bilo, ko se je njen ši-°k obraz raznežil v nasmeh. Pomnil sem se tete Marije, ^ toe je nekoč poučila: «Ka-ar se ti dekle nasmehne, moj d aSL si že prehodil pol poti .0 njenega srca...« — A tisti 1 p'nutek mi je bilo prav ma-s toar, koliko sem prehodil do Ca lepe neznanke, želel sem samo dotakniti njenih belih ].rstov, ki so se nervozno igra-s koruznim zrnjem in ne-ostano odstranjevali plave are, ki so ji silili na čelo. Peta Marija mi je vedno avila; «Lep fant si, moj dra- tori *n sreCen boš v življenju, ba moram te opozoriti (si-. 1 bi ne bila prava teta!), da maš veliko slabost: zaljubiš ' na prvi pogled. Ljubezen, dragi,» je trdila teta Ma-. Ja> «je največje zlo, varuj se s. k°t kuge!« — Ampak, v ti-eto trenutku, ko je sonce po-■j, tolo zadnje žarke na moj . st, na Rdeči most in na mo-Aleksandro, sem vedel sadro 6n0: ^ubil Sem Aleksan" Približal sem se ji, kot me nj ubito teta Marija, z odloč-,to korakom in predrznim po-j^bom. Aleksandra se je na-.. ®bnila... Ponovno! Po teori-,^tete Marije, bi morala biti sam§a že m°ia> manika' je tolil° končni naskok. Zbral sem čas - poguma (kot ga SV°P j0 , tosem uspel zbrati na zre- , da sem zagr-«Kako ti je ime?» — ®ksandra,» je odgovorila. lj0, toksandra, Aleksandra! Koli-že trat sein ponovil njeno ime, trenutek in pozneje ne-rat’ v Runu. Neaplju, ing . Y°rku... povsod, kamor ietnJe privedlo to moje never-la 0 življenje. Ona pa je bitu akrat zame Aleksandra, ni kje Zanimal°, od kod je prišla, srp. stanuje, kam bo odšla, o-je n?Vala me je že s tem, ker dorn ta^ala’ ker sem nena' gana hašel — nekega poletne- Trst 6’ ob sončnem zatonu, v pQ ^ Tudi danes, ko sem se j0 treh letih vrnil domov in toostaman iščem na Rdečem sem Se P zahvaljujem, da tnj . J0 vsaj takrat našel, ker 8a 6,.znato nuditi toliko lepe-dn'6va stega poletnega popol- ž>. bog, tri leta! Tri leta so ZaPošin^a °d takrat, ko sem tetQ >4* ,Trst. ko sem poljubil sPremiar^0’ kl me ie v s°lzah stajo Ja*a na železniško po-šePetBr <. ki je bilo objavljeno v obsežnem elaboratu, ki obsega poleg poročila tudi vse potrebne tehmčne, grafične, shematične in druge podatke v zvezi z gradnjo vseh napra« novega vodovoda ter s položitvijo cevi na morsko dno. Prof. Pistilli je izjavil časnikarjem, da je prišel do zaključka, da je možno graditi nov tržaški vodovod z napeljavo cevi na morskem dnu od Štivana do Trsta tako iz tehničnega kot gospodarskega vidika, kakor si zamišlja podjetje Acegat. Po mnenju prof. Pistillija bi položitev cevi pod morjem omogočilo hitrejšo gradnji vodovoda, ki ga mesto tohko potrebuje. Važnost zamišljenega novega podmorskega vodovoda je predvsem v tem, da bodo cevi merile j premeru 1300 mm, kar pomeni, tla doslej ni bil na svetu še speljan noben podmorski vod s tako velikim premerom. Podmorski del novel-) tržaškega vodovoda. naj bi mera v dolžino 18 kilometrov. Cevi za vodcvod bodo morale biti iz jekla, obložene z asfaltno snovjo in s katodično zaščito, da se preprečijo morebitne korozije. Poleg tega pa bodo morale biti cevi obložene s cementno plastjo, ali pa jih bodo morali zakopati v morsko dno najmanj 60 cm pod pesek, da se prepreči kakršna koli nevarnost po drobni morski favni. Iz poročila, ki ga je sestavil prof. Pistilli, je razvidno, da bodo naj-fečje napore zahtevala dela za položitev cevi na mersko dno. Zato tudi prof. Pistilli navaja več načinov in dosedaj osvojenih tehnik za izvršitev tega dela. Ugotovili pa so, da je morsito dno od Štivana do Trsta, se pravi do Starega pristanišča, precej enakomerno in da za radi tega ne bodo imeli težav. Glede tako velikih cevi pa je prof. Pistilli mnenja, da bi bila položitev dveh 600 mm vodov mnogo dražja kot predvidena gradnja. Vse tehnične analize so pokaza- le, da bo vodovod lahko zgrajen do konca leta 1970, če bo seveda na razpolago denar in da bo pravočasno dobavljen zadevni material. Glede vzdrževanja vodovoda na morskem dnu pa so ugotovili, da ne bo velikih težav, ker se bodo razni pregledi lahka opravljali na osnovi nadzvočnih valov, medtem ko bodo lahko morebitna okvare cevi ugotovili na osnovi nerednega osvajanja toka zaščitnih katodič-nih naprav. Za obnovitev obloge cevi pa bi lahko po a morjem uporabljali plastične obloge. Prof. Pistilli pravi, da je nemogoče, da bi lahko cevi počile. Ce pa bi se to zgodilo, bi jih lahko zvarili. Poleg položitve 18 km vodovoda pod morjem bodo merali seveda u-rediti tudi vsa potrebne črpalne, čistilne in druge naprave v Štiva-nu, zgraditi nov dvigalni stolp ter iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiiiiiiiiiiiiiiii« NA NEZAVAROVANEM ŽELEZNIŠKEM PREHODU Piti HERPELJAH En Tržačan mrtev in dva ranjena pri trčenju avtomobila z vlakom del vodovoda na kopnem do morja pri Štivanu kakor tudi del vodovoda od morskega obrežja do vključitve v mestno vodovodno omrežje pri železniškem nadvozu pri Bar-kovljah. Celotni vodovod naj bi torej meril 20.760 metrov; od katerega bi bilo 18 km pod morjem. O svojih ugotovitvah je prof. Pistilli obširno razpravljal v preteklih dneh z občinskimi in deželnimi funkcionarji ter s strokovnjaki podjetja Acegat. Upravna komisija A-cegata pa je na zadnji seji odobrili zaključke študija prof. Pistillija. Kot sporoča podjetje Acegat, je del denarja za gradnjo novega vodovoda že zagotovljen s prispevkom vladnega komisariata, ostalo pa naj bi dala deželna uprava, ki je že pokazala zanimanje za čimprejšnjo uresničitev tega važnega dela. Med lem se bo tudi podaljšal seznam tislih, ki nameravajo pripraviti darila za mladoporočenca Ko da se smo pred tednom objavili, je že prijavil prvi par za k raško ohcet, ki bo 22. septembra v Repnu In na Repentabm, je to 'bilo za mnoge znamenje, da gre sedaj zares. Namreč za vse tiste, ki so že računali, da se približno ob tistem času 'poročili. In tako so na naše uredništvo prišli nekateri osebno nekateri pa so telefonirali ter se poinformirali, «kako bo to«. Potem pa se še niso dokončno odločili, češ «morava se še pomeniti)). Danes pa opozarjamo, da so naglo ‘bliža 16. avgust, ko bo na Opčinah že žrebanje, kdo bo srečni par, ki se bo tako slovesno poročil, kot je za to priložnost predvideno In kdo bo tudi deležen lepih daril, ki se za to poroko zbirajo. Danes ponavljamo seznam vseh tistih, ki so se že odločili, da pripravijo darilo; seznam pa se je podaljšal še za dva darovalca. v, # a Življenje je izgubil upokojenec Acegata Antonio Messina, ranjena pa sla bila gradbenik Bruno Marcon, ki je vozil avto, in Kanieri Picco Tragična nesreča v bližini Hrpelj: priletni Tržačan je izgubil življenje, njegova dva sopotnika pa sta se ranila pri trčenju med vlakom in avtomobilom na nezavarovanem železniškem prehodu. Smrtna žrtev je 62-letni upokojenec ACEGAT Antonio Messina, ki je stanoval v Ul. Toti 18, ranjenca pa sta 63-letni gradbenik Bruno Marcon iz Ul. della Guardia 5 in 62-letni varilec Ranieri Picco iz Ul. S. Zenone 6. Do nesreče je prišlo včeraj o-krog 17. ure na železniškem prehodu na odcepu ceste, ki pelje z Rodika na cesto HrpeljeDiva-ča. Trojica se je peljala v fiatu 600, ki ga je vozil Marcon, v smeri proti Hrpeljam. Do nezavarovanega prehoda, ki je prav za nekam nepreglednim ovinkom, je Marcon pripeljal s precejšnjo br-zino ravno tedaj, ko je vozil mimo vlak. Sele v zadnjem trenutku je voznik zagledal pred seboj drveče vagone, tako da mu ni u-spelo, da bi pravočasno zavrl. Avtomobil je z desnim prednjim delom zavozil naravnost v vlak, nato pa ga je odbilo, da se je u-stavil popolnoma razbit nekaj metrov od tračnic. Marcon in Picco sta se sama izvlekla iz razbitin avtomobila, Messina pa si je prizadejal hude poškodbe in je bil v nezavesti. Ponesrečencem so prihiteli na pomoč PREDVIDEN DOSEŽEK DO KONCA MESECA Prvih deset milijonov ton nafte zn potrebe naftovoda Od aprila lani do 21. t. m. je pristalo ob po-molu v miljskem zalivu 222 petrolejskih ladij Vse kaže, da bodo do konca tega heseca (julija) izkrcali v Trstu iz letrolejskih ladij 10 milijonov ton surove nafte za potrebe čezalpske-ga naftovoda Trst-Ingolstadt in s tem dosegli prvi zastavljeni cilj. Od dneva, ko je začel delovati, t.j, v aprilu lani, pa do 1. januarja letos, so skupno izkrcali 2 milijona 250.000 ton surove nafte, od 1. januarja do 30. junija letos pa so izkrcali nadaljnjih 6 milijonov 250.000 ton. Posebno intenziven je bil dovoz v juliju, saj so do 17. t.m. izkrcali še nadaljnjih 800.000 ton, katerim je treba dodati še 270.000 ton, ki so bile najavljene do 21. t.m. Skupno so torej pripeljali v Trst in izkrcali doslej do 21 julija letos 9 milijonov 570.000 ton, in če se bo sedanji ritem dovozov nadaljeval do konca meseca, bo zanesljivo dosežena postrvka 10 milijonov ton. Prav gotovo gre za pomemben dosežek, zlasti še če se upoštevajo težave, ki so nastale takoj ob začetku delovanja naftovoda, ko je nastopila izraelsko-arabska kriza in ko je prišlo do zapore Sueškega prekopa. Ob začetku spora so v rezervoarje pri Dolini natočili okrog 400.000 ton, toda nadaljnji dovoz nafte se je ustavil, kar je preprečilo, da bi napolnili celotni vod do bavarskega terminala Kriza je bila nato premostena, četudi ne v celoti, in po nekajmesečnem premoru so zapet začele s precejšnjo rednostjo prihajati v naš zaliv petrolejske ladje. Toda '0 milijonov ton še ne predstavlja optimurna. Naftovod je namreč predviden za začetno kapaciteto od 15 do 20 milijonov ton letno, njegova končna kapaciteta, predvidena za 1. 1970, pa .e predvidena na 50 milijonov ton letno. Ob terminalu v Miljskem zalivu e doslej pristalo 222 petrolejskih ladij, od katerih 176 letos Skupščine o pokojninah Nova delavska zbornica CGIL sporoča, da se nadaljujejo skupščine CGIL, na katerih razpravljajo o reformi pokojninskega sistema, ki se jih udeležujejo upokojenca in aktivni delavci. Dane® bo takšna skupščina ob 10. uri V kulturnem krožku v Skednju.1 Jutri bodo skupščine ob 20.30 pri Sv. Soboti v krožku G. Sara-1 borništva. gat v Ul. Flavia, ob 20.30 v občinski hiši v Borštu ter ob 18. uri v Ul. Pondares 8 za kovinarje. Na skupščinah delavcev in upokojencev razpravljajo o poročilih sindikalnih voditeljev o pokojninah, o sistemu njihovega finansiranja ter o spremembi nalog organov INPS kakor tudi o decentralizaciji pokojninske službe. «Likof» o Padričah Padriško prosvetno društvo «Slo-van» je sinoči priredilo notranjo slavnost, na katero so bili povabljeni vsi, ki so na kakršen koli način prispevali k velikemu uspehu proslave 70-letnice prosvetnega društva, ki je bila prejšnjo nedeljo. Povabilu so se odzvali številni vaščani in «likof» je potekel v prijetnem razpoloženju v splošno zadovoljstvo vseh, ob prigrizku in dobri kapljici ter ob zvokih improviziranega domačega orkestra. 900 mladincev odpotovalo v Sofijo S tržaške železniške postaje .je včeraj ob 17.30 z vlakom, ki ga je dala na razpolago uprava jugoslovanskih železnic, odpotovala na mladinski festival v Sofijo skoraj 900-članska italijanska mladinska delegacija, v kateri so bili tudi tržaški italijanski in slovenski mla dinci. Mladince so ob odhodu _ pozdravili vodilni predstavniki tržaških levičarskih strank in gibanj. Predstavniki geometrov pri odborniku De Carliju Deželni odbornik za urbanistiko De Carli je sprejel predsednike kolegijev geometrov v deželi in proučil z njimi nekatere plati poklicne dejavnosti te stroke s posebnim poudarkom na topografske meritve. Odbornik je izrekel željo po čim tesnejšem sodelovanju med deželno upravo in predstavniki geometrov. Po drugi strani pa je obljubil, da se bo zanimal za vprašanja stroke v skladu s pristojnostmi svojega od- uslužbenci jugoslovanskih železnic, ki so ranjence položili v avtomobile in odpeljali v Hrpelje, med prevozom pa je Messina izdihnil. Ostalima dvema so v Hrpeljah nudili prvo pomoč, nakar so ju z rešilnim avtom odpeljali v Trst v splošno bolnišnico. Tržaški zdravniki so Marconu u-gotovili udarce po glavi, udih in prsnem košu z verjetnimi zlomi reber, Piccu pa rano nad desnim očesom, udarce z verjetnimi poškodbami na prsnem košu ter u-darce in ogrebnine na nogah. Oba so pridržali na oddelku za pljučno kirurgijo, kjer bosta okrevala v dveh tednih. Truplo nesrečnega Messlne so odpeljali v hrpeljsko mrtvašnico, kjer je na razpolago jugoslovanskim sodnim oblastem, šele ko bodo te izdale potrebno dovoljenje in ko bodo opravljene vse birokratske formalnosti, ga bodo prepeljali v Trst. Kmečki tabor 1968 Samo slabi trije tedni nas ločijo od osrednje prireditve tržaških poljedelcev: od Kmečkega tabora, ki stopa letos v jubilejno X. leto. Tabor bo trajal štiri dni. Začel se bo v četrtek 15. avgusta z otvoritvijo ob deseti uri, se bo nadaljeval v petek in soboto in zaključil v nedeljo 18. avgusta. Kot vsako leto bo prirejena razstava kmetijskih strojev in kletarske o-preme. Poskrbljeno bo za prigrizek in tudi dobre domače kapljice ne bo manjkalo. Za dobro razpoloženje bo poskrbela godba na pihala. Zvečer se pa bo lahko marsikdo zavrtel ob zvokih kvinteta. Kmetijska zadruga je vedno skrbela, da osvetli širši javnosti vse tiste dejavnosti naših preprostih ljudi, ki so iz raznih razlogov malo poznane. Tako smo lani imeli priložnost videti v dvorani Prosvetnega doma razstavo kraške plastike in razstavo starega kmečkega orodja, letos pa bomo videli likovno ustvarjalnost Slovencev, kot nam je ohranjena na malih panjskih končnicah. Poleg tega so se člani upravnega odbora zadruge lotili osvetljevanja in dokumentacije delovanja nji sorodnih ekonomskih teles; to je zadrug, od njihovih prvih poizkusov, segajočih tja v drugo polovico prejšnjega stoletja, pa do današnjih dni. Zato zbira sedaj e pospešenim ritmom vsakovrstne listine, slike, itd., da bi bilo možno Jasneje prikazati, kako lin koliko se je naš človek trudil za svoj obstoj in boljii razvoj. (V ta na- men je naprošen vsakdo, da bi po možnosti pripomogel k. tej akciji z odstopom ali posojilom gradiva. ) Vabilo avtomobilistom glede obmorske ceste Prefektura ponovi,<> vabi avtomobiliste, ki v nedeljo zapuščajo mesto v smeri proti Tržiču, da upoštevajo naslednja priporočila: 1. Kdor j; namenjen v kateri koli kraj pred križiščem v Sesljanu, naj potuje po Mirarnarskem drevoredu in nato po obalni cesti št. 14. 2. Kdor je namenjen v Sesljan, Devin ali bližnje kraje, naj se že v mestu usmeri po Furlanski cesti (Strada del Friuli) iri po pokrajinski cesti Prosek — Nabrežina ali po Trbiski cesti (2C2). 3. Kdor je namenjen v kraje izven tržaške pokrajine, naj se usmeri že iz samega mesta po Trbiški cesti 202. Prostovoljno sodelovanje avtomobilistov bo prispevalo k lažjemu odvijanju prometa, organom, ki skrbijo za promet, pa bo nudilo koristne napotke pri sprejemanju u-krepov za -zboljšanje prometa na omenjenih smereh. Zadruga «Naš Kras» bo darovala poročna prstana. »Primorski dnevnik* bo daroval starinsko kraško skrinjo. Tržaška knjigarna bo mladi par razveselila z zbirko «Naša beseda* ter, knjižnima opiračema. Repentabrska občina je že tudi obljubila darilo. Aurora. potovalna agencija, bo za novoporočenca poskrbela enotedensko bivanje v Opatiji, na Rabu ali na Bledu. Tvrdka CIANO COLORI, Trst, Drevored XX. septembra 38/a: tapetni oapir za eno sobo v vrednosti 40.000 lir. PIASTRELLE ICE, Dino Cappel-lettl: oprema za kopalnico v vrednosti 20.000 lir. Foto Egon: luksuzni album za poročne slike in eleganten okvir v vrednosti 9.000 lir. Profumeria Aline, Trg della Bor-sa 4: konfekcija kopalnih soli. Prepričam smo, da bomo lahko v kraitkem javili še kaj novega. Kot je Mo že objavljeno, sprejema prijave parov zadruga «Naš Kras«, Veliki Repen štev. 31 ali pa uredništva tržaških časopisov, tol so prevzeli pokroviteljstvo nad prireditvijo: Primorski dnevnik, Novi list, Gospodarstvo in tržaško Delo. Vrlemu paru Mira Piščanc - Angelo Kermec naj sledijo še drugi! Poletne prireditve PAHK M1HAMARSKEGA GRADU: predstave »Luči In zvoki«. Ob 21.30 «Der Kalsertraum von Miramare« v nemščini; ob 22.45 «Massimlllano c Carlotta« v Italijanščini. Avtobus «M» Iz BarkovelJ, postajališče tramvaja «6» proti parku ob 21. in ob 22.15 ter od parka proti BarkovVlam po predstavah Opereta na gradu sv. Justa. V torek in sredo ob 21. uri bosta na gradu sv. Justa dve predstavi Leharjeve «Vesele vdove« s 150 izvajalci velike skupine narodnega operetnega gledališča iz Budimpe šte. V četrtek 1. in v petek 2. avgusta pa bo na gradu prva predstava operetne revije «Maya» v Italiji. Predprodaja vstopnic od danes zjutraj pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, tel. 363-72. Teatro Romano. Drevi in jutri zvečer ponovitev predstave ((Imaginarni Sokrat« z Ninom Taran tom v glavni vlogi. Začetek predstav ob 21.30. Ce bo deževalo, bo predstava v Avditoriju. Prodaja vstopnic pri gledališki blagajni v Pasaži Protti tudi danes od 9. do 12.30 in od 16. do 19.30, ter pri gledališki blagajni pred začetkom predstav. Oštevilčeni sedeži' 2.000 lir, drugi sedeži 800 lir. Povratek otrok iz kolonije SDD Slovensko dobrodelno društvo v Tr stu obvešča starše, da se vrnejo dekl lice lz kolonije v Nabrežini v sredo, 31. Julija. Ob 11. uri bodo v mestu na avtobusni postaji, Trg Diberta Avtobus bo šel preko Sv. Križa, Pro. seka, Opčin, Trebč. Starši iz teh krajev naj počakajo otroke na postajah. Slovensko dobrodelno društvo istočasno prosi naj bodo dečki na se. dežu društva v Ul. Machiavelli 22 v četrtek, l. avgusta ob 16. u,ni od ko. der bo odhod v kolonijo za drugi turnus. Na univerzi v Modeni je 24. t. m. diplomiral za doktorja medicine in kirurgije SREČKO SIMONETA ČESTITKAM staršev, sorodnikov in prijateljev se pridružujeta tudi uprava in uredništvo ((Primorskega dnevnika«. Na visoki šoli za telesno kulturo v Rimu je z odličnim u-spehom diplomiral FRANKO DRASIC Sorodniki, prijatelji in znanca mu iskreno čestitajo. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. liliO «IKI3» FKOSEK ponovi danes, 28. t.m. ob 16. uri Cinemaskope barvni film — posnet po romanu Josepha Conrada L A VVENTURIERO (PUSTOLOVEC) Igrajo: Anthony Quinn, Rosanna Schiaffino, Rita Hayworth, Richard Johnson Zbiranje opreme za «kraško hišo» v Velikem Repnu Zadruga «Naš Kras« sporoča: Dela pri rekonstrukciji štor re kraške hiše v Velikem Repnu št. 31 se bližajo koncu. V nekaj dneh bo hiša popolnoma obnovljena, in sicer tako, kot je bila pred približno 150 leti. To hišo, ki bo dejansko muzej, je treba sedaj opremiti s predmeti, ki so bili v rabi pred sto in več leti. Zadruga je že v posesti nekaterih manjših predmetov, toda. še vedno manjka večina opreme za kuhinjo, ognjišče, spalnico, kaščo, klet in hlev. M a likaj o tudi razni predmeti iz kamna, ki bodo razstavljeni v lapidariju. Pozivamo vse Kraševce, tu in onstran meje, da s predmeti v njih posesti opremijo kraško hišo v Repnu. Hvaležni bomo za vsak najmanjši prispevek, pa čeprav gre samo za leseno žlico ali zemljat lonec. Z zadovoljstvom bomo spre jeli seveda tudi večje prispev ke, pa najsi bodo to spalnica ali sod, Štirna ali kamnita mi za s klopjo. Skratka, vse hva ležno sprejmemo. Vsak prispe vek bo z imenom in priimkom darovalca objavljen v «Primorskem dnevniku«. Hvar la vsem že v naprej! Odbor zadruge «Naš Kras* Nazionale 14.30 «1 4 del Texas». F. Sinatra, D. Martin, A. Eckberg. Technicolor. Grattacielo 15.00 «Bandidos» E. M. Salerno, M. Martin. Techmcolor. Prepovedano mladini pod 18. letom Fenice 15.00 «Odia 11 prossimo tuo». C. Garner, Nicoletta Machiavelli. Eastmancolor. Eden 14.30 «Giochi d’amore». V fran coščlnl s podnaslovi v Italijanščini Prepovedano mladim pod 18. letom, Excelsior 15.00 «Una iena in cassa-forte«. D. Nabokov. Technicolor. Hitz (Ulica San Francesco štev. 10) 14.30 ((Carmen Baby». C. Ringer, E. Mahler. Eastmancolor prepovedan mladini pod 18. letom. Alabarda 15.00 «11 segreto del vesti-to rosso«. Cid Charisse. Technico. lor. Moderno 14.30 «Dio perdona, io no!« Technicolor. Filodrammattco 14.30 «Oggi a me, do-man-i a te». Technicolor. Aurora 14.30 «L’affare Gošenko«. M. Cltft. Technicolor. Crlstallo 15j00 «Mary Popplns«. Julia Andrevvs, Dick van Dicke. Technicolor. Capltol 14.30 «L’occhio selvagglo«. Philippe Leroy. Technicolor . Te. čhniscope Prepovedano mladini pod 18. letom. Impero — zaprto. Vittorio Veneto 15.00 «11 sudario della mummia«. A. Morell, J. Phillips. Technicolor. Garibaldi — zaprto. Astra — zaprto. Ideale 15.00 «La morte nori conta i dollari«. Mark Damon. Technicolor. I Abbazla 14.30 «Django». Technicolor. j Western. Izlet na «Gorenjski scjcm» v Kranj Slovensko gospodarsko združenje in Društvena gostilna na Opčinah vpisujeta za. enodnevni izlet z vlakom v Kranj ob priliki Gorenjskega sejma. Odhod z železniške postaje na Opčinah v nedeljo 4. avgusta 1968 ob 8.30. Povratek na Opčine okoli 23. ure. Cena izleta lir 2.000, vključeno je kosilo in vstop na sejem. Vpis pri Slovenskem gospodarskem združenju. Trst. Ul. Filzi 8, vsa.k dan do 28. julija od 8. do 12. ure in pri Društveni gostilni na Opčinah do 28. julija od 19.30 do 21.30. SPDT priredi v tednu velikega šmarna dva skupna Izleta za mladino, ki bi želela preživeti nekaj dni v Julijskih Alpah. Prvi izlet bo od 11. do 18. avgusta: lz Staničeve koče bo-do udeleženci obiskali Triglav in nje. govo soseščino (Cmir, Rjavino Itd.). Drugi izlet, ki je namenjen nekoli. ko bolj Izkušenim planincem, bo trajal od 21. do 25. avgusta. Izhodiščna točka bo v koči Pellarini nad Ovčjo vasjo, odkoder se bodo Izletniki po. vzpeli na Viš, Montaž ln na Ponče. Ob Istem času, od 21. do 25. avgu. sta, bo tudi Izlet za najmlajše planince (od 11. leta naprej). Izhodiščna točka za to skupino bo Nevejsko sed. lo, od koder se bodo povzpeli na iste vrhove kot druga skupina, toda po lažjih poteh. Oba izleta bodo vodili izkušeni vodiči. Vpisovanje In ostale Informacije v Tržaški knjigarni do 1. avgusta. * * * ALPINISTIČNI TABOR Alpinistični odsek SPDT prireja tabor alpinistov in planincev od 1. do 8. sept. na Creti Grauzarii. Tabor je namenjen vsem ljubiteljem planin. Vpisovanje in informacije v Ulici Geppa 8. Mesta so omejena. Šolske vesti Tržaško županstvo sporoča, da I1 na oglasni deski objavljena predno*1! na lestvica prosilk za suplence v o* tinskih otroških vrtcib za prihodu!1 šolsko leto. Šolsko skrbništvo sporoča, da t tudi letos ustanovljeni v srednjih S*| lah brezplačni tečaji latinščine dijake, ki so opravili na srednjih lah zaključne izpite in nameravajo jeseni polagati dopolnilni Izpit iz tinščine za vpis v višje srednje So!4 SPDT priredi v četrtek, 15. avgusta turistični izlet z avtobusom na Koroško z ogledom Celovca, Gosposvetskega polja in Vrbskega jezera. Vpiso. vanje v Ul. Geppa 9. Razna obvestila Slovenski dijaški dom v Trstu ura. duje do konca julija samo od 9. do 13. ure. Mali oglasi TVRDKA SACAT išče 15-16.1etnega vajenca. Telefonirati na 31-433 od 8.30 do 12. ure In od 15. do 18.30. »CITROEN« — mehanična delavnica Samaritani in Miceo in prodaja nadomestnih delov, Ul. Rittmayer 4/a. ŠOFER A, B, C, E kat. išče zaposlitve v Italiji. Ponudbe: Remec Jernej, ((Bosanka skladišče« — NOVA GORI. CA — Partizanska b. b Šolsko skrbništvo sporoča, od 15. tm. dalje, od 10. do 12. da 5 (F dl.ic, VJU W. , dopoldne na vpogled na sedežu oj. srednje šole v Trstu, Ul. Frausin (J dokončne prednostne lestvice za Poverjena in nadomestna mesta na st*' njih šolah s slovenskim učnim Je!', kom tržaške pokrajine, za šolsko K to 1968/69. Šolsko skrbništvo sporoča, da so® oglasni deski šolskega skrbništva javljene prednostne lestvice kandtf' tov za suplence in poverjena meri v osnovnih šolah za prihodnje šols*' leto. Darovi in prispevki V spomin pok. Justine Grk dari Valerija Kocjančič 1000 lir za P(‘ svetno društvo Ivan Cankar. V P, častitev spomina pok. Ivanke Pet‘ daruje Valerija Kocjančič 1000 lif | prosvetno društvo Lonjer-KatinaraJ počastitev spomina nepozabnega Ff ža Janka Furlana daruje žena N*‘* lija 5000 lir za spomenik padlim P'j tizanom na Opčinah, Namesto cv*, na grob Ivanke Škabar roj. GUri daruje Valerija Vidali s Proseka Vt lir za Dijaško matico. Namesto ja na grob pok, Ivanke Pečar daj jeta vaščanka Frina Kemperle In stra Štefanija Mauri 5000 lir za h jaško matico. V počastitev sporih pok. Ivanke Pečar so darovali j prosvetno društvo Lonjer . Katina'' nosttelj! vencev na pogrebu 2000 !| Amalija Cok 1000, Oskar Kjuder družina Zerjul 2000 ter Bijanka !■ Vilko Batič 2000 lir. Namesto cve | na grob pok. Ivanke Pečar dari; Josipina Kjuder 1000 lir za Dija“ matico. Namesto cvetja na grob P°, Guština Grudna darujeta Kapun ri ka in Miranda 2000 lir za Dija® matico. Ob tridesetem dnevu smrti; ljubljenega Viktorja Perica se ga z žalostjo spominja n®' utolažljdva nona. Sailež, 28. julija 1968 Iščemo akviziterje za oglase v slovenskih in srbohrvatskih publikacijah. Dobri pogoji. Zglasite se pri oglasnem oddelku Založništva tržaškega tiska, Ul. Montecchi, 6. » Ob prvi obletnici (26. julija) nas je za vedno zapustil naš ^ pozabni mož, oče in stari oče j Janko Furlan se ga s toplo ljubeznijo sporni1^ jo žena Natalija, otroci DU^ Jelka in Vida ter vnuki. - Ljudska prosveta Prosvetno društvo France Prešeren vabi člane širšega odbora, da se udeležijo seje, ki bo jutri v ponedeljek, 29. t. m. ob 21. url v društvenem sedežu. Priporoča se točna in polnoštevilna udeležba. Tajništvo * * • Prosvetno društvo «S. Škamperle« obvešča člane, da bo seja odbora v ponedeljek ob 20.30 na sedežu društva. Barvne fotografije z izleta PRIMORSKEGA DNEVNIKA, z motorno ladjo ((JUGOSLAVIJA« po Dalmaciji, lahko naročite v TRŽAŠKI KNJIGARNI. ZAHVALA Vsem, ki so na kakršen koli način počastili spomin naše drage žene, mame in none IVANKE PEČAR jo spremili na njeni zadnji poti ter obsuli njen grob s cvetjem in venci, naša najiskrenejša zahvala. Posebna zahvala ženam iz Lonjerja in nosilcem venoev, & so poskrbeli za tako lep sprevod. Lonjer, 28. julija 1968. Dmžina Pečar OSMICA Jože Starec Boljunec 280 je odprl osmioo in toči pod brajdo svoje belo in črno vino llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1lllllll>IIIUinillllllllllll>IIIIllll>"l>IIIIIIII>HIIIIII1IIIHIIIIIIIIimillllllUlllllUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllllllllllllllilHIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ROJSTVA. SMRTI IN POROKE 27. Julija 1968 se Je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 6 oseb. UMRLI SO: 42-letna Maria Sancin. 53-letna Giovanna Bubnič, 89-1 etn a Giovanna lazbec vd. Zeugna, 74-letni Paolo Čepar, 61-letnl Carlo Preschirn, 65jletni Renato Andriolo. OKLICI: Rezbar Sergio Intimi In uradnica Flavia Zaocaria, mehanik Adriano Siega in knjigovezka Luciana Coslovich, eSektromehanik Gian. franco Visintifil ln blagajničarka Ma-risa Fuligno, pomorščak Glorgio Tur-co ln prodajalka Eliana Simoni, Ar. mldo Facci in Anna Maria Colella, šofer Ollvio Stuper ln prodajalka Val. nea Marchesan, pleskar Edvin Brus In prodajalka Liana Martellani, trgovec Giordano Furlan in prodajalka Eveleda Babich, mesar Fortunato Bal. bi in likalka Luciana Marchdoli, kovač Franco Francovich ln delavka Magda de VValderstein, delavec Gtor-gio Pongraclc In frizerka Bruna Vec. chiet, mizar Adriano Chesini ln šivilja Gabriela Viuttl, strugar Fulvio Zanini in uradnica Evelina Tomasi, radiotehnik Sergio Michelazzl in u-radnlca Maddalena Hervatin, meha. nik Libero Piribaz lp frizerka Koza Mandolla, fotpgraf Vittorip Tamaro in šivilja Maria Grazia Divo, geometer Roberto Grenzi in uradnica Renata Dragan,* kapitan Ma-uro Bensi in gospodinja Regina Paliaga, šofer Marino Semenzato ln gospodinja Sil. vana Franzon; delavec Gabriele Lon. za in Mkalka Bruna Velise, barlst VValter Olenlk In prodajalka Llviana Zaccaria, elektron, izvedenec Bruno Radin in uradnica Nadia Alfieri, klepar Silvano Marchesi in trgovka Ma. Včeraj-danes ria Grazia Bubblnl, uradnik Carlo Corrado in tiskarka GabrleiUa Degras. sl, novinar Italo Drocker ln gospodinja Liviia Cerar, prodajalec Olaudlo Martini in blagajničarka Silvia Mia. dossich, mehanik Edvino Sossi In frl. zerka Alenka Kredic, ličar Valerlo Pettarosso in šivilja Laura Buzzai, upokojenec Antonio Orslni ln urad- URARNA ZLATARNA LAURE NT! TRST Largo Santorio 4 — Tel. 723240 Pestra izbira najboljših ur švicarskih znamk in zlatnine za poroke, birme, krste, godove, rojstne dneve in druge priložnosti — Poseben popust. nlca Loreta Palma, inženir Paolo Ca. tenaro in profesorica Elisabetta Za-marin, strugar Fletro Lepre in šivilja Lioia Fonda, železničar Lucio Da. niells ln soc. asistentka Edda Baldi, mehanik Aldo Antoni in gospodinja Antonia Cramer, uradnik Bernardo Gottardo in univ. študentka Flavia Benet, električar Antonino Ninetto in prodajalka Nadia Sossi, parketist Ro. berto Abatangelo ln prodajalka Bruna Viola, uradnik Franco Calandruc. cio in gospodinja Lucia Koushza, ko- vač Massimo Sossi in prodajalka Anna Maria Flego, cevar Stelio VVIllen. part ln prodajalka Gluliana Versa, radiotehnik Aldo Colja in prodajalka Luciana Sferza, delavec Mario Pol-lanz in prodajalka Elvira Franco, delavec Glanlibero Dellapietra in gospodinja Mara Fabris, finančni stražnik Vlncenzo Dl Tecco in gospodinja Adelma Tullianl, doktor kemije Roberto Salvatore Gandolfo ln uradni, ca OrnelJa Corazza, parketist Antonio Zoganl in gospodinja Maria Al-tln, mehanik Edoardo Bordonin ln uradnica Sonia Michelatti, gasilec Gio. vanni Bortolot in prodajalka O n din a Giannuzzt. mehanik Olaudlo Madon-Frausln ln uradnica Eliana Ritossa, uradnik Alessandro Borsoi In uradnica Annamaria De Feo, učitelj Olaudlo Nordio in univ. študentka Sal-vina Gobet, mehanik Stefano Gelusši in prodajalka Ariella Vivian, mizar Giorgio Del Piero ln prodajalka Luciana Cok. uradnik Silvano Mocchi in uradnica Eva Sella, uradnik Renato Raseni ln prodajalka Agata Ro-vello, nogometaš Vlncenzo Da Rold ln uradnica Ada Maria Angeli, karabinjerski častnik Eliglo Filipponl in učiteljica Grete VVullschleger, mehami* Umberto Vloignl in tiskarka Teresa Fogar, železničar Rodolfo Drigo in čistilka Danila Carneletto, profesor Benito Belle in profesorica Luisa Fazzini, brigadir finance Sergio Lod-do in gospodinja Anna Maria Roma. nello, steklar Giorgio Kidrič In pro- dajalka Odinea Grava, elektroteh. Izvedenec Giorgio Tuli in učiteljica Ma. rla Grazia Ortiga, mehanik Silvano Grisami in uradnica Monika Mali, kuhar Domenico Scalici in gospodinja Gina De Luca, učitelj Fernando Toma in uradnica Rita Nicolodi, uradnik Gianfranco Bodigoi in uradnica Flavia Rocco, radiotehnik Guglielmo Bisiac-chl dn delavka Mariella Alberti, delavec Ltvio Pitacco in gospodinja Na-dla Jurincich. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlFAlabarda, Ul. dellTstrla 7. Al Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan). De Leitenburg, Trg S. Giovannl 5. Mlzzan, Trg Venezia 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Barbo - Carnlel, Trg Garibaldi 4. Giusbl, Ul. Bonomea 93 (Greta). Go. dima, A11TGEA, Ul. Ginnastica 6. G. Papa, Ul. Felluga 46 (Sv. Alojz). LOTERIJA BARI 18 86 1 75 56 CAGLIARI 31 25 73 12 68 FIRENCE 40 71 77 69 88 GENOVA 46 73 6 45 69 MILAN 16 50 18 72 35 NEAPELJ 89 68 18 24 14 PALERMO 78 18 19 35 34 RIM 34 35 75 23 58 TURIN 7 55 62 9 10 BENETKE 82 47 66 7 5 ENALOTTO 1 X X X KVOTE: 12 2 X 1 2 2 X Zahvala Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali oh izgubi naše drage MARIJE BRIŠČEK vd. ČERNJAVA Posebna zahvala sorodnikom, č. g. župniku, pevskemu zboru s Proseka, proseški godbi, darovalcem cvetja ln vseh1' ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Družina Cernjava, in Dogli® Gabrovec, Prosek, Barkovlje, Trst, 28. julija 1968 ZAHVALA Prisrčna hvala vsem, ki so spremili k zadnjemu počitk1* našo drago in nepozabno mamo, nono in pranono IVANKO ŠKABAR Posebna zahvala zdravniku dr. Sedmaku, č. g. župnik11' zdravnikom in osebju III. medicinskega oddelka tržaške bolni®' niče, domačemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja ter vseri tistim, ki so na kateri koli način počastili njen spomin. Žalujoče družine: Puntar, Škabar in Trave11 Prosek - Ljubljana, 28. julija 1968 12 točk -- 3.537.000 lir 11 točk - 110.900 lir 10 točk - 11.800 lir 27. t. m. je prenehalo biti plemenito srce PETRA PAVLA ČEPARJA TRGOVCA Pogreb bo Jutri, 29. t. m. ob 10.45 iz kapele v Ul. Pie4®' Za njim žalujejo žena Angela, sin Paolo z ženo Nel*®' vnukinja Marina, hči Marta z možem Pierom De Marchi, br8“ svaki, nečaki in drugi sorodniki ter sorodne družine Umek & De Marchi. Prisrčna zahvala prof. Tagliaferru za prizadevno in U11' beznivo nego. Žalovanju se pridružuje družina Vittorio Issai. Prim a ria Impresa Zlmolo ^C-JOOC O000c<>000<*0c<>00©00<>0000000c<00<>cb00<>0'>.'0<>00<>0000c<>00<>0cooc<^o<>oooo<>oooooooooooooooc<>cooooc>oooooocoo<>ooooc<>ooooooooo Ob zaključku sezone Poletne počitnice so tu in z njimi zmanjšana dejavnost naših prosvetnih in kulturnih u-stanov. Zmanjšana dejavnost, ne pa tudi prekinitev dela. Zdi se mi, da je to ena izmed novih značilnosti v našem prosvetnem življenju, ki skoraj ne pozna več počitka, marveč se samo prilagaja posameznim letnim obdobjem in zadobiva njim ustrezajoči značaj. Tako bodo sedaj čez poletje na vrsti razne plesne prireditve, «šagre» in izleti, torej oblike, ki nimajo izrazito prosvetni značaj, ki pa so v naših razmerah vendarle tudi ena izmed oblik aktiviranja slovenslcih ljudi v narodnem smislu, saj ima vsa ta dejavnost skoraj izključno slovensko obeležje, kar je v širšem pojmovanju prosvetne vloge tudi zelo pomembno. Če že potemtakem ne moremo govoriti o poletni prekinitvi prosvetnega življenja, pa nam nastop poletja vendarle že nekako po tradiciji dovoljuje, da lahko napravimo kratek obračun glavne sezone. Z nekoliko prizadevnosti bi lahko našteli koliko je bilo takih in drugačnih prireditev v našem zamejstvu, koliko nastopov pevskih zborov, koliko uprizoritev dramskih družin, koliko predavanj, koliko izmeničnih gostovanj ,koliko nastopov godb, koliko razstav itd. Prav gotovo bi prišli do več kot zadovoljivih številk, sa-j nam že naši mesečni pregledi v «Prosveti» dokazujejo, da sta bili nekako od lanskega oktobra do letošnjega junija poprečno po 2 do 3 prireditve na dan. Toda za pravkar zaključeno sezono niti ni toliko važno število cele vrste drobnih prireditev, kot so pomembne nekatere večje prireditve, ki so se vključile v praznovanja zgodovinsko pomembnih dogodkov pred 100 leti v času bohotnega narodnega prebujanja pri nas, ali pa v okvir praznovanj kasnejših dogodkov v naši narodni preteklosti — vključno s 25-letnico vstaje na Primorskem. V mislih imam prireditev za počastitev 100-letnice kmečke čitalnice v Skednju, «Dan slovenske kulture» v Doberdobu, partizanski tabor na Opčinah, proslavo 70-letnice prosvetnega društva «Slovan» na Padričah, proslavo 100-letnico šole v Trebčah, obsežne priprave za praznovanje 100-letnice kmečke čitalnice na Opčinah, pa tudi počastitev 100-letnice čitalnice v Rojanu, čeprav je — žal — ta počastitev prišla do izraza le v časopisnih člankih. Skupni imenovalec vseh teh prireditev je v poudarjanju kontinuitete narodnega in prosvetnega življenja naših ljudi, kontinuitete, ki ima svoje izhodišče prav v zgodovinskih dogodkih pred 100 leti in v kasnejših epohalnih dogodkih, v proslavah samih pa potrditev zvestobe našim narodnim izročilom in manifestacijo naše odločne volje, da na teh izročilih in prilagojeno novim pogojem in okoliščinam nadaljujemo delo naših zaslužnih in požtrvovalnih prednikov. Za skoraj vse te glavne prireditve je značilno, da je pri pripravah zanje sodelovalo zelo veliko število prosvetnih delavcev. Pr% organizaciji *Dneva slovenske kulturen v Doberdobu je sodelovala domala vsa vas in isto velja tudi za proslavo 70-letnice «Slovana» na Padričah pa tudi za proslave škedenjske čitalnice, še posebno razveseljivo pa je dejstvo, da se je pri teh proslavah množično angažirala v prvi vrsti mladina in to z navdušenjem, za katero smo se že bali, da je stvar preteklosti. Prav mladina v Doberdobu in na Padričah je pokazala, da je v njej kljub mnogim nasprotnim trditvam še idealizma in da je tudi danes, kot je vedno bila v preteklosti, prav mladina jamstvo za naš narodni in kulturni napredek. Zato pa zasluži, kot je v imenu mladine upravičeno zahteval tudi slavnostni govornik na Padričah, več razumevanja in predvsem tteč zaupanja, ko ob zagotavljanju spoštovanja podedovanih duhovnih vrednot ubira tudi nova pota, ki jih morda starejša generacija težko razume, ki pa niso v bistvu nič drugega kot le nova oblika v prizadevanjih za iste smotre in cilje. Mislim, da moramo v pravkar zaključeni prosvetni sezoni najbolj ceniti prav ta poka- zatelj in kolikor bolj ga bomo znali ceniti in v praksi upoštevati, toliko lepši in vidnejši bodo uspehi. , S to sklepno mislijo se «Pro-sveta» za dva, tri mesece poslavlja od vseh naših marljivih prosvetnih in kulturnih delavcev, jim izreka hvaležnost za požrtvovalno delo in čestita k doseženim uspehom. j. k. V Dolini se pripravljajo Prosvetno društvo «Vaientin Vodniku pripravlja v septembru proslavo 90-letnice svojega obstoja In obenem proslavo 90-letnice dolinskega tabora. Dolinski pro-svetarji obljubljajo, da bo ta proslava nekaj posebnega ne toliko po svojem obsegu kot predvsem po svoji vsebini. Namen je, da bi se prireditev čimbolj približala slogu prireditev v starih časih, tako, da bi nas v vsem spominjala na dobo in življenje pred 90 leti, ko so naši predniki polagali temelje narodnemu in kulturnemu življenju v vasi. Napovedovalka na. proslavi na Padričah ob društvenem prapo. j Doberdobci so se postavili Dan slovenske kulture je mimo, toda ta praznik bo ostal še dolgo časa v spominu Doberdobcev in vseh tistih, ki so nam pomagali, da je tako lepo uspel. Ni Dober-dobca, ki ne bi o tem prašniku imel kaj povedati. Vsak je na svoj način kaj prispeval: člani prosvetnega društva »Jezero«, ki so nosili največje breme organizacije, dekleta, ki so nas v narodnih nošah predstavile vsem zamejskim Slovencem, starejši možje, ki so nas z nasveti dobro usmerjali in vsi ostali, ki smo se zbrali ta dan na «Botegarjevi flžni«. Mrzlično pripravljanje se je občutilo ne samo pri nas, v Doberdobu, temveč v vseh prosvetnih društvih z Goriškega in Tržaškega. Tekali smo naokrog, Iskali blago, prostor je bilo treba uspo- sobiti, treba je bilo tudi montirati kakih 50 metrov kioskov. Vsak čas je nekaj manjkalo in ni bilo trenutka, ko bi se človek lahko oddahnil brez skrbi. Naj tu omenim še člane vodstva SPZ, ki so nam bili vedno ob strani in nam priskočili na pomoč, kjerkoli smo jo potrebovali. Bolj kot se je približeval 23. junij, večja je bila strnjenost na delu. Vnema in čut dolžnosti sta bila glavni činitelj uspeha, če pa je kaj pošepalo, ni Mio niti to negativno, saj starejši kmetje vedo povedati. da njiva niti ne dobro obrodi, če vol pri oranju vsako toliko ne prestopi vprego. Po minulem prazniku pa smo se spet spoprijeli s čiščenjem zemljišča spravljanje in postavitvijo vsake stvari na svoje mesto. Prejšnji petek pa smo se vsi zbra- li v prenovljenih prostorih prosvetnega društva »Jezero« in proslavili uspeh prireditve z malo zakusko in petjem ter plesom. Domače prosvetarje je najbolj presenetila večja skupina lepih deklet iz Doberdoba, Poljan. Dola in Jamelj, ki so se opogumile in končno vstopile v naš sedež ter se z nami veselile lepega uspeha, ki ga je imelo p.d. »Jezero« in SPZ v celoti. Saj gre prav tem dekletom največja pohvala, če so se udeleženci kulturnega dneva na prireditvi počutili za nekaj mlajše, ko so jim le te pritrjevale značke na prsi in se vsem vljudno nasmihale. Kamorkoli si se obrnil, si srečal belokranjsko ali gorenjsko nošo. Ko si zavijal proti parkirnemu prostoru, ko si stopil iz avtomobila, ko si se sprehajal med množico, pri blagajni, povsod te je pozdravil lep nasmeh in nežno oko ti je dalo očarljivo dobrodošlico, ki jo bo vsak udeleženec še dolgo ohranil v spominu. Posebna zahvala gre tudi sovodenjski ekipi narodnih noš, ki je pomagala našim dekletom. Ko pa smo se čez teden dni zbrali na zakuski, je vse nas, posebno pa pevce, prizadela odsotnost enega najbolj marljivih članov našega društva, to je Karla Ferietiča, ki je pri vojakih v Pa vi ji. Ta fant, ki je eden naj-mlajših članov našega zbora, bi nam bil lahko za zgled po svoji marljivosti, točnosti in tankočutnosti, ki ga je vezala na petje in prosveto. Večkrat se je iz svoje vojašnice spomnil svojega društva in redno pošiljal razglednice in pisma polna lepih besed. Melanholija, ki veje iz njih je očiten dokaz, da fant Ij-ubj z£or, prosveto, svojo domačo vas in posebno svojo slovensko besedo. V vsakem pianu je priložil tudi kako pesmico, ki dokazuje kako vezan je na svojo vas. Samo en primer: O Doberdob, ti moja vas sloveča, — ki na gorovju kraškem si stoječa — bi iz’ tebi pa jezero tiho spava — ko grob molči ko jadro po njem plava. Naj tu omenimo še Jožeta Fer-foljo, ki je odložil za teden dni operacijo na želodcu, samo da je pomagal pri delu aa praznik. Zdaj ko je na okrevanju, mu vsi člani p.d. »Jezero« želimo, da bi se čimprej vrnil med nas. Ne bo odveč, če ob koncu napišemo še, da je ta praznik pustil vsem Doberdobcem globoka čustva in spoštovanje do slovenske kulture, in nam naložil nelahko nalogo, da jo bomo še naprej čuvali. kot so jo znali čuvati naši predniki, če je bilo treba tudi i življenjem. Skupina mladenk la Doberdoba v narodnih nošah oh -Dnevu slovenske kulture. JUBILEJ NEUTRUDNEGA GORIŠKEGA PROSVETARJA Franc Lupin 75-letnik Mladinski pevski zbor is štandreža pod Lupinovim vodstvom Gojenci glasbene šole Glasbene matice v Gorici s profesorjema S. Križmančičem in A. Vodopivcem Franc Lupin Vseskozi skromen, bister, delaven in pošten — to so menda glavne značilnosti neutrudnega prosvetarja, pevovodje in naprednega kmetovalca Franca Lupina iz štandreža, ki bo prav te dni praznoval 75-letnico svojega razgibanega in pestrega življenja. «Predaj se vetrovom, naj gre kamor hoče, naj se srce navriska in izjoče. Vendar mornar, ko je najvišji dan izmeri daljo in nebeško stran.» Tako je nekoč zapel Oton Župančič, katerega ime nosi tudi prosvetno društvo v Standrežu, ki mu je še vedno duša naš jubilant in pevovodja društvenega zbora. In to velja tudi za Franca Lupina, ki se ob svoji 75-let-nici ozira nazaj po dolgi prehojeni poti. Rodil se je 3. avgusta 1893 v Standrežu v številni kmečki družini. Njegov oče je bil kolon na Doljakovem veleposestvu v bližini goriškega mestnega pokopališča. Kot drugi bratje in sestre, je moral tudi naš France že zgodaj prijeti za trdo delo, da se je družina lahko preživljala. Že zgodaj je pokazal veselje do študija in želel na srednjo šolo, pa je gospodar Doljak pritisnil na o-četa češ, za kmeta ni potreben študij, kdo bo pa zemljo obdeloval. Vendar pa France ni odnehal in ko je dovršil osnovno šolo v Mirnu se je učil orglanja pri pok. prof. Komelu, postal cerkveni organist in pevovodja. Prvič je dirigiral pevski zbor v štandrezu pred 55 leti, ko je na-domestoval svojega učitelja Komela. Dosegel je tudi pomoč, da je lahko opravil dveletni kmetijski tečaj v Gorici leta 1909-1910, kjer je bil najboljši učenec. Sedaj piše spomine o tisti šoli. Med prvo svetovno vojno je bil poslan na rusko fronto in v Galiciji so ga Rusi zajeli že 4. novembra 1914 ter je tam dočakal tudi konec vojne. Takoj po svojem povratku iz Rusije leta 1918 se je z vso vnemo lotil dela za osamosvojitev na lastni zemlji in poleg tega je še našel dovolj časa za delo na prosvetnem polju, dokler ga ni zatrl fašizem. Z ženo, ki mu je lani umrla, sta vzgojila tri sinove in hčer, ki so si med tem ustvarili. svoje družine. Poleg domačega cerkvenega zbora je vodil tudi mešane moške in otroške zbore domačega prosvetnega društva ter nesebično dajal nasvete iz umnega kmetijstva ter tudi pratktično pomagal sosedom pri izboljšanju. Med drugo svetovno vojno je sicer ostal doma, vendar ni miroval ter je kot neumoren tere-nec mnogo pripomogel v narodnoosvobodilni borbi. Po vojni je bil večkrat kandidat naprednih strank za občinski svet v Gorici. Bil je ustanovitelj Kmečkega društva v Standrežu, ki je bilo najbolj razgibano prav pod njegovim dolgoletnim predsedstvom. Sedaj je predsednik nadzornega odbora v Kmečki zvezi v Gorici, ki združuje napredne slovenske kmete z Goriškega. V prosvetnem društvu «Oton Župančič» je še vedno stalno v odboru, kjer živahno sodeluje s svojimi nasveti in delom ter vodi mladinski moški zbor, ki večkrat nastopa pod njegovim vodstvom. Večkrat organizira tudi poučne izlete za kmetovalce, zlasti na kmetijske semnje itd. Kljub svojim 75 letom je naš jubilant še vedno telesno in umsko krepak ter ima vse polno načrtov za prihodnost. »Predvsem namerava nadaljevati s svojim prosvetnim delom,» nam je zagotovil Lupin. «še naprej bom vadil moški zbor in če se bo dalo, bi rad obnovil tudi otroški zbor.« Se vedno je navdušen zagovornik napredka v kmetijstvu, zlasti njegove modernizacije s strojno obdelavo, ki je prav po njegovem prizadevanju dosegla v štandre-žu, pa tudi po drugih bližnjih vaseh, velik napredek. V 60 letih trdega dela je dosegel, da se je tudi gospodarsko osamosvojil s postopnim odkupom kolonske, cerkvene in druge zemlje. Danes je njegov dom vzorno kmečko posestvo, ne veliko, toda smotrno urejeno. Vsak dan se vozi z mopedom na svoje polje ob Tržaški cesti, ali v mesto po raznih opravkih, zvečer pa ga čakajo pevske vaje in drugo prosvetno ali strokovno delo. Zato je povsem razumljivo, da se tako agilen in delaven človek ne more postarati, ker nima časa misliti na počitek. Zato smo ga ob našem obisku našli tako čvrstega in polnega načrtov in upov za bodočnost. Ko bo v krogu svoje družine praznoval svoj 75-letni jubilej, se čestitkam njegovih dragih, znancev in prijateljev, pridružujemo tudi mi ter mu želimo zdravja in še mnogo uspehov pri njegovem nadalnjem delu za družino, za napredek domače vasi in za blagor vse slovenske skupnosti v zamejstvu. I. M. Se ena plodna sezona p. d. Prosek -Kontovel Ponovno je sezona Ijudsko-prosvetnega dela zaključena in prišel je čas, da napravimo o-bračun ter podrobno pregledamo vse naše ljudsko - prosvetno delovanje v minuli sezoni. Mislim, da lahko prištevamo preteklo sezono med naše najbolj pestre in najbolj razgibane v povojnem času. Kot uvod v sezono smo priredili proslavo ob 80-letnici u-stanovitve pevskega društva «Hajdrih» na Proseku. Poleg o-srednje proslave, ki je bila prvo nedeljo v septembru in ki je obsegala koncert pevskih zborov, je bala v društvenih prostorih razstava o kulturnem, gospodarskem in športnem delovanju na Proseku-Kontovelu v zadnjih 100 letih. Kot smo že omenili, je bila osTednja slovesnost koncert, na katerem so sodelovali: pevski zbor »Valentin Vodnik« iz Doline, ijevski zbor «Slovenec» iz Boršta, pevski zbor »Vesna« iz Križa, pevski zbor prosvetnega društva «Jezero» iz Doberdoba ter pevski 'zbor prosvetnega društva Prosek - Kontovel »Vasilij Mirk«. Na proslavi je sodelovala tudi domača godba. Slavnostni govor je imel Vekoslav španger. Razstava je vzbudila med vaščani in tudi med ostalimi obiskovalci veliko zanimanje. Razstavljeni so bili razni originalni dokumenti, fotografije, diplome, zapisniki in druge zanimivosti. Po naši statistiki se je udeležilo koncerta preko 2000 ljudi, razstavo pa si je ogledalo 1500 oseb. Kot dopolnilo k tem prireditvam smo priredili razstavo slovenske knjige, ki je tudi vsestransko uspela. Velik uspen je dosegel na tekmovanju pevskih zborov v Gorici tudi naš pevski zbor. V po-lifonski skupini je zasedel odlično drugo mesto, v folklorni skupini pa četrto mesto. Meseca decembra smo priredili razstavo slovenske knjige, nadalje miklavževanje z obdaritvijo vseh otrok slovenskega otroškega vrtca in slovenske osnovne šole. Obdarjenih je bilo nad 140 otrok. Organizirali smo Prešernovo proslavo, ki je tudi vsestransko uspela. Naša mladina je pod vodstvom požrtvovalnega režiserja Staneta Raztresena naštudirala kriminalno komedijo «Osem žensk«. S tem delom je nastopila petkrat in sicer dvakrat na Proseku, po enkrat pa na Opčinah, Boljuncu in pri Sv. Jakobu v Trstu. Povsod je žela obilo priznanja in pohvale. Najpomembnejši dogodek v minuli sezoni je vsekakor kon- cert našega pevskega zbora. Program je obsegal partizanske u-metne in borbene pesmi. S tem programom smo nastopili v Kulturnem domu v Trstu, na Opčinah, v Sv. Križu ter na Proseku. O koncertu je Primorski dnevnik poročal takole: «Koncert partizanskih umetnih in borbenih pesmi, ki ga je sinoči priredil v dvorani Kulturnega doma moški pevski zbor «Vasilij Mirk« s Proseka - Kon-tovela pod vodstvom dirigenta Ignacija Ote, je bdi dogodek, ki bo vsem tistim, ki so do kraja napolnili parter, balkon in stojišča, ostal v neizbrisnem spominu. Takega navdušenja še zlepa ni bilo v našem hramu kulture in mimo lahko zapišem, da partizanska pesem vse od let neposredno po zmagi, vsaj pri nas še ni doživela tolikšnega zmagoslavja, kot ga je doživela sinoči. Razvnela je ljudi, jih potegnila za seboj in jim še enkrat ogrela srca, kot jim jih je ogrevala med osvobodilnim bojem in jim jih vnemala, da so vzdržali v neenakem in prav zato toliko bolj veličastnem boju za našo svobodo...«. Prireditve v sezoni 1967-68. KULTURNE PRIREDITVE: 1. 31.8.1967 Otvoritev razstave o kulturnem, gospodarskem in športnem delovanju na Proseku - Kontovelu v zadnjih sto letih. Otvoritveni govor je imel Vekoslav španger. Razstava je. bila odprta do 9. septembra 1967. 2. 31.8.1967 Razstava slovenske knjige. Razstava je bila odprta do 9.9.1967. 3. 3.9.1967 Proslava 80-letnice u-stanovitve pevskega društva «Hajdrih» na Proseku s sodelovanjem pevskih zborov: Jezero, Valentin Vodnik, Slovenec, Vesna, Vasilij Mirk ter proseške godbe. Slavnostni govor je imel Vekoslav Špan-ggr. 4. 3.12.1967 Razstava slovenske knjige. 5. 6.12.1967 Miklavževanje z obdaritvijo otrok slovenskega otroškega vrtca in slovenske osnovne šole. 6. 16.2.1968 Prešernova proslava v kinodvorani «Ana» na Kon tovelu. Sodelujejo pevski zbor, godba ter domači otroci. Govor o Prešernu je imel dr. Drago Stoka. 7. 7.4.1968 Premiera Thomasove komedije v treh dejanjih «Osem žensk« v prosvetnem domu na Proseku. 8. 10.4.1968 Gostovanje z igro »Osem žensk« pri Sv. Jakobu v Trstu. 9. 21.4.1968 Gostovanje z igro «Osem žensk« na Opčinah. 10. 27.4.1968 Koncert pevskega zbora v Kulturnem domu v Trstu. 11. 3.5.1968 Gostovanje z igro «Osem žensk« v Boljuncu. 12. 5.5.1968 Koncert pevskega zbora v Prosvetnem domu na Opčinah. 13. 10.5.1968 Koncert pevskega zbora v Kinu «Iris» na Proseku. 14. 11.5.1968 Koncert pevskega zbora v Ljudskem domu v Križu. 15. 15.5.1968 Ponovitev igre «0-sem žensk« v prosvetnem domu na Proseku. ZABAVNE PRIREDITVE: 16. 27.8.1967 Izlet v Škocijanske jame. 17. 24.9.1967 Izlet na Bled in v Bohinj. 18. 8.10.1967 Izlet na Sveto Goro in v Vipavo. 19. 5.11.1967 Izlet na Reko in v Senj. 20. 24.2.1968 Zabavni pustni ples za člane pevskega zbora. 21. 27.2.1968 Otroški pustni pleš. 22. 27.2.1968 Zabavni pustni ples. 23. 30.6.1968 Izlet v Tržič na Gorenjskem. 24. 14.7.1968 Izlet pevskega zbora na Jezersko. Iz tega pregleda je razvidno, da smo v pretekli sezoni imeli petnajst kulturnih ter devet zabavnih prireditev. Skupno torej štiriindvajset. Kulturnim predstavam je prisostvovalo preko 6.000 oseb, zabavnim pa 700. Vsekakor najaktivnejši odsek je bil pevski zbor «Vasilij Mirk«. Poleg samostojnih koncertov in nastopov pri društvenih prireditvah je zbor sodeloval pri raznih kulturnih prireditvah sosednih prosvetnih društev, Slovenske prosvetne zveze in drugih. Tako je pevski zbor sodeloval na tekmovanju pevskih zborov v Gorici, na pogrebu I. Regenta v Ljubljani, na proslavi Prekomorskih brigad v Kopru, na spominskem večeru I. Regenta v Trstu, na proslavi oktobrske revolucije v Križu, na Prešernovi proslavi pri Sv. Ivanu in v Križu, na proslavi mladinskih društev v Trstu, na reviji pevskih zborov v Trstu, na prvomajski proslavi v števerja-nu, na proslavi 20. letnice podjetja «Lip» na Bledu, na komemoraciji talcev na Proseku, na dnevu slovenske kulture v Doberdobu ter na prireditvi v Mo-tovunu. Poleg tega je naš zbor nastopil na radiu Trst A, radiu Koper in ljubljanski televiziji. Naša želja je, da bi pravkar zaključena sezona bila spodbudna za nadaljnje delovanje v korist vsega slovenskega prebivalstva na tem ozemlju. P. m. SKUPINA STARIH « CANKARJEV C E V» V GREGORČIČEVEM PLANINSKEM RAJU Obiskali so tudi druge obsoške kulturne spomenike m kraje V torek 9. julija je prosvetno društvo «Slavko Škamperle* pri Sv. Ivanu sklicalo svoj 19. redni občni zbor. Mislimo, da je bila izbira datuma nekoliko ponesrečena, ker so namreč v tem mesecu številni člani na dopustu, tisti pa, ki so ostali doma, \ zaradi vročine, ki je bila letos zelo huda, niso želeli zapreti se v dvorane, kjer bi morali poslušati poročila in proračune, ki jih pač mora podati vsak občni zbor. Kljub veliki vročini pa je obiskalo občni zbor precejšnje 'tevilo ljudi. V svojem poročilu je pretised-| nik društva Niko Škamperle dejal Novi odbor svetoivanskega prosvetnega društva »Sltvko Škamperle* «Stari cankarjanci* pred Gregorčičevo rojstno hišo - muzejem Soška dolina s čudovito reko, visokimi gorami in z.. zelenimi planinami privlačuje že od nekdaj množice izletnikov in ljubiteljev prirode. In če dodamo naravnim lepotam še razne kulturne in zgodovinske zanimivosti, ki jih je v tem kraju kar precej, potem res lahko trdimo, da spada ta lepi kotiček med najbolj zanimive in lepe predele Slovenske dežele. Zato je bila zamisel skupine starih cankarjevcev, da se podajo tja, kjer je toliko lepote, res posrečena. In pred nekaj nedeljami, v lepem sončnem jutru, smo se odpeljali naproti nadvse uspelim doživetjem. Pri Solkanu nas je pozdravila Soča. Tu že nekoliko umirjena, se vije dalje proti morju, sinjemu Jadranu v objem. Mi pa ob njenih slikovitih bregovih proti planinam. Prvi oddih si privoščimo v Kanalu ob Soči. Po okusnem okrepčilu je zborček zapel nekaj pesmi. In ker smo se nahajali v Gregorčičevi «domovini» smo namenoma peli pesmi z njegovim besedilom. Preden smo zapustili to prijazno vas, smo nekoliko postali pred spomenikom Valentina Staniča. Bil je to zaslužen mož, ljudski pesnik in pisatelj ter buditelj in voditelj svojega ljudstva. Rodil se je v Bodrežu pri Kanalu leta 1774, umrl pa v Gorici 1S47. Tudi v Kobaridu, v tem zgodovinskem mestecu, stoji lep, po vojni postavljen spomenik. Četudi v nekoliko modernem slogu izdelan, vendar nam kaže pravega nežnega Gregorčiča, ker njemu, največjemu sinu Goriške, ga je postavil hvaležni narod. V Kobaridu je živel svoje prekratko življenje — komaj 27 let — Josip Pagliaruzzi - Krilan. Med starejšimi šentjakobskimi pevci je znana njegova pesem «Ljubica». A čas odmerjen za ogled Kobarida je potekel in treba je dalje. Po strmi in precej slabi poti smo prispeli v Vrsno, Gregorčičevo rojstno vas, ki leži visoko na pobočju mogočnega Krna. Takoj smo se podali v njegovo rojstno hišo, ki je sedaj preurejena v muzej. Z zanimanjem smo ogledovali izpostavljene stvari, ker vse so več ali manj v zvezi s pesnikom, njegovim življenjem in delom. Oskrbnica hiše ■ muzeja, prijazna gospa Pepca, nam je dajala zaželjena pojasnila član skupine je spregovoril o pesniku nekaj besed in ko smo še odpeli, smo res zadovoljni zapustili to majhno a nadvse zanimivo kulturno svetišče. Obračun enoletnega dela p. d. «Slavko Skamperle» Za predsednika ponovno izvoljen Niko Škamperle med drugim: (»Ponovno je za nami poslovna doba našega društva ter smo ponovno zbrani na našem rednem občnem zboru, kjer se podajajo obračuni delovanja. Kot po navadi bom tudi danes obravnaval najprej naše težave, naša pereča vprašanja in ovire pri našem delovanju. Delali smo koliko nam je s težavo uspelo kaj napraviti. Dosti več bi bili lahko storili, če bi se vsi naši člani potrudili in priskočili na pomoč društvenemu odboru. Naši ljudje vse preveč zanemarjajo prosvetno življenje, najsi bo to mladina, kakor tudi starejši, da sploh ne omenim našega učiteljstva in vseh ostalih intelektualcev, saj pri Sv. Ivanu ni malo takih, ki se našemu društvu niti ne približajo, kje še, da bi pri njem sodelovali. Skrb našega društva naj bo slovenska šola in naloga slehernega našega člana naj bo ta, da prepričevalno vpliva na še vedno mlačne starše slovenskih otrok ob času vpisovanja v slovensko osnovno šolo.» Nato je predsednik Škamperle dal še nekaj podatkov o delovanju društva ter zaključil svoje poročilo s pozivom na mladino, da se poprime društveno-pro-svetnega dela. Po predsedniškem poročilu je Neda Mijot, tajnica društva, podala obširno poročilo o delovanju društva v pretekli sezoni. Poleg rednih sej so imeli v društvu nekaj predavanj, športnih in zabavnih večerov, razne proslave, izlete ter otroške prireditve. Članice svetoivanskega društva so se udeležile v lanski sezoni revije narodnih noš, ki je bila v Kamniku ter so odnesle prvo in drugo nagrado, ki sta ponos domačega društva. Iz tajniškega poročila je bilo razvidno, da je bilo delovanje društva če že ne povsem, pa vsaj do neke mere zadovoljivo. Odborniki so namreč po svojih močeh napravili vse, kar se je pač dalo napraviti. Sledila so še druga poročila in po kratkem odmoru so sledile volitve novega odbora. Pred volitvami sta 19. občni zbor pozdravila predsednik prosvetnega društva «Ivan Cankar* Mario Magajna in tajnik združenja Bor Marij Šušteršič, ki je v imenu Bora podaril prosvetnemu društvu «Slavko Škamperle* pergament in tri kolajne za pomoč, ki jo je društvo nudilo športnemu združenju Bor. Navzoči člani društva so izvolili nov odbor, v katerem je bil za predsednika ponovno izvoljen Niko Škamperle, za podpredsed- nika Alojz Abram, za tajnico Lučka Barej, za blagajnika Albert Urdih, za gospodarja Marino Dougan in za knjižničarko Pavla Kolarič. Nato so bili za odbornika izvoljeni: Jože Jeiarčič, Neda in Vojko Mijot, Silvij Ko-lombin, Nadja Švab, Pia Hmeljak, Ksenija Niebrandt, Mario Šušteršič in Stojan Udovič. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Vuga, inž. čok in Točka Kolarič, kot namestniki pa: dr. Gruden, Milko Bambič in Marko Kravos. Nato se je Niko Škamperle zahvalil članom za ponovno izvolitev, novoizvoljeni odbor pa se je sestal na svoji prvi seji. M. M. Pomen izdajanja prosvetnih brošur Nekatera društva imajo lepo navado, da ob večjih društven.n dogodkih ali ob zaključku sezon izdajo priložnostne brošure. Letos sta taki brošuri že izdali prosvetno društvo «Slovan» v Pa-dričah za svojo 70-letnico ter prosvetno društvo «Vesna» v Kr,-žu za svoj tradicionalni ((Kriški teden*. V pripravi je vsakoletna brošura prosvetnega društva Pro-sek-Kontovel, v septembrskih dneh pa bo izdalo posebno brošuro dolinsko prosvetno društvo ((Valentin Vodnik* ob svoji 90-letnici ter ob 90-letnici dolinskega tabora. Brošuro pripravljajo tudi na Opčinah, ko bodo v septembru proslavljali 100-letnico ustanovitve kmečke čitalnice. K tem brošuram lahko vsekakor dodamo še redno letno šolsko poročilo Glasbene matice, ki ima glede na objavljeno gradivo s pregledom kulturnih nastopov in gostovanj, pedagoškimi članki in bogatim fotografskim materialom, vsaj posredno tudi značaj ljud-sko-prosvetne publikacije. Seveda je bilo letos še več priložnosti za izdajanje brošur, kot na primer ob «Dnevu slovenske kulture*, ob 100-letnici šole v Trebčah, ob 100-letnicah škedenj-ske in rojanske čitalnice, ob partizanskem taboru na Opčinah itd. toda že omenjene, ki so bile ali pa še bodo izdane v letošnjem letu, dokazujejo, da postaja ta običaj pri nas vsepogostejši, kar je treba pohvaliti, saj se ob dovolj skrbnem pripravljanju takih publikacij skoraj vedno zbere veliko zgodovinskega in dokumentarnega gradiva o našem kulturnem in narodnem življenju v preteklosti, ki bi sicer šlo v pozabo. Z Vršnega smo se podali na grič Sv. Lovrenca, kjer je Gregorčič pokopan. Skromen šop cvetja na grob, ter lepo pesem v pozdrav njemu, ki jih je toliko podaril nam in vsemu narodu. Kmalu nato smo prispeli na Tolminsko, katera ni znana samo zaradi svojih prirodnih lepot, pač pa tudi zaradi znamenitega velikega punta iz l. 1713, katerega je vodil Ivan Gradnik in ki se je za vse tako žalostno končal. Te dogodke, kot tudi življenje in navade takratnih Tolmincev, je zelo lepo opisal v svojih delih Ivan Pregelj, doma iz Mosta na Soči. Na njegovo rojstno hišo so pred nedavnim vzidali spominsko ploščo. V dolini, nižje od Mosta, so z visokim jezom zaustavili Sočo, tako da sedaj ustvarja podolgovato umetno jezero. A tudi ukročena je Soča lepa in v svoji sinje - zeleni barvi nepozabna. Povsod, kjerkoli smo se ustavili, je donela naša pesem. Peli smo kar se da ubrano, ker smo si dejali, da kjer je vse tako lepo, mora biti tudi petje lepo. Upamo, da smo vsaj deloma uspeli. Počasi smo zapuščali Soško dolino, ker sonce se je že nagibalo za Brda, globoko na furlansko stran. Ustavili smo se še v Ri-hembergu, ker Rihemberg je «dra-ga vas domača» nekaterih udeležencev tega lepega izleta, še nekaj petja, nato pa preko Krasa proti' domu. Domov smo se vrnili polni lepih vtisov, in s trdnim namenom, da se bomo v lepo Soško dolino še vrnili. Stisnili smo si roko v pozdrav ter se zadovoljno razšli. L. P. Razstava ribiškega orodja na “Kriškem tednu* Kulturno-prosvetni pregled za junij in julij 1. Mladinski pevski zbor »Kraški slavček* nastopi na reviji mladinskih pevskih zborov Slovenije v Zagorju ob Savi. 2. SPZ priredi v Kulturnem domu prireditev «Y ritmu mladosti* z gosti iz Ljubljane in z Jesenic ter domačim ansamblom «5 fans» 2. P.Q. »Slovenec? iz Rlcmanj priredi društven izlet na grob pesnika S. Gregorčiča 2. Pevski zbor »Kras* iz Dola-Poljan poje ob odkritju spomenika v Manzanu. 2. V Katoliškem Domu v Gorici nastop gojencev glasbene šole iz Noveaa mesta 2. Pevski zoor »Vasilij Mirk* poje na komemoraciji talcev na Proseku 2. V Mučkovljah tradicionalni «Praznik češem* s sodelovanjem domačega zbora, zbora tržaških skavtin,, Skavtskega mešanega zbora in Ekumenskega zuora. 2. V Bukovici tradicionalno obmejno srečanje s sodelovanjem zborov »Kras* iz Dola-Poljan »Srečka Kosovel* iz Ronk in »Oton Župančič* iz Štandreža er ansambla »Briški slavček* 2. V Dijaškem domu v Gorici zaključna prireditev gojencev. 2. V Slovenskem cijaškem domu v Trstu zaključne prireditev s sodelovanjem gojencev in gojenk Glasbene matice. 3. Mariborski štucentje pedagogike obiščejo Trst, si ogledajo Kulturni dom, Slomškov dom v Bazovici in imajo razgovor s tržaškimi pisatelji in pesniki. 3. V Društvu slovenskih izobražencev predstav prof Jevni-kar novo pesniško zbirko dr. Stanka Janežiča »Tihe stopinje*. 4. V Gregorčičev dvorani v Ul. Geppa zakljuc-i torkov večer Slovenskega kluba z nastopom pevskega zbora »Jacobus Gallus*. 8. V skedenjski kino dvorani uprizorijo skedenjski otroci igrico »V kraljestvu palčkov*. 8. P.d. «Ivan Cankar* priredi z otroci «Mini shcw» in igrico »Zlata gos* 8. Drugi interni nastop gojencev Glasbene matice v dvorani p.d. »Igo Gruden* v Nabrežini s sodelovanjem solistov in mladinskega zbora »Kraški slavček* 8. V štandrežu »Praznik šparg-ljev* v priredbi društev «Oton Župančič* »Kmečko društvo*. Katoliško prost etno društvo «štandrež» in športno društvo «Juver,twa» z nastopom zborov, dramske družine p.d. «štandrež» in folklorne skupine »Olimpija* 8. V cerkvi sv Frančiška v Vidmu otvoritev razstave «Intart» umetnikov 'z naše dežele, Koroške in Slovenije. 9. V Kulturnem domu v Trstu nastop gojence? baletnih šol Dijaškega doma in p.d. Bar-kovlje. 9 Godba na pihala s Proseka-Kontovela igra na vinski razstavi v Zgoniku 9. Klub starih gor iških študentov odkrije spominsko ploščo pisatelju dr. Ivu Šorliju v Pod-meicu. 9. Orkester Glasbene matice s solisti gostuje v Tolminu, harmonikarski zbor Glasbene matice «Miramar» pa v Idriji. 9. V ilirski Bistrid in na Premu odkritje spomenika Dragotinu Ketteju, za kar smo zbirali sredstva tudi v Trstu. 9. V Marijinem domu v Rojanu nastop gojeflcev glasbenih šol od Sv Ivana, iz Križa in z Opčin s klavirskimi točkami, petjem igrico ir baletom. 9. Razsodišče nagrade »Vstajenje* (Anton Kacin, Martin Jevnikar, Franc Jeza in Rafko Vodeb) podeli nagrado za leto 1967 knjigi »Iskanja* Vinka Brumna, ki je izšla pri Slovenski kulturni akciji v Buenos Airesu 10. »Praznik špargljev* v Štandrežu z razstavo Demetrija S proslave 100-letnice slovenske šole v Trebčah Razstava starih šolskih izdelkov in starih knjig oh proslavi 100 letnice tole * Trebčah Ceja, Jožeta Geja, Andreja Košiča, Rudolfa Sakside, Klavdija Palčiča ir Vladimira Klanjščka, z razstavo slovenske knjige in s fotografsko razstavo 10. Slovenski slikarji Lojze Spacal, Černigoj ir Mušič sodelujejo na skupinski likovni razstavi v Rimu. 10. Pevski zbor SKPD »Lojze Bratuž* poje ob 6. obletnici smrti prof. Mirka Fileja v cerkvici sv. Ivana v Gorici. 11. Slikarsko tekmi vanje «ex-tem-pore* v Mirama ru za otroke s sodelovanjem slovenskih otrok. 12. Sola Glasbene matice v Gorici priredi v klubu »Simon Gregorčič* zaključni nastop gojencev. 12. V Kulturnem domu v Trstu ponovijo škedenjski otroci igrico »V kraljestvu palčkov*. 12. Otroci p.d. «Ivfn Cankar* ponovijo v Ul. Montecchi »Mini shovv* in igrico «Zlata gos*. 13. Škedenjski otroci ponovijo v kulturnem domu »Albert Sirk* v Križu otroško igrico »V kraljestvu palčkov*. 15. Festival «Dela* v Zgoniku z nastopom folklornega ansambla »Slak* iz Ljubljane. 15. V dvorani prosvetnega društva «Prosek-Koi-tovel» interni nastop gojencev šole Glasbene matice. 15. Drugi del praznika špargljev v Štandrežu. 16. Odbor za proslavo stoletnice kmečke čitalnice v Skednju priredi izlet v Begunje s počastitvijo spomina pesnika Karla Široka 16. Izlet SFDT v Trnovski gozd in na Goljake s strokovnim opisom alpske in mediteranske flore prof Toneta Vra-berja. 16. Nadaljevanje festivala »Dela* v Zgoniku z nastopom folklorne skupine »Slak* iz Ljubljane, pevskega zbora Saiež-Zgo-nik in popevkarjev iz Podlo-njerja. 16. Na »Prazniku špargljev* v Štandrežu nastopijo zbori: mladinski zbor iz Standreža, moški zbor »Fantje izpod Grmade*. zbor »Mirko Filej* iz Gorice, zbor »Oton Župančič* iz Standreža in domača dramska skupina z igro »županova Micka*. 16. Igralska družina p.d. Sovod-nje uprizori komedijo »Poročil se bom s tvojo ženo* 17. Na festivalu »Dela* v Zgoniku nastop podlonjerskih popevkarjev 17. V Ll. Donizefti občni zbor Društva slovenskih izobražencev. Za predsednika je ponovno izvoljen Jože Peterlin. 18. V klubu »Simon Gregorčič* v Gorici predavanje dr. Vinka Šlibarja iz Ljubljane in Draga Svoljška iz Nove Gonce o temi »Naselitev Slovencev na PrimorsKem* 20. ObisK mladinskega pevskega zbora krožka Slovenske narodne podporne jecnote iz Clevelanda v Kulturnem domu. 21. Rojstni dan stoletnice kmečke čitalnice v Rojanu. 22. Začetek dneva slovenske kulture v Doberdobu. 22. Slovenska knjigarna razstavlja slovenske knjige na trža škem velesejmu 23. Slomškov dom v Bazovici priredi slikarski «ex tempere*. Drugo nagrado prejme Demetrij Cej 23. V okviru »Kriškega tedna* v priredbi p.d. »Vesna* otvoritev fotografske razstave o kriških ribičih ter slikarske raz stave Roberta Hlavatyja 23. Osrednja prireditev »Dneva slovenske kulture* v Doberdobu z otvoritvijo prenovljenega prosvetne":, sedeža p.d. »Jezero* z razstavo slovenskega revijalnega tiska ter po-poicanskm nastopom zborov društev »Vodnik*. »Prešeren*, »Slovenec*, »Slovan*, »Lipa*, »Gallus*, »Rejen*. »Vasilij Mirk*, »Vesna* »Rdeča zvezda*. »Primorec*. »Jezero*, »Kras*, »Župančič*, »Kosovel*, folklorne skupine «Breg» iz Boršta, instrumentalnega kvinteta in vokalnega kvarteta «Briški slavček* iz Števerja-na ter godbe na pihala iz Trebč, Nabrežine in Doberdoba. 23. V Katoliškem domu v Gorici misijonsko predavanje s skiop-tičnimi slikam. Ivana Štanteta o Madagaskarju. 24. Zaključek »Dneva slovenske kulture* v Doberdobu. 24. Gojenec šole Glasbene mati- ce Žarko Hrvatič opravi na konservatoriju diplomski izpit srednje šole iz violine. 25. Na klasičnem in znanstvenem liceju dodelitev nagrad najboljšim dijakom. 25. V kino dvorani v Skednju nastop baietne šole «Dom», ki jo vodi Selma Micheluzzi. 27. P.d Skedenj razpisuje fotografski natečaj na temo »Skedenj v sliki* oL stoletnici čitalnice. 28. V okviru »Kriškega tedna* nastop pevskega zbora »Ves na*. 28. Z dekretom šolskega skrbni štva je osnovna šola v Križu poimenovana po Albertu Sirku. 29. P.d. »Tabor* z Opčin priredi izlet z obiskom kulturno-umetniških spomenikov v Istri. 29. V okviru »Kriškega tedna* v Križu koncert domače godbe na pihaia in nastop tovorne skupine iz Portoroža. 29. P.d. »Sovodnje* priredi tridnevno veselic': s tekmovanjem v valčku v narodnih nošah. 23. Zaključek tedna Slomškovega doma v Bazovici z nastopom godbe na pihala iz Trebč, mešanega zbora »Slomšek* iz Bazovice, pevskega zbora p.d. »Lipa* iz Bazovice in furlan skih gostov. 29. GorišKa pevsK" zbora »Mirko Filej* ui »Lojzt Bratuž* gostujeta v Domu kulture v Novem mestu. 29. Obisk profesorjev zgodovine, zemljepisa m k: jižnicarjev iz Ljubljane in Kranja v Beneški Sloveniji v gor teh p.d »Ivan Trinko* iz Čedada ? obiskom groba Ivana lnnka m s poklonom večjega števila knjig društvu »Tnnko* 29. Godoa na p.haio iz Vevč igra v šentpetre Slov eno v v Beneški Sloveniji. 30. V okviru »Kriškega tedna* v Križu nastop ansambla »Ve seli rudarji* iz Trbovelj 30. V Trebcan prosiava stoletnice šole s sodelovanjem domačega zbora m godbe. JULI.) 4. Obisk predstavnikov delav-skm univerz u Slovenije v Trstu z ogledom Kulturnega doma in razgovorom pri JSKGZ o vprašanjih manjšine 4. Na pob ra timskem srečanju Ronk in Doberdoba v Metliki nastop pevskin zborov »Srečko Kosovel* iz Uonk in »Kras* iz Dota Poljan. 6. Začetek tradicionalnega piknika p.d «Danica» na Vrhu. 6. Godba K Nabrežine igra na otvoritvi občinske razstave vin v Nabrežini. 7. Množični izlet pevskih zborov iz Brega v Kočevje. 7. Na partizanskem taboru na Opčinah nastop folklorne skupine «Tine Rožanc* iz Ljubljane in godbe »Parma* iz Trebe. 7. Nastop ansambla »Briški slavček* iz števerjana na pikniku p.a. «Danica» na Vrhu. 7. Slikarsko tekmovanje «ex-tem-pore* v Miljah s sodelovanjem 120 slikarjev iz Jugoslavije in Italije. 7. Izlet SPD iz Gorice z ogledom Cankarjeve rojstne hiše na Vrhniki in rojstne hiše Primoža Trubarja v Rašici na Dolenjskem 9. Redni oočni z bo- p.d. »Slavko Škampene* 10. Koncert orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane v dvorani furlanskega parlamenta na gradu v Vidmu. 12. Otvoritev Spacalove razstave v okviru mednarodne cvetlične razstave Miramaru. 13. Praznik slovenske (katoliške) mladine v Goric1 s sodelovanjem mladine iz Goriške, s Tržaškega in Koroške s kulturnim programom. 14. Godoa na puhala s Proseka igra na orazniku terana in pršuta v Velikem Repnu 14. Na festivalu »Dela* v Doberdobu nastopata ansambel «Bri-šci slavček* iz Števerjana in sovjetski pevec Vladimir. 14. Na prazniku slovenske (katoliške) miadine v Gorici nastop zbonv »Mirk Filej*, «Fantje izpod Grmade* zbora Koroške dijašKe /veze, zbora visokošol-cev n Gradca, ansambla »Ple-iades» » Opčin in folklorne skupine »Olimpija* iz Gorice. 20. Poziv zadruge »Naš Kras* za zbiranje etnografskega blaga za opremo kraške hiše v Velikem Repnu. 21. Proslava 70-letnice prosvetnega društva «Slovan» na Pa-dričah s sodelovanjem pevskih zborov društev »Slovan* s Pa-dric, »Lipa* iz Bazovice, »Slovenec* iz Boršta in »Primorec* iz Trebe, folklorne skupine »Breg« in godbe »Parma* iz Trebe 21. Na piosiavi 20 letnice odkritja spomenika padlim v NOB v Saiezu poje zbor »Rdeča zvezda* iz Saleza-Zgonika in igra godba na pihala s Proseka 21 V Zag.aju nastop folklorne skupine »Tine Rožanci iz Ljubljane. 22. Radio Trst A razpiše pobudo za p:sai,je izvirnih radijskih iger v Slovenščini 23 Pevski zboi p.d. »Valentin Vodnik* iz Doline poje na otvoritvi nove restavracije v V V pregledu niso vključene zaključne šolske prireditve na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem in Goriškem. V «KRISKI TEDEN* Folklorna skupina iz Portoroža pleše na »Kriškem tednu* PrffiorsfcTdCnGvnik - 7 - 2«. Juli]« HM ZA GRADNJO TOVARNE GRANDI MOTORI TRIESTE Izdani prefekturni dekreti o začasni zasedbi zemljišč Na podlagi teh dekretov lahko EPIT zasede zemljišča in začne z deli - Sestanek na tržaškem županstvu o tehničnih vprašanjih gradnje VPRAŠANJI DEŽELNEGA SVETOVALCA DR. STOKE • Kakor »mo že poročali, bodo te ni na vladnem komisariatu oddali j? zasebni dražbi prva dela za ure-aitev gradbišča za tovarno GMT pri .juncu. To pomeni, da se bodo Popravljalna dela zn gradnjo omejene tovarne v kratkem začela. J pripravah za gradnjo tovarne MT so te dni razpravljali tudi zaupniki ustanove EPIT, tovarne fiat, IRI in bil "’ “k1 111 drugi Sestanek je 1 uu.tržaškem županstvu in ga je j,1 župan inž. Spaccini. Razprav-,! so predvsem o energetskih na-j^ljavah, dobavi vode in cestnih r železniških povezavah za novo varno. Za razna dela je predviden ““■osek 6,5 milijarde lir, ki jih bodo ,e|no prispevali ustanova EPIT, de-nf uprava in vladni komisariat : sWada za Trst. Za izkopavanja n ureditev zemljišča je predviden •,l0s°k 2,6 milijarde lir, za železnimi'P°Vezavo ena milijarda in 150 uijonov lir, za cestno povezavo PPiuruga milijarda, za dobavo vode uulijonov, za električno omrežje ? milijonov, za kanalizacijo 180 Uidi Jonov lir. omenjenem sestanku so raz-P avljali tudi o problemih dehnične-značaja in o napravah industrij-..pga kanala, pri katerem bodo ure-, 1 Pomol za pristajanje plovil, s f,a..erimi bodo prevažali težke iz-“eikve tovarne GMT Glede 'cestnih n .železniških povezav so vzeli v štev načrte prof. Amodea in inž. Hu ) ' Predvidevajo, da bo do av- sta prihodnjega leta zgrajen prvi p (.Puste, po kateri bodo lahko pri-Juli težko ogrodje za gradnjo to-^■ne GMT. Tehnik: tovarne Fiat, j ,so se udeležili sestanka skupno nnu'z' Rivellijem, sn poudarili nuj-.da se priključi: i na električno d rc2te zgradijo čimprej. Glede vo-ni s° sklenili, da jo bo med grad-Pa ^^avljal dolinski vodovod, nato bodo zgradili velik rezervoar. . astniki zemljišč, na katerih bodo tovarno GMT, so te dni Gradili ju^jeli od tržaškega prefekta dekre-lu,začasni zasedbi zemljišč. V de-i so seznami lastnikov in kaleh lS te številke parcel. Na podlagi u dekretov EPIT lahko zasede enjena zemljišča in se lahko zač-j? dela za gradnjo tovarne GMT. ziia'0r smo Porocali, so bili seje I!" Uurcel z navedbo cen, ki jih javi'Hujala ustanova EPIT, že ob-0L..Jeui na oglasni deski dolinske - ne- Medtem :kit VI 'učani so namreč že pred me- bied 6 Medtem so Dila pogajanja Iji". vuškim odborom lastnikov zem-g0lj ln vodstvom ustanove EPIT. Se ■- . so namreč ze preu mt- že n,12v°dli odbor, v katerem so Jo-, l^arec, Mirko Žeijal, Albin Žer- §taad0 Žefju! Boris Kraljič, Jo *n Karmelo Maver, da bi sRke z ustanovo EPIT in vodil zlasti glede cen, in to odbor je s pomočjo in Kmečke zveze sam U°sredovanja odvetniških pi- enjerti odt oprav h, Uprave " vStrri 11 dobro in koristno delo, pred-«hr .fa mu gre zasluga, da se je sPoro1 3 eno,-nost 'n da ni prišlo do ho, jV med vaščani. Kakor je zna- skjpna orr|enjeni odbor pred kratkim riačelnj Z vodstvorn ustanove EPIT Cejšn' sP°razum in dosegel pre-jil! zvišanje prvotnih cen, ki Epj^e Ponujalo vodstvo ustanove govor Za zemljišča. Dokončen do-bodo 111 kupoprodajno pogodbo pa biki .kurati zdaj skleniti posamez-V,)d 2 vodstvom ustanove EPIT. *Sl'atk'V° ustanove EPIT nam je pred t>iara m Ponovno zagotovilo, da ne lastit, uadaljevati postopka za raz-ker ue.'n P(d°žiti denarja v banko, biki ,°Ce doseči s prizadetimi last-Za z o ^razumno rešitev glede cen delj el?'Jišča in nepremičnine. Zve-skleni]'°’ da so nekateri lastniki že zuinei/ dogovor in da so se spora-Potj, Blede cen, drugi so na tej volini lekateri pa sev eda niso zado-s Ponudbami. v Skoda, ki jo povzroča divjad in pomanjkanje poljskih poti Lovsko združenje sploh ne odgovarja na prošnje Slabe poljske poli huda ovira za razvoj kmetijstva Deželni svetovalec LSS dr. Drago Štoka je vložil pri deželnem svetu dve vprašanji, ki se tičeta kmetovalcev, in sicer vprašanje o škodi, ki jo povzroča divjad, ter vprašanje o poljskih poteh. V prvem vprašanju pravi, da povzroča divjad, predvsem pa srne In fazani, kmetom stalno škodo. Ta škoda znaša pri srednje velikem kmetovalcu okrog 100.000 lir na leto. Najhuje prizadeva divjad nasade sadnega drevja, vinograde, travnike in cvetlice, že leta 1966 je okrog 100 vinogradnikov vložilo prijave za odškodnino pri lovski zvezi. Toda pri tej ustanovi se ni nihče čutil dolžnega odgovoriti. E-naka usoda je doletela vse poznejše prijave škode in zahteve po odškodnini. Pomagali niso niti članki v časopisih niti koraki, ki so jih v imenu kmetovalcev napravile njihove sindikalne organizacije. V večini evropskih držav veljajo takšni zakoni, da morajo lovci nemudoma poravnati škodo, ki jo povzroči divjačina. Pri nas je položaj v marsikaterem pogledu protisloven, če upoštevamo družbeno ureditev, ki temelji na zaščiti zasebne lastnine. Kmet je namreč popolnoma nemočen pred divjadjo, ki mu odjeda vsakdanji kruh. Mnogo se govori o ukrepih za razvoj kmetijstva. Vsem je znano, v kakšnem položaju živi danes kmet; vsi tudi vemo, kako je že tako Iz- postavljen vremenskim neprihkam; kot za nameček pa je še škoda, ki jo povzroča divjad, ki nemoteno uničuje rastline In sadje. Prav je, da je divjad zaščitena, prav pa ni, da uživajo lovci, ki jim je lov nekak konjiček, vse pravice in da njihova društva sploh niso obvezna poravnati škodo, ki jo posredno povzročijo s tem, da ne preprečijo, da bi se divjad prekomerno razpasla in s tem nujno delala kmetom škodo. Kmet pa. ki živi od svoje zemlje in ki mu garanje na zemlji ni nikakšen konjiček ali razkošje, marveč nujnost za preživljanje, mora nemočen prenašati to nadlego, Ker spada ta problem v pristojnost deželnega odborništva za kmetijstvo, gozdove in gorsko gospodarstvo, vprašuje dr. Stoka preko deželnega odbora pristojnega odbornika, kaj namerava storiti, da se zaščitijo zakoniti interesi kmetovalcev oziroma lastnikov ter da se to vprašanje nemudoma in primemo reši. V drugem vprašanju pravi svetovalec, da se v tržaški pokrajini število prebivalstva, ki se ukvarja s kmetijstvom, stalno krči. Tega niso krive le že vsem znane razmere in okoliščine, marveč tudi maloštevilne olajšave, ki jih uživajo kmetje. Med drugimi težkočaml so tudi slabe poljske poti. Poljsko cestno omrežje pa je bistvene važnosti za Maketa tovarne GMT pri Boljtincti, ki je bila razstavljena na tržaškem velesejmu liifiliriiitiiiiiiiiiftitiiiiiiMiliiiiiiifiiiiilllfllililiiiiiiiiMiiii(iiiiiiiiiiiiiiIiiiiiiiiiiiiiii,tiiiii,|l,i|l||l,,i,|||l|l,||ll(||ll(l|llllllllll,l,lllIIIIIII,|ll||iiiiii,,iiiii,ii,iii,ll|lll,l|lllllll,,lll,,tlllll.fllll|IMIIIIIII||||||||||tl||||||||I|||||||||||||||||||lt|||||(|||||||||||||||t|||||||t|||1|||||t||||a||||||a||||a||rat VAZNA DOPOLNILNA TURISTIČNA DEJAVNOST Nad 56.000 izvenhotelskih turističnih ležišč v deželi V zasebnih stanovanjih je na razpolago skoraj .18.000 postelj, ostale pa so v kampingih, počil niških domovih, verskih ustanovah itd. Po-seben turistični sektor, na ka-t nilnemu področju še posebej, anat-terega se prepogosto pozablja, pred- ne prispevke, ki so v zadnjih treh st avl j a jo lavenhotelske dejavnosti, l finančnih obdobjih znašali 2 mili ki skupno s hoteli, penaionl In gostišč; sestavljajo celoten kompleks turističnih zmogljivosti, ki jih lahko nudi naša dežela glede sprejemanja gostov. Kako važna je ta dejavnost dokazuje podatek, da nudi na vsem področju naše dežele nad 56 tisoč turističnih postelj. Gre za lokale in za naprave, ki sprejemajo doiočeno kategorijo turistov, ne v konkurenčni funkciji hotelskih lokalov, saj bi se ta kategorija turistov bodisi iz ekonomskih razlogov, bodisi zaradi drugačnih navad in okusov, le stežka odločila za prenočevanje v hotelih. Od 56.254 postelj, kolikor jih je bilo v teh izvenhotelskih lokalih na razpolago v deželi 31. avgusta lani, t.j. v času njih polne zasedbe, jih je kar 37.871 bilo v zasebnih stanovanjih v tistih krajih dežeie, v katerih je obvezna letoviščarska taksa. Od teh jih je bilo 28.480 v videmski in pordenonski pokrajini, 7341 v Posočju ln 2050 v tržaški pokrajini. 13.560 postelj je bilo na razpolago v 26 kampingih, od katerih jih Je bilo 12 s 4010 posteljami v videmski ln pordenonski pokrajini, osem z 2310 posteljami v tržaški pokrajini ter šest s 7240 posteljami (več kot oolovica) v goriškl pokrajini. V edinem mladinskem hotelu (o-stellu) v deželi, ki obstaja v Mira-maru, pa je bilo na razpolago 100 postelj. Končno je bilo 4723 postelj na razpolago v «drugih lokalih«, to je v raznih počitniških domovih, hišah za dopuste, turističnih vaseh, verskih ustanovah itd. 3237 takih postelj je bilo na razpolago v videmski in pordenonski pokrajini, 1059 v tržaški in 427 v goriškl pokrajini. Dežela je na osnovi svojega zakona z dne 25. avgusta 1965 z dodatnimi spremembami z zakonom z dne 9 avgusta 1967 nakazala sektorju na splošno in njegovim dopol- jardi 960 milijonov lir, od katerih .............31 belske lokale, 302 milijona lir za dopolnilne lokale turlstično-socialne-ga značaja, 522 milijonov lir za žičnice in turistično-športne naprave, 272 milijonov za planinske koče, bivake, ureditvena dela itd. S temi prispevki je bila omogočena ali pa stimulirana zgraditev naprav za vrednost 32 milijard lir. K tem deželnim posegom pa je treba dodati še tiste, ki jih predvideva deželni zakon z dne 26. avgusta 1966 in ki se nanaša na prispevke na posojila za razvoj hotelske industrije in dopolnilnih dejavnosti v okviru teh posegov je predvidenih 250 milijonov Ur v dvajsetih letih, kar bo razgibalo znatne kapltale pri Investiranju v hotelske in turistično-socialne gradnje. Računajo, da bi ti kapitali lahko znašali 12 milijard lir, kar bi seveda imelo ugodne učinke tudi na celotni gradbtaski sektor. Obvestilo ANPI Tajništvo Združenja partizanov -ANPI poziva vse prizadete, ki so svoj čas vložili v Kopru pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje prošnje za priznanje, v svrho pokojninskega zavarovanja, razdobja delovnega razmerja v Jugoslaviji ln ki so tem prošnjam priložili Izvirne dokumente, ki so istočasno brezpogojno potrebni za uveljavitev pravice za kvalifikacijo partizanskega borca, naj nemudoma dvignejo te listine na pristojnem uradu v Kopru, ali naj se zglasijo na tajništvu partizanov - ANPI, Ulica Zonta 4, ki bo poskrbelo v tej zvezi. Tajništvo pripominja, da gre le za izvirne dokumente in ne za morebitne fotografske posnetke. Zadevo je treba člmiprej urediti, ker rok za uveljavitev pravic za priznanje partizanskih kvalifikacij poteka brezpogojno 9. oktobra letos. .....'i....... SLANOV "niiuiiiiiimi m iniii iiiiiiinimmiiiiiiiiiiimiHiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiimiiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiit ODGOVOR SVETOVALCU MARIJU GRBCU ^rešena vprašanja na Kolonkovcu zaradi birokratskih zavlačevanj Gre predvsem za vrtna zemljišča, na katerih bo IACP gradila stanovanjske hiše, in za odškodnino, ki jo bodo plačali lastnikom ž^nskil- Pr®teklih sej tržaškega -SV€ta il^st ~sre??? zveze Marij Grbec v ... je župan Inž. obširno odgovoril na ,ki mu ga je svoj čas nski svetovalec in taj-sn6j f zveze Marij Grbec v I*Odo , fezavaml in gospodarsko imajo vrtnarji na h nds0V?U’ ker pristojne oblasti šir«J?redile vprašanja ohrani-, Področja v kmetijske jj*t, kot je to sklenil občinski el so i;težave nekaterih kmetov, srkdtijQ ,. posestva določali za vi^uPan ^^kih stanovanj, hi' 'la J svojem odgovoru pra- ‘a ^ . jjE„ *nS°, kMa izključena iz-gradivi Področij pri Sv. Ani na o-z^gotovj, °na štev. 167. Zupan je Postnv, ,prvo vprašanje nanaša ^Uč^Pek, ki ga višje oblasti uk ki k„'v,,0 priznanju prodro 1)1 'Ovil !r »WSV. lov. zrupan je J«, ki i„aa ie glede tega vpraša-kfave, »i6 odvisno od deželne u- cr^joposredovai £>e, j- rti^Preis«: Posredoval in zahteval \iS težav« 0, rešitev. Poudaril je, J?rava ,rl ‘, kr jih omenja deželna SjtPljlve 62e teh področij, niso riVetovaiču ^ato Je župan 'zagot Je župan''zagotovil K?vai v3 da je ponovno posre-rtitjJku hovem deželnem od-res; urbanistiko, naj to zad-celJi?r te treba vendar u-y.nkovc,, tetno vprašanje na Ko-p0|tede gradbenih in kme- Nato je župan odgovorih na del vprašanja, ki se je nanašalo na sedem vrtnarjev, ki so jim posestva vključili v področje ljudskih gradenj in ki obsegajo skupno 18.000 kv. metrov. Glede tega je župan dejal, da je Zavod za ljudske hiše (IACP) dobil dekret o začasni zasedbi zemljišč na osnovi zakona 167. Zupan je tudi povedal, da je IACP med tem časom že opravil vse tehnične in druge formalnosti za začetek gradnje hiš na teh zemljiščih. Toda gradbeni načrti, ki bi morali biti o-dobreni jeseni lanskega leta, ležijo še vedno v predalih pristojnih uradov zaradi birokratskih zapetljajev. Zato so bili dekreti o odobritvi načrtov obnovljeni. To pomeni, da obstaja s tem jamstvo za zaščito koristi prizadetih lastnikov. Po navodilih glavnega ravnateljstva osrednjega državnega knjigovodstva, omenjene dekrete sedaj proučuje računski dvor. Zupan je nato izrazil upanje, da bodo sedaj vse ocene zemljišč in škoda, ki jo imajo vrtnarji, prilagojene sedanjemu stanju, da ne bodo lastniki prizadeti. Takoj ko bodo odobreni načrti Zavoda za ljudske hiše, bo ta v najkrajšem času razpisal dražbo in nato dokončno zasedel omenjena zemljišča. Vrednost zemljišč pa bo po zakunu ocenil državni tehnični urad. Zupan je nato izrazil upanje, da bodo vse birokratske težave kmalu odpravljene in da bo občina lahko v najkrajšem času izdala zadevna gradbena dovoljenja, takoj po dekretu računskega dvora pa bodo lastniki dobili odškodnino. Svetovalec Grbec se je zahvalil županu za odgovor, ter mu je ponovno priporočal, naj posreduje, da bo to vprašanje čimprej rešeno, ker lastniki že tri leta čakajo, da bodo zvedeli, kdaj in kolikšno odškodnino bodo dobili za razlaščena posestva. V PETKK / V EC KR V HOTELU «KRAS» NA COLU Vinogradniki repentabrske občine so bili nagrajeni za vinski pridelek Podelitve so se udeležili številni predstavniki oblasti in jugoslovanski konzul v Trslu inž. Marjan Tepina Nagrajeni vinogradniki in povabljeni gostje med zakusko po razdelitvi nagrad v hotelu Kras V petek zvečer je bilo v hotelu Kras na Colu razdeljevanje nagrad vinogradnikom iz repentabrske občine, ki so sodelovali s svojim vi lir od repentabrske občine). Naslednje nagrade so po abecednem redu prejeli še;, Emil Purič -Repen 15 (srebrna kolajna tržaške nom na letošnjem prazniku tera-1 pokrajine in 5.000 lir repentabr ske občine), Roman Purič - Repen 13 (srebrna kolajna pokrajinske turistične ustanove in 5.000 Ur od repentabrske občine), Anton Škabar -Repen 32 (srebrna kolajna ustanove za preporod kmetijstva in 5.000 lir od repentabrske občine), Karel Škabar - Repen 23 (srebrna kolajna ustanove za preporod kmetijstva in 5.000 Ur od repentabrske občine), Nesreča grškega pomorščaka Na ladji «Kipros», ki je privezana v starem pristaniščV. se je včeraj zjutraj laze poškodoval grški pomorščak Stamatios Kiritsopoulos. Okrog 11. ure je mož na krovu ladje nadzoroval razkladanje, ko ga je po nesreči zadel v dimlje škripec, ki je visel z vrtilnega žerjava. Ponesrečenca so s taksijem pospremili v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali na I. kirurškem oddelku. Okreval bo v osmih dneh. na ln pršuta v Repnu. Razen vinogradnikov, župana In odbornikov so se svečanosti udeležili podpre-fekt dr. Pino kot zastopnik vladnega komisarja, jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina in konzul Jože Gačnik, občinski odbornik dr. Blasina kot zastopnik tržaškega župana, dolinski župan in deželni svetovalec Lovri-ha, pokrajinski odbornik Rudolf, deželni svetovalec dr. Štoka, komisar za jusarske pravice in predsednik prizivnega porotnega sodišča dr. Palermo, ravnatelj fitopa-tološkega observatorija dr. Ambrosi, tajnik Kmečke zveze Marij Grbec, dr. Baša, dr. Vremec, dr. Košir, dr. Savastano, vodja komisariata Javne varnosti na Opčinah, zastopnik pokrajinske turistične ustanove itd. Goste in vinogradnike je pozdravil župan Miha Guštin, kd se je zahvalil ustanovam, ki so prispevale darila in vinogradnikom, ki so sodelovali na razstavi. Dr. Vremec je prinesel pozdrave in čestitke v imenu Kmetijskega nadzomišbva, pokrajinski odbornik Rudolf, ki je poudaril, da se pokrajinska uprava zanima za probleme kmetijstva, pa v imenu pokrajine. Dr. Baša je pohvalil vinogradnike, pripomnil pa je tudi ob tej priliki, da morajo naši vinogradniki bolj paziti na kletarjenje ln sodobno urediti vinograde. Tajnik Kmečke zveze je čestital vinogradnikom in prirediteljem vinske razstave ter pripomnil, da so strokovnjaki že v starih časih hvalili teran kot zdravilno vino. Sledila je podelitev nagrad, nato pa zakuska in nevezan razgovor med vinogradniki, domačimi upravitelji in predstavniki oblasti. Prvo nagrado je prejel Franc Guštin - Repen 22 (zlata kolajna vladnega komisariata, pokal trgovinske zbornice, 10.000 lir od na-brežinske občine, 20.000 lir od repentabrske občine). Drugo nagrado je prejel Alojz Milič - Repen 49 (zlata kolajna predsedstva deželnega odbora, pokal združenja trgovcev. 15.000 lir od repentabrske občine). Tretjo nagrado je prelel Valentin Bizjak - Col 10 (zlata kolajna deželnega sveta, pečat tržaške občine, 10.000 lir od repentabrske občine), četrto nagrado je prejel Josip Lazar - Repen 60 (zlata kolajna pokrajinske uprave, pečat mlljske občine, 8.000 lir od repentabrske občine). Peto nagrado pa je prejel Mirko Guštin - Repen 54 (zlata kolajna Tržaške hranilnice, škatla s kmečkim orodjem organizacije »Coltivatori Uiretti«, 5.000 Emil Škabar - Repen 5 (srebrna kolajna Tržaške hranilnice ln 5.000 lir repentabrske občine), Ivan Škabar - Repen 1 (srebrne kolajna pokrajinske turistične ustanove in 5.000 lir od repentabrske občine), Ivan Škabar - Repen 30 (srebrna kolajna pokrajinske turistične u-stanove in 5.000 lir od repentabrske občine). Ivan Škabar - Repen 56 (srebrna kolajna deželnega sveta In 5.000 lir repentabrske občine). Vsem vinogradnikom je Kmečka zveza podarila Kmetijski priročnik In strokovno revijo. iiuiiiiikiiii mu n iiiiiiiiiiiiiiii mi n lian m im 11111111111111111111111111111111111111111 imiiiiiiiiiii m || || jiiiiiiiiiiiiim V Lonjerju je umrla Ivanka Pečar roj. Komel V sredo popoldne smo položili k večnemu počitku na domačem pokopališču na Katinari pokojno Ivano Pečar roj. Komel iz Lonjerja štev. 400. Na zadnji poti jo je poleg užaloščenih svojcev in sorodnikov spremilo veliko število domačinov in meščanov. Tako številna udeležba na pogrebu, šopi cvetja in venci, | ki so prekrili gomilo, so pričali, ka- j Možu, sinu in drugim sorodnikom ko so ljudje cenili pokojno Ivano I izraža zlasti zaradi njene srčne dobrote. Za vsakega je imela lepo besedo in mu pomagala, če je la mogla. Nikoli ni bila bolna, zelo rada in pogosto-ma pa je obiskovala bolnike v vasi in v bolnišnici. Pred dvema tednoma je dobila srčni napad in tokrat je morala v bolnišnico. Zadnje dni se je zdravstveno stanje navidezno zboljšalo, v ponedeljek okrog pol dne pa ji je srce odpovedalo. Rodila se je v Stražicah v Gorici v delavski družini. Prihodnjega novembra bi imela 70 let. Ko je izbruhnila prva svetovna vojna je morala vsa družina zapustiti rojstni kraj. Kot begunci so živeli na Moravskem Po končani vojni so se vrnili domov, razen brata, ki je pa del na soski fronti. Ivana je 'dobila zaposlitev v tekstilu tovarni, nato v trgovini jestvin. Leta 1922 se je poročila z Antonon Pečarjem iz Lonjerja, ki je takrat delal kot tesar v Gorici. Nato se je družina preselila v Lonjer. Imela sta dva otroka, hčerko, ki je umrla takoj po rojstvu, in sina Sergeja. Pokojna Ivana je bila odkritega in vedrega značaja ter zavedna Slovenka. Medtem ko je bil sin v partizanih, je skupno z možem doma pomagala borcem in aktivistom, ki ■so imeli v Lonjerju važno postojanko in zatočišče Naj ji bo lahka dbmača zemlja, in drugim s izražamo globoko sožalje. kakršnokoli resno kmetijsko dejavnost. Kmetovalci, ki živijo v pasu od Mačkovelj do Barkovelj, Konto-vela, Proseka, Križa ln Nabrežine, zelo težko pridejo do svojih polj. Zaradi tega opažamo, kako propada vinogradništvo na področju, kjer je vedno cvetelo, samo zato ker kmetje ne zmorejo bremen za vzdrževanje in popravljanje poljskih poti. V omenjenih krajih bi se kmetijstvo lahko bolj razvilo, zlasti po razlastitvah v dolinski občin! ln drugod, zaradi česar je kmetijstvo ob mnogo rodovitne zemlje. To je toliko bolj važno, ker se v poslednjem času opaža pozitivno dejstvo glede kmetijstva, to je naraščajoče zanimanje za cvetličarstvo, vrtnarstvo in vinogradništvo tudi pri tistih ljudeh, ki ne živijo samo od kmetijstva, marveč Jim je obdelovanje zemlje pomožna dejavnost. <5e bi rešili vprašanje poljskih poti. b; se nedvomno povečala površina obdelovalne zemlje. Te potrebe so velikega gospodarsko-socialnega interesa v zvezi z razvojem kmetijstva v naši deželi, zato se mora zanimati zanje tudi deželna ustanova za razvoj kmetijstva. Zaradi tega vprašuje svetovalec deželni odbor in pristojnega odbornika, da b! zvedel, kaj namerava storiti, da bi proučili celotni položaj v zvezi s stanjem poljskih poti, ln če spada to vprašanje v pristojnost več krajevnih ustanov ln organov, kakšne usklajevalne pobude med njimi namerava dati. Urnik občinskega kopališča na Kontovelu V ponedeljek, 29. t.m. bodo odprli občinsko kopališče na Ko ato-velu. Urnik za občinstvo bo naslednji: kopališče: ob nedeljah od 8. do 12. ure, ob sobotah od 8. do 12. in od 14. do 20 ure; druge dni od 8. do 12. ter od 14. do 17 ure. Pralnica: od 8. do 12. ter od 14 do 17. ure, razen ob sobotah in nedeljah. IZ SODNIH DVORAN Kazen za vožnjo v vinjenem stanju Pred tržaškim sodnikom se je moral včeraj zagovarjati 46-letni Giuseppe Sain Iz Ul. Vecellio 2, ki je bil obtožen, da je upravljal motorno vozilo v vinjenem stanju. Sain je povzročil pred nekaj dnevi prometno nesrečo na križišču ulic Timeus in Ginnastica, kjer je prišlo do trčenja med njegovim avtom znamke «flat 1100» In fllobu-som. ki vozi na progi št. 11. Salna so policijski organi odpeljali v bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da je bil mož vinjen.- Sodišču so ga prijavili v zapornem stanju. Na včerajšnji obravnavi Je javni tožilec zahteval, naj sodnik spozna Saina za krivega ter naj ga obsjdi na 1 mesec zapora to 70.000 lir denarne kazni. Sodnik Guglielmucci ga Je obsodil ob splošnih olajševalnih okoliščinah na 15 dni zapora ta 50.000 lir denarne kazni. si;boflk\ VSE £A KING IN FOTOGRAFSKI MATERI Al Trst. Ul. Mazzini š3 IVI 733-38) Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo IZŠLA JE ŽE TUDI DRUGA KNJIGA IZ DRAGOCENE ZBIRKE ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA ŽIVALI Z NASLOVOM (Earl S. Herald) j SEVEDA V j SLOVENŠČINI I ! Najgloblji razgled po ribjem svetu obogaten z najnovejšimi znanstvenimi podatki ttiaška knfigaina IRSl - Ul. sv. Frančiška 20 Tel. 61-792 VOZNI RED VLAKOV BENETKE - MILAN . PARIZ - RIM • BARI ODHODI 5.50 A Portogruaro 6,10 R Benetke . Bologna . Milan (1) . Genova 6.50 D Benetke - Milan . Turin . Rim 9,05 R Benetke Rim (za Rim obvezno prednaročilo) 10.25 DD Benetke Milan . Pari« 10,40 A Portogruaro - Benetke 13.25 A Portogruaro . Benetke 13.50 R Benetke 15.50 DD Benetke Milan . Pari« 17,ut) A Tržič Portogruaro 17,55 A Portogruaro 19,00 DD Benetke Milan . Pari« . Rim Bari 19,20 A Portogruaro 20,30 D Benetke Bari 22.25 DD Benetke Muan Turin • Genova Ventimiglia -Marseille (spalni vozovi in spaim pograd: Trst . Genova i. Mestre Bologna Rim (spalni vozovi m spalni pogradi Trst Rimi (1) Samo 1. razred prednaročilom. z obveznim P It I H O D I 6.25 A Cervinjan Tržič 7.25 A Portogruaro Tržič 8,00 DD Turin Milan Benetke -Rim (spalni vozovi in spalni pogradi Rim-Trst-Marseille Genova) 9,27 D Benetke Rim 10.26 R Benetke 11,35 DD Pariz Benetke 13.43 D Bari Bologna Benetk« 13,58 A Cervinjan Tržič 15.26 DD Benetke Milan Pariz 17,30 D Benetke Portogruaro • Cervinjan 18.10 A Tržič •• 18.43 R Bologna Benetke * 19,22 A Portogruaro 20,15 DD Panz Milan Benetke 21,06 R Milan Rim Benetke • 22,55 A Benetke Tržič 23,40 DD Turin Milan Genov« (II) Rim Bologna • Benetke * Samo 1 razr delavnikih. VIDEM -SALZBURG — •* Samo ob DUNAJ . MUNCHEN O I) H O D 1 3,53 A Videm Trbiž 5,20 A Videm 6,15 D Videm Trbiž . 6,21 A Videm 7,18 D Videm 8,55 D Videm Trbiž 10,00 A Videm Trbiž 12,20 D Videm 12,40 A Vrnem 14,00 DD Calalzo 14,28 A Videm 16,50 A Videm Trbiž 17,48 A Videm 19,10 D Videm 20.10 A Videm 21,40 D Videm Trbiž chen Duna 22,45 A Videm P K 1 H O D I 0,40 A Videm 6,55 A Videm A 7,45 A Videm 8.18 D Videm 9.10 A Videm 9,55 D Dunaj Milnehi Oiž Videm 12,00 A Trbiž Videm 15.10 A Videm 17.44 A Videm 19.02 DD Trbiž Videm Dunaj Mila- 20,07 A Videm 20,57 A Videm 22.30 ' "‘dem 23.30 DD Miinchen Dunaj . Tr- biž Videm 23,45 DD Calalzo OPČINE LJUBLJANA -BUDIMPEŠTA BEOGRAD O I) H O I) I 1,10 D Oprine Ljubljana Beo grad Zagreb Budimpešta 7,25 A Opčine 11,55 DD Opčine Ljubljana Za greb Beograd Reka 14.10 A Opčine Ljubljana (1) 18.05 A Opčine 20,05 A Liubnana 20.20 A Opčine 21,11 D Opčine Ljubljana Beograd Atene Istanbul P K 1 H O l) 1 6,00 D Zagreb Ljubljana 7.10 A Opčine (1) 9,35 D Beograd Budimpešta . Zagreb Ljubljana Opčine 10,00 D Ljubljana Opčine (I) 14,40 A Ljubljana Opčine (1) 18,37 DD Reka Zagreb . Ljubljana Opčine 21,40 A Opčine __I G) Ob delavnikih |W m NEDELJA, 28. JULIJA 1968 PONEDELJEK, 29. JULIJA 1968 Goriško-beneški dnevnik Radio Trst A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 8.00 Koledar - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.00 Maša - 9.50 Dussek: Sonata v c molu za harfo - 10.15 Poslušali boste - 10.45 V prazničnem tonu 11.15 Oddaja za najmlajše - 12.00 Nabožna glasba -12.30 Za vsakogar nekaj - 13.30 Glasba po željah 14.45 Glasba z vsega sveta - 15.55 Collins- «Lu-nin kamen* - 18 05 Vabilo na ples 18.30 Iz pesniškin gajev - 18.45 Orkester pripoveduj 19.30 Zbor «V. Mirk* s Proseka-Kontovela -20.00 Šport - 20.30 Iz slov. folklore 21.00 Operetna fantazija -21.45 Sodobna glasba - 22.00 Nedelja v športu - 22.10 Zabavna glasba. 9.30 Kmetijska oddaja 9.45 Nabožna oddaja - 11.1(' Tržaški motivi 11.30 Prijateli cvetja 19.30 Mali ansambli. Koper 8.30, 12.30, 15.00. 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 10.10 Zabavni zvoki - 10.30 Nedeljsko srečanje - 10.45 Orkester Kaempfert 11.00 Prenos RL - 11.30 Današ nji pevci - 12.05, 12.50, 15.30 in 18.07 Glasba po žel.iah - 13.35 Vrtiljak pesmi - 14.(K) Dogodki in odmevi 14.20 Kitarisl E. Centi - 14.45 Orkester W. Slott - 15.10 Domače pesmi - 17.00 Prenos RL - 20.00 Ansambel Dutch Swing Col-lege Jazz Band - 20.30 Prenos RL 23.10 in 23.45 Plesna glasba -23.35 Šport. Nacionalni program 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Kmetijska oddaja - 9.30 Maša - 10.15 in 11.10 Ure glasbe -12.47 Kontrapunkt 13.20 Pojeta Jimmy Fontana in Iva Zanicchi - 14.00 Ital. popevke 15.30 Sopranistka Margherita Carosio - 16.00 Popoldne z Mino - 17.30 Plošča za poletje - 18.00 Simf. koncert - 20.20 Varietejski program 21.30 Beethovnova komorna glasba - 22.20 Neapeljske pesmi. II. program 7.30, 8.30, 13 30, 19.30 Poročila - 8.45 Oddaja za ženske - 9.35 «Gran varieta* - 11.00 Ponte radio - 11.35 Juke box - 12.00 Nedeljske pesmi - 13.00 Radijski kvizi - 13.38 Vaša prijateljica Catherine - 14.04 Odlomki operne glasbe - 15.00 Popoldanski spored • 16.20 Preizkušajo se diletanti 17.05 Glasba in šport - 18.45 in 20.01 Glasbeno-govorni spored - 21 30 Nove francoske plošče - 22.40 Jazzovski trio. III. program 10.50 Operni koncert - 12.20 Skladbe na osnovi ljudskih glasbenih motivov - 13.00 Veliki interpreti - 15.30 Luciano Codignola: «11 gesto* - 17.30 Sličice iz Francije - 18.45 «Orlando Furioso* -19.15 Koncert - 20.30 Znanstvena oddaja - 2100 Glasba in film -22.30 Kreisleriana. Filodifuzija Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Slov. pesmi -12.00 Saksofonist Papetti 12.10 Poletna srečanja 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 Motivi in melodije - 17.00 Orkester Safred -17.20 Poljudna enciklopedija - 17.30 Glasba za vaš transistornik - 18.00 Poje ženski polifonski ansambel iz Gorice 18.15 Umetnost - 18.30 Chopin in Malipiero - 19.40 Glasovi in slogi - 20.00 Športna tribuna 20.35 Bennettov trio - 20.50 Prežihov Voranc: «Pot na Doberdob* - 21.30 Slovenski solisti - 21.55 Tamburaski ansambli - 22.05 Zabavna glasba. 12.05 Poje Luisa Casali - 12.25 Tretja stran 13.15 Ljudske pesmi - 13.55 Simf. koncert. Koper 8.30, 12.30, 15.00, 20.15 Poročila - 8.10 Jutranja glasba - 9.00 Pesmi - 9.30 Operne arije - 10.00 Pod senčnikom 11.00 Vesela glasba - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glasba po željah - 13.35 Vrtiljak pesmi - 14.10 Orkester S. Black - 14.30 Fumorama - 15.10 Za oddih in razvedrilo - 15.30 Zvoki in barve - 16 00 Prenos RL - 16.30 Popularne skladbe - 17.30 Mozaik - 18.40 Skladbe Tartinija in Corellija - 19.09 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Bacha rach - 23.10 Motivi za vse - 23.35 Koncert. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00. 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Plošča za poletje -10.05 in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 Hit parade -14.37 Ital. popevke 16.00 Oddaja za bolnike 17.05 Oddaja za mladino 19.15 Radijska priredba -20.15 Orkestri - 2100 Koncert - 22.30 Glasbena fantazija. II. program 8.00 Brahms, Wagner, Bach -11:20 Antologija interpretov 21.30 Komorna glasba 13.30 Plošče resne glasbe - 15.30 Simfonična glasba - 8.30 Glasba z vsega sveta - 10.00 Jazz, orkestri, solisti. Slovenija 8.00, 13.00. 14.00, 20.30 Poročila 8.30 Za kmetijske proizvajalce - 9.05 R. L. Stevenson: «Otok zakladov* - 10.05 Poslušalci čestitajo 11.00 Še pomnite, tovariši... -11.25 Pesmi borbe in dela - 11.45 Mozaik .epih melooi.j - 12.00 Turistični napotki - 13.10 Poslušalci čestitajo - 14.15 Iz operetnih partitur - 14.40 Nedeljska reportaža - 15.00 Čez hrib in dol - 15.30 G. Durrel: Sara Hukepak - 15.45 Orkestri - 16.05 Zabavna glasba - 17.00 Niko Kuret: Erazem iz Jame 17.57 Glasbena medigra - 18.05 Športno popoldne 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice - 21.09 Zabavno glasbena oddaja - 23.15 Serenadni večer - 24.05 Literarni nokturno. Ital. televizija 11.00 Masa 12.00 Kmetijska oddaja 17.30 Program za mladino 18.30 Včeraj in danes 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik - 21.00 Detektivka: «La chiusa* -22.20 Športna nedelji 23.00 Dnevnik. II. kanal 16.30 Neposredna orenos športnega dogodka - 21.00 Dnevnik -21.15 Una voce in vacanza 22.05 TV film. 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri lahke glasbe - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.15 Jazz - 10.40 A. Lupo: Io e la mušic? - 11.35 Odprta pisma - 11.40 Pesmi desetletja - 13.00 Pitagorov teorem - 13.35 Plošča za poletje - 14.04 Juke box -14.45 Glasbena paleta - 15.15 Kitarist Narciso Yepes - 16.00 Neapeljske pesmi 16.35 Popoldanski spored - 18.20 Poljudna enciklopedija - 19.00 Leteči krožniki - 20.00 Operna glasb" - 21.10 Dvajset tisoč milj po morju - 22.40 Neapeljske pesmi. III. program tier Sodobni ital. skladatelji - 15.30 Louis Anseaume: «Le Tableau par-lant* - 17.15 W. A. Mozart - 18.15 Lahka glasba - 18.45 Pavese: «L'e-remita* 19.15 Koncert - 20.40 H. Broch: «L’espiazionr» - 22.30 Glasba danes. Filodifuzija 8.00 Tartinijeve in Bachove skladbe - 8.30 Skladbe za orgle -9.15 Operni koncert - 10.20 Popularne skladbe - 11.30 Veliki interpreti - 13.30 Antologija interpretov - 15.30 Simf. glasba - 7.00 Or kestri in solisti 8.30 Glasba z vsega sveta 10.00 Jazz, orkestri, solisti. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 20.30 Poročila - 8.25 Informativna oddaja - 9.08 Giasoena matineja - 10.00 Za mlade radovedneže - 10.15 Bartok-Petrič: Kmečka suita - 10.30 Z operetnih odrov - 12.00 Turistični napotk' - 13.10 Skladbice iz starejše glasbene literature - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Koncert pihalnih orkestrov - 15.05 Simfonični orkester RTV Ljubljana 15.35 Poslušalci čestitajo -16.40 Poje Goriški vokalni oktet -18.05 Operni koncer! - 19.35 Mia dinska oddaja 20.00 Lahko noč, otroci! - 20.15 Poje Metka Štok -21.00 Simfonični koncert - 23.10 Radi ste jih poslušali - 24,05 Literarni nokturno. Ital. televizija 18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in kronike - 26.30 Dnevnik -21.00 Film: «1 pileti delLinferno* - 23.00 Dnevnik. //. kanal 21.00 Dnevnik 21.15 «Prima pagina* 22.15 Recital Elene Su liotis - 23.00 Potovanje med ljudi. S SEJE OBČINSKEGA ODBORA JliG. TELEVIZIJA OD 28.-VII. DO 3.-V1II. 1968 NEDELJA, 28. julija 21.00 in 23.40 Poročila - 10.35 Dobro nedeljo voščimo 11.00 Kmetijska oddaja 11.45 Disneyev svet - 17.20 TV kažipot - 17.40 Karavana 18.10 Športni prenos -20.00 Otok zakladov 21.50 Pesem poletja - 23.10 Športni pregled. PONEDELJEK, 29. julija 21.00 in 23.35 Poročila - 19.30 Po Sloveniji - 10.50 Španija — reportaža 20.20 Obrežje 20.40 Fer-nando del Monte - 21.35 Goldoni-Rupel: Primorske zdrahe - 23.15 Domenico Cimarosa. TOREK, 30. julija 21.00 in 23.35 Poročila - 19.20 Risanke - 19.40 25' s Perom Dimi-trijevičem - 19.05 Znanstvena fantastika v filmu - 2) 40 Juarez — film - 23.10 Mošk: zbor iz Ribnice. SREDA. 31. julija 21.00 in 23.55 Poročila - 19.35 Kljukec kot Indijanec - 20.05 Ve- čer dveh veselih baletov koreografinje Majne Sevnikove - 21.35 Sest mladosti v enem mestu 23.05 Perry Mason — film. ČETRTEK, 1. avgusta 21.00 in 23.10 Poročila - 18.35 Buffalo Bill film - 19.00 Po Sloveniji 19.20 V narodnem ritmu - 20.05 Glasbena oldaja - 21.50 Če bogovi hočejo — roman - 22.50 Menphis Slim. PETEK, 2. avgusta 21.00 in 24.20 Poročila - 19.00 Mokadajeve pravljice - 19.45 Piloti v pižamah - 21.35 Filmski festival v Pulju - 22.35 Akademija ob obletnici ilindenske vstaje. SOBOTA, 3. avgusta 21.00 in 24.05 Poročila - 19.30 Disneyev svet - 20 20 Konec ladje Graf von Spee - 21.35 Folklorni festival v Kopru 22.35 Karavana zapravljivčkov - 23.00 Osvajalci — film. Za slovenska vrtca v Gorici bodo nabavili novo opremo Župan se bo sestal s sindikati zaradi ATG - Prošnje za nove gradnje vložiti do 10. avgusta Na seji občinskega odbora v Gorici, pretekli petek, je župan Martina poročal o stikih in razgovorih o nekaterih važnih občanskih problemih, kot so industrijska cona, ljudske gradnje, spor z u-službenci mestnih avtobusov itd. Kar se ATG tiče bo imel župan v kratkem, skupaj z odbornikom Rovisom, sestanek s sindikalnimi predstavniki uslužbencev mestnih avtobusov. Odbornik za javna dela Lupieri je poročal o problemu gradbenih dovoljenj: kot znano bo s 1. septembrom zapadel rok veljavnosti prehodne uredbe glede novih gradenj v tistih občinah, ki še nimajo odobrenega urbanističnega načrta. Ker so medtem prišla na županstvo v zadevi številna vprašanja, je odbornik ob tej priliki zagotovil, da namerava občinski odbor ustreči kar najbolj prizadetim občanom ter se zavezuje, da bo do 31. avgusta letos proučil vse tiste prošnje za gradnje, ki bodo predložene najkasneje do 10. avgusta t. 1. Vsekakor pa bodo omejitve začasne uredbe v Gorici razmeroma kratkotrajne, ker je občinska uprava dobila zagotovila, da bo urbanistični zakon v kratkem odobren tudi na deželni upravi. Lupieri je nato poročal o poteku del pri gradnji novega občinskega vodovoda, o napredovanju pri gradnji mestne kanalizacije v bližini pevmskega mostu ter po raznih ulicah Livade in severnega dela mesta ter o drugih problemih in delih v teku na področju javnih del. Odbornik Candussi je predlagal imenovanje komisije ld bo izdelala prednostno lestvico za otroške vrtnarice, ki bodo poučevale v občinskih otroških vrtcih v prihodnjem šolskem letu. Odbornik Fantini je predlagal podaljšanje pogodbe za cestne signalizacije z avtomobilskim klubom do julija 1971 ter nakup nekaterih potrebščin. Odobrili so tudi najetje neke sobe, ki bo služila za učilnico pri slovenski šoli v Ul. Croce ter nakup opreme za slovenska otroška vrtca v Ul. Croce in Randaccio. Odborniki so nato odobrili strošek 14,13 milijona lir za podporo občinskim ubogim in prošnje za sprejem v mestno hiralnico Fa-tebenefratelli ter dom onemoglih v Ločniku. Po odobritvi še nekaterih upravnih in drugih stroškov so odobrili tudi dodelitev nekaterih športnih pokalov in odbornik Agati je poročal o posebni šoli; ki bo delovala na občinske stroške, ter jo bodo odprli 1. septembra. Računajo tudi, da bi ta šola prihodnje leto delovala tudi v poletnem času. V PONEDELJEK V GORICI Sestanek trg. zbornic Slovenije in Gorice V ponedeljek dopoldne ob 10. uri bo na sedežu trgovinske zbornice v Gorici sestanek predstavnikov gospodarske zbornice Slovenije in trgovinske zbornice iz Gorice. V delegaciji Gospodarske zbornice Slovenije bodo njen predsednik Leopold Krese, predsednik komiteja za zunanjo trgovino izvršnega sveta SR Slovenije dr. Stane Pavlič, predsednik turistične zveze Slovenije. Danilo Dou- gan, Milan Vižintin in drugi.. Na dnevnem redu bodo razgovori o maloobmejnem prometu, o avto cesti Villese - Gorica - Ljubljana, o skupnih naložbah v gospodarstvu in o drugih vprašanjih skupnega interesa. Odhodi na počitnice otrok iz Doberdoba Jutri 29. t. m. bo odšlo pet dečkov iz Doberdoba v počitniško kolonijo v Gradež. Odhod z avtobusom ob 8.30 izpred županstva v Romkah. V sredo 31 t.m. pa bo odšlo 10 deklic v gorsko počitniško kolonijo v Fomi di Sopra. Odhod ob 8. uri iz Gorice izpred učiteljišča na Verdijevem korzu. Istega dne se vrnejo v obeh primerih domov otroci prejšnje izmene v navedenih počitniških kolonijah. NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE Uspešno delovanje slovenske ljudske knjižnice in čitalnice Razgovor s knjižničarko Jožico Smetovo - Stalno število bralcev ■ Potrebovali bi več novih knjig V sklopu Slovenske prosvetne zveze deluje ie dolgo let v Ulici Ascoli 1 Ljudska knjižnica in čitalnica, ki jo upravlja goričkim Slovencem dobro znana knjižničarka Jožica Smetova. V zadnjem času smo objavili precej člankov o občinskih knjižnicah, ki že delujejo ali ki bodo ustanovljene v prihodnje na Goričkem, ne moremo mimo naše Ljudske knjižnice, ki opravlja dolgo vrsto let kulturno poslanstvo med goričkimi Slovenci. Zaradi tega smo se obrnili do knjižničarke Smetove, da bi nam kaj povedala o delovanju Ljudske knjižnice in čitalnice v zadnjem času. Rade volje nam je ustregla, čeprav je med načim obiskom imela polne roke dela prav z izposojanjem raznih knjig in z ostalim delom, ki se tiče Slovenske prosvetne zveze. Ljudska knjižnica je imela najprej, tik po vojni, svoj sedež v pritličnem prostoru na Travniku in IIIIII1IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII TISKOVNA KONFERENCA NA PREFEKTURI Ukrepi za večjo varnost na cestah v dobi največjega prometa v avgustu Opozorilni znaki in napisi na cestah in križiščih v štirih jezikih, med njimi tudi v slovenščini Goriški prefekt dr Pietrostefani je na tiskovni konferenci skupaj z dr. Portellijem seznanil predstavnike tiska z ukrepi, ki jih je pripravil poseben pokrajinski odbor, ki mu je poverjena kampanja za varen promet po cestah v dobi največjega prometa v avgustu. To obdobje so razdelili v pripravljalno, ki gre od konca junija do 11. avgusta in v obdobje največjega prometa od 9. avgusta do 19. avgusta, ko gre večing, ali,pa sg,.yrača z dopusta in izletov. Prometni 6i'gani bt do ali so poskrbeli za večje varnosti«*, ukrepe in Tfadzttrstvo, zlasti na najbolj prometnih cestah in križiščih. Letos ho sodelovala v kampanji tudi duhovščina s priporočii! med pridigami o previdnosti pri prometu na cestah. Poskrbeli sn tudi za postavitev primernih transparentov z mi iiiiiiiMiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimmiiMiimmiiiiJiiii im ih im iii im miiiiii iiiii n n m iiiiiiii n m Z DKZAVNIM PRISPEVKOM Končno bodo dobili telefon tudi na Vrhu SIP že pripravlja načrte, občina pa mora dobiti prostor za javno govorilnico Na Vrhu bodo čez nekaj mesecev končno dobili telefon. Dolgoletna želja Vrhovcev, ki jo je vsestransko podpirala občinska uprava v Sovodnjah, bo kronana z uspehom. Že pred štirimi leti, ko je vas obiskal državni podtajnik Cesare Bensi, so občinski upravitelji vladnemu predstavniku prikazali nujnost telefonske povezave za to odmaknjeno naselje. Po posredovanju tega vladnega predstavnika je bil strošek za napeljavo telefona na Vrh vključen v proračun zu leto 1968. V naslednjih letih so bili napravljeni nekateri drugi koraki v želji, da bi telefon iahko dosege! vas pred časom, a državna uprava je nameravala spoštovat, dano obvezo tudi kar se tiče datuma. Že v začetku tega leta, sta se župan Češčut in pokrajinski odbornik Waltritsch obrnila do ravnateljstva telefonske družbe SIP v Gorici, da bi ta pospešila delo. Od ravnatelja inž Lodattija sta dobila zagotovilo, da bo telefon postavljen letos, družba pa ni še prejela nakazila s strani vlade, in ni mogla zaradi tega ukrepati na svojo roko. Prejšnji teden je inz. Lodatti sporočil sovodenjskemu županu češču-tu in pokrajinskemu odborniku Wal-tritschu, da so državno nakazilo dobili in je zaprosi! sovodenjsko občino naj določi kraj, kjer je treba telefon postaviti. Razumljivo je, da gre za javen telefon, kajti država daje denar za dela splošnega značaja, ki zanimajo vse občane. Ker bo pa linija postavljena do Vrha si bodo jutri lahko tudi zasebniki napeljali telefon v svoje hiše. Izvedeli smo, da išče sedaj občina kraj kjer bo urejena telefonska govorilnica in od družbe SIP smo izvedeli, da bodo pričeli z izdelovanjem načrtov in nate z deli, čim dobijo odgovor z občine, tako da bodo lahko že čez nekaj mesecev imeli telefon v tej vasi, ki je bila predolgo vrsto let zapuščena. teste. Po občinah je na prvem mestu Gorica s 166 protestiranimi menicami, sledijo: Tržič s 135, Škocjan 16, štarancan 15, Gradež 14, Gradiška 12, Ronke 16, Doberdob, Krmin in Zagraj s po 6 protesti, Kapriva 4, Fogliano in šlovrenc po 3, ter števerjan in Turjak s po enim protestom. Menični protesti V drugi polovici Junija smo imeli na Goriškem 404 menične pro- Ples in briškola danes v Štandrežu Sinoči je športno društvo Juven-tina otvorilo na svojem igrišču «ša-gro», ki se bo zaključila šele 4. avgusta Včeraj je bil na programu ples in tudi bito je dobro delal,, saj so šle v slast, domače klobase in domač kruh ter drugi prigrizki poleg dobrega vina. Danes ob 17. uri bo nagradno tekmovanje v briškoli. Nagrade so v cekinih in sicer: 1. nagrad v vrednosti 10 tisoč lir; 2. 15.000; 3. 10 tisoč; 4. 5000 lir. Vpis za tekmo je po 2000 lir za vsak par. Sledi ples od 20.30 do 1. ure po polnoči. Ples se ponovi ob isti uri tudi jutri, v ponedeljek. gesli za previdnost in varno vožnjo ter bodo postavili razna opozorila in navodila na najbolj prometnih krajih. G. prefekt nam je zagotovil, da bodo taka opozorila v štirih jezikih, med katerimi bo tudi slovenščina, saj je vedno več slovenskih turistov na goriških cestah. Prav tako so priporočili merodajnim organom naj izboljšajo, odnosno izpopo nijo opozorilne znake po cestan povsod tam, kjer ta narekuje večji promet. ,, Prav te dni je prometno »Iri is trstno razposlalo prolekturam novo brzojavno okrožnico v kateri dajejo nadaljiw*>iM¥iij0»- tenasvete za obdobje največjega prometa od 9. do 19. avgusta, ko prekinejo z delom tudi številu.' industrijska podjetja, da omogočijo počitnice tu di svojim delavcem. Priporočajo čim tesnejše sodelovanje organov, ki imajo opravka z urejevanjem prometa, kot cestne policije, karabinjerjev, gasilcev, reševalnih ustanov itd. To je potrebno zlasti na najbolj prometnih križiščih. Prefektura in drugi organi bodo v primerih nediscipline in prekrškov podvzeli takojšnje ukrepe in prefektura bo v takšnih primerih odredila tudi telefonsko odvzem voznega dovoljenja šoferjem, ki bodo odgovorni za take prestopke. Ugotovili so namreč, da to bolj zaleže kot denarna kazen, saj lahko ostane prizadeti tudi vec mesecev brez voznega dovoljenja «S temi in drugim' podobnimi u-krepi,* je zaključil g. prefekt, «u-pamo, da bomo tudi letos dobro prestali to prometno preizkušnjo, saj je Goriška že sedaj na glasu, da ima sorazmerno najmanj prometnih nesreč v tem. obdobju v primerjavi z drugimi pokrajinami.* Zadružniki iz Nove Gorice na obisku v Gorici V petek dopoldne je obiskala pokrajinsko zvezo zadrug v Gorici delegacija zadružnih voditeljev iz Nove Gorice v kateri so bili: Černič, Magajna, Bizjak od Kmetijske zadruge iz Nove Gorice, Sprejeli so jih Manfredini, Poletto in Stasi od Federooop iz Gorice. Na sestanku, ki je bil na sedežu Federcoop, so obravnavali razne zadružne probleme, zlasti gospodarskega in turističnega značaja, ki lahko pripomorejo k nadaljni o-krepitvi prijateljskih odnosov med obema sosednjima državama. V tem okviru so razpravljali o obisku 85 jugoslovanskih zadružnikov, ki naj bi prišli v začetku avgusta ter si ogledali zadruahe1 ustanove in organizacijo istih v Raveni in Mode-ni. Pred zaključkom so slovenski gostje izrazili željo, da hi še bolj poglobili stike z goriškimi zadružniki ter so jih povabili na ogled zadružnih naprav na drugi strani meje. Cesto Črni vrh-Godovič asfaltirajo Prejšnji teden so začeli asfaltirati cesto Črni vrh - Godovič, ki pomeni tudi za Goričane najkrajšo cestno zvezo za Idrijo odnosno za Ljubljano. V zadnjih letih so asfaltirali prvi odsek ceste od Ajdovščine do Cola, lani so nadaljevali do Črnega vrha, letos pa bodo zaključili z asfaltiranjem še zadnjega dela do Godoviča v dolžini 6,5 km. V Godoviču se cesta priključi na idrijsko, ki je bila asfaltirana že prej. Po načrtu bodo cesto nekoliko razširili zlasti na ovinkih. Z deli računajo zaključiti do 10. septembra ter bodo zanjo potrošili okrog 180 milijonov starih dinarjev, ki sta jih deloma prispevali tudi idrijska in ljubljanska občina. Ker jo sedaj ta odsek ceste za promet zaprt, vozijo avtomobili po stari napoleonski cesti ali pa iz Cola preko Hrušice na Kalce. Ko bo cesta urejena, bo mnogo pridobil tudi turizem. Dve prometni nesreči v Solkanu in Gorici Rešilni voz jugoslovanskega Rdečega križa je včeraj nekaj po 14. uri pripeljal v splošno bolnišnico v Gorici 19-letnega Fortunata Olivo iz Moše, ki se Je malo prej ponesrečil z motociklom v Solkanu. Zdravniki so mu ugotovili zlom leve noge in številna odrgn.jenja ter so ga pridržali za 30 dni na zdravljenju. Jugoslovanski bolničarji so izjavili, da se je Olivo s svojim vozilom zaletel v neki avto, padel in dobil navedene poškodbe. Prejšnji večer nekaj po 21. uri pa je na Travniku v Gorici 21-let-ni, Marjano Dean iz Gorice, Trg Cavour 2 s svojim motociklom trčil v avto, ki Je prihajal iz Ul. Ma-meli. Pri padcu se je ranil na desni nogi ter si verjetno zlomil palec na desni roki. V splošni bolnišnici so mu nudili prvo pomoč; okreval bo v 15 dneh. um im iiuiiini iii m i ii i im n i nuni m i iii 11 n im n m iiiniiii 111111,11 n nun,,,,n,,M n,,,,,, ,,,,,11,,,! m mi m, n,m OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA «SOVODNJE» Uspešno delo sovodenjskih mladinskih nogometnih ekip Poročilo predsednika Davorina Pelicona - Izredno veliko število mladih članov - Izvoljen nov odbor je zaradi takratnih razmer in tudi zaradi boljše lokacije imela kar 637 članov. Njihovo število se je pozneje (leta 1947 je bila začrtana državna meja, ki je odvzela precejšnje število bralcev iz Solkana in Šempetra) zmanjšalo in se že več let giblje okrog 250 ljubiteljev slovenske besede. Današnji izposojevalci niso samo iz mesta, imamo lepo število prijateljev lepe knjige iz Podgore, štandreža, Sovodenj, Oslavja, Pevme, Dola, Vrha, Peči in iz Krmina. število obiskovalcev s Krasa se je v zadnjem času zmanjšalo, ker so v Doberdobu odprli občinsko knjižnico, ki je dobro založena s slovenskimi in italijanskimi knjigami ter je tudi dobro obiskovana. Ljudska knjižnica v Ulici Ascoli ima na razpolago 4.668 slovenskih knjig, ki so leposlovnega in mladinskega značaja; imajo tudi precej knjig za najmlajše. V letu 1967 so v knjižnici na novo pridobili 140 slovenskih knjig. Knjižnica ima na razpolago tudi 288 knjig v italijanskem jeziku. Te knjige je daroval pred nekaj leti Ente Naziona-le Biblioteche Popolari e scolasti-che iz Rima, pri katerem je včlanjena tudi naša Ljudska knjižnica. Knjižnica ima poseben študijski oddelek, ki ga pravzaprav tvori samostojna Študijska knjižnica. V tej so knjige slovenskih klasikov, z zgodovinsko, zemljepisno in drugo strokovno tematiko. Ta oddelek po-sečajo v glavnem profesorji in dijaki. V lanskem letu so si bralci izposodili skupno 837 knjig, med katerimi so jih 244 posodili dijakom brezplačno Za navadne bralce je izposojevalnina 20 lir za stare knjige, 50 lir pa za nove knjige. če pogledamo razpredelnico po mesecih dobimo tole sliko: V petek zvečer je bil v prosvetni dvorani v Sovodnjah redni letni občni i.bor športnegr društva «So-vodnje*, ki se ga j: udeležilo zelo veliko število članov, zlasti mladincev. Tako veliko število udeležencev na občnem zboru lahko tolmačimo z izrednimi uspehi, ki sta ga v lanskem prvenstvu dosegli mladinska in naraščajr.iška ekipa in nam daje dobro upat’ v sovodenjsko mladino, ki se je aktivno vključila v zdravo športno delovanje domačega društva. Marsikateri izmed mladincev, ki je bil izvoljen v novi odbor, se bo prvič spoprijel z delovanjem društva in prepričani smo, da bo to povečalo vrste aktivno delujočih Sovodenjcev mlajše generacije. Občni zbor je otvoril predsednik Davorin Pelicon, ki je podčrtal u-spehe dveh mladinskih ekip, ki sta dobili tudi disciplinske nagrade. Ta uspeh prekaša neuspelo delovanje prve ekipe in daje mnogo upanja v bodočnost. Isočasno je Pelicon poudaril posebnost domačega društva, ki združuje mladino Slovenske na- rodnosti, kar je za narodni obstoj zelo važno Predsednik je tudi o-menil pridobitev na igrišču, kjer so s finančno pomočjo deželne uprave postavili novo ograjo Tajniško poročilo je podal Viljem Fajt, ki se je ustavil pri tehničnih postavkah društvenega delovanja. Omenil Je med drugim, da je neki neimenovani Goričan društvu daroval 40 žog raznega formata. Lucijan Fajt je podal blagajniško poročilo, gospodar Drago Tomšič pa je prikazal inventar društvenega imetja. Nato je predsednik nadzornega odbora Jožef češčut podal raz-rešnico odboru in napovedal volitve novega odbora, ki je bil povečan od dosedanjih pet na devet članov. V novi odbor so bili izvoljeni; Viljem Fajt, Davorn Pelicon, Lado Cijak, Rudi Vižintin, Jožef Devetak, Janko Cotič, Anton Ferfo-lja, Davorin Tomšič in Zdravko Tomšič. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni Jožef češčut, Franc Pe-tejan in Lucijan Fajt. januar 1967 februar marec april maj junij julij avgust september oktober novčinber december 55 knjig 82 75 78 53 95 74 63 107 55 40 60 V prvih šestih mesecih tega leta pa je bilo izposojenih skupno 380 knjig, kar je za minimalno razliko manj kot v prvih šestih mesecih lani. Knjižnica ima stalno izposojenih precej otroških knjig in slikanic slovenskim otroškim vrtcem v Gorici (Ul. Croce in Ul. Randaccio), v Podgori in v šentmavru. Istim vrtcem poklanja tudi brezplačno «Cicibana». Skupno z Ljudsko knjižnico deluje tudi čitalnica, ki ima na razpolago lepo število slovenskih časopisov in revij. Naj omenimo nekatere: Primorski dnevnik, Novi list, Matajur, ljubljansko Delo, Tovariš, Tedenska Tribuna, Pavliha, Obzornik, Naši razgledi, Naša žena, Otrok in družina, Gospodarstvo, Primorske novice, Prosvetni delavec, Mladina, Borec, Sodobnost, Proteus, Ekran, Planinski vestnik, Večer, itd. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 8.30 do 12.30 ter od 16. do 18.30. Kaj si želijo stalni bralci? Več novih knjig. Vsem ni pa mo- Včerai-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V tednu od 21. do 27. Juliju se je v goriški občini rodilo 32 otrok, umrlo je 9 ljudi, poročili so se trije pari in 11 parov so oklicali. ROJSTVA: Riccardo Cinciarella, Michela Roset, Alessandra Qualli, Paolo Grion, Emanuela Del Blanco, Laura Marani, Laura Konič, Gianluca Cogoi, Morgana Muzzin, Sergio Sabatti, Mauro Ussai, Cri-stina Sfiligoi, Elena Platarori, E-manuela Petterin, Monica Poloni, Giovanni De Mori, Maurizio Delu-ca, Claudia Vorticello, Federico De Martis Emanuela Medeot, Sarah Galante, Massimiliano Zollia, Cate rina Longo, Fabrizio Govetto, Flavto Comuzzo, Alessandro Pribaž, Giulia Cosenza, Giuseppina Forcisi, Michela Furlan, Massimiliano Bal-dassi, Lorenzo Rožic in Renato Pizzi. UMRLI: upokojenec 62-letni Giuseppe Simonelli; gospodinja 64-let-na Maria Comel; kmet 65-letm Giovanni Blason; upokojenec 67-letni Antonio Fogar; upokojenka 75-let-na Anna Marcosig vd. Bregant; trgovec 82-letni Carlo Cumar; upokojenec 62-letni Domenico Dilillo; upokojenec 67-letni Luigi Sequali-no m gospodinja 78-lefcna Paistora Meccoll por. Sarzani. POROKE: pek Luciano Iancig in gospodinja Laura Obit; učitelj En-zo Gismano in frizerka Loredana Valacco; električar Francesco Petrovi in uradnica Maria Ottolina. OKLICI: trgovec Claudio Perso-glia in šivilja Nadia Sedmak; pia-strelist Giannino Taverna in gospodinja Claudia Cravos; želežniški asistent Claudio Bertoni in uradnica Clelia Bon; mehanik Francesco Tomšič in postrežnica Ester Fenzl; uradnik Franco Bozzini in uradnica Domenica Masanielto; inženir Giorgio Valil in gospodinja Giordana Vezli; uradnik Mario Vantag-giato in uradnica Andredna Bro-cati; pleskar Giamni Gherardi in frizerka Giuseppina Prinčič; pismonoša Božidar Tabaj in delavka Nadia Montini; paznik Felice Petrar-ca in delavka Paola Famea. goče ustreči zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, ki ne dovoljuje nakup novih knjig. Knjižničarka je prepričana, da bi pridobili precej novih članov, če bi prihajale e knjižnico novosti knjižnega trga. Otroški zbor iz Holandske nastopi jutri v Gorici Jutri zvečer ob 21.15 nastopi # dvorišču na goriškem Gradu otroški zbor «Holandski slavčku iz vrlega mesta Osterhout. Zbor ima t>e programu klasične in narodne P pevke, ki jih bodo peli v petih evropskih jezikih ter bodo izvedli M di ples v coklah v značilni narodni noši iz Volendama. Uvodoma bo nastopil goriški zb Trst Piazza S. Antonio Nuovo N. 4-1. nadstropje /H1RORT i>r°daja ua veliko in drobno Velika izi 'ra zlatnine po tovarniških cenah! E\PORT izreden popust — Garancija — eosriscc PRI ODDIHU SOLKAN SKALNIŠKA 10 (Nova Gorica) Vam nudi dobro pripravljene domače in tuje specialitete. Sprejemamo naročila za slavnostne pojedine (poroke, skupinske izlete. rojstne dneve itd.) . Konkurenčne cene RESTAVRACIJA ■ *- tiska, Trst /