V S E B I N A AKTUALNO Po Skupščini Planinske zveze Slovenije................................................................................ 002 »Nepal ob 50-letnici osvojitve Everesta«............................................................................... 003 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Podpisane tripartitne pogodbe o popustu pri nakupu alpinističnih čelad ................................. 005 Podpisana je pogodba med PZS, OKS in Poslovnim sistemom HELIOS, d.d......................................005 Sprejem ožjega vodstva PZS pri predsedniku R Slovenije dr,. Janezu Drnovšku ....................... 006 Sprejem pri ljubljanski županji g. Danici Simšič ob 55 letnici PZS.................................................. 007 Seminar na temo davčne politike v planinski organizaciji............................................................. 008 Iz dela Predsedstva UO PZS v maju 2003 ................................................................................ 009 KOMISIJE POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK Seznam inštruktorjev in predavateljev VK UO PZS (obrazložitev)................................................... 010 Seznam inštruktorjev in predavateljev VK UO PZS......................................................................................................................................012 Kopno izpopolnjevanje vodnikov PZS / MDO Koroške................................................. .............010 Zimsko izpopolnjevanje vodnikov PZS / Peca..........................................................................010 GOSPODARSKA KOMISIJA UO PZS Cene nočitev, prehrane, napitkov in popusti za prenočevanje v planinskih kočah ...................... 016 Razvrstitev planinskih koč po kategorijah............................................................................... 017 KOMISIJA ZA PLANINSKA POTA Seznam akcij in delovne akcije na zavarovanih poteh v letu 2003 ................................................... 021 Srečanje odborov za planinske poti v letu 2003 023 Obvestilo o skalnem podoru na poti Kokrško sedlo - Skuta in na Hanzovi poti 024 Tečaj za markaciste za Dolenjsko in Belo Krajino , 025 USTANOVA SKLAD OKRESELJ. 025 KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE Poročilo s srečanja predsednikov komisij za varstvo narave članic CAA............................................026 Zapisnik ustanovnega Zbora predstavnikov odsekov in odborov za varstvo narave 029 KOMISIJA ZA MUZEJSKO DEJA VNOST................................................................... 031 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI VABIJO............................................................................................................ 032 POROČAJO....... OBVESTILA 033 OBRAZEC ZA OBRAČUN ČLANSKIH ZNAMKIC ...................................................... 039 038 ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE zelena RAZPIS najvišjih priznanj PZS za leto 2003 Z/UO-01 Srečanje veteranov planinske organizacije............................................................... Z/UO-04 Obvestilo Odbora za članstvo UO PZS - sooblikovanje članarine za leto 2004. Z/UO-05 Obvestilo Mentorjem planinskih skupin.................................................................. Z/U0-05 Planinska založba vabi........... MLADINSKA PRILOGA Z/UO-07 rumena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri PZS pa je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana pod številko: 02015-0253333651 Prosimo, da navedeno upoštevate pri nakazilih, da ne bo prihajalo do težav pri ugotavljanju vaših plačil Planinski zvezi Slovenije ali Gorski reševalni službi pri PZS, zaradi napačno izbrane številke transakcijskega računa. A K T U A L N O PO SKUPŠČINI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Letošnja Skupščina Planinske zveze Slovenije je bila, na povabilo PD Kamnik, 24. maja v prenovljenem Domu kulture v Kamniku. Kot je v uvodnem nagovoru dejal predsednik PZS mag. Franci Ekar, so bili in so trenutki razhajanj, zato je v ospredje postavil planinstvo, kot aktivnost za zdrav duh v zdravem telesu, aktivnost poštenosti in iskrenosti v skrbi, da ohranimo tako dejavnost, kot okolje tudi zanamcem, ter da tudi v bodoče gradimo na temeljih 110 letne planinske zgodovine. Kljub jubilejnemu letu, ko planinska organizacija praznuje 110 let organiziranega planinstva in 55 let krovne organizacije Planinske zveze Slovenije, ko v svetu in pri nas odmeva 50 letnica prvega pristopa na najvišjo gora sveta, pa je bila Skupščina PZS delovna. Delegati so razpravljali predvsem glede članarine in ugodnosti »biti član planinske organizacije«, kje in kako dobiti denar za izgradnjo slovenskega planinskega muzeja... zapletlo pa se je pri sprejemu sprememb in dopolnitev Statuta PZS. CILJ PLATONSKE ZVEZE SLOVENIJE DO ČLANSTVA je, da mu omogoči varno in pestro športno dejavnost v gorah 1. Izhodišče Planinske zveze Slovenije pri konceptu članarine je. daje ta v funkciji: sofinanciranja dogovorjenega programa in načrtov matičnega planinskega društva in PZS; zagotovitve zavarovanja vsega članstva za primer nezgode v času opravljanja planinske dejavnosti; zagotavljanja ugodnosti pri izvajanju planinskih dejavnosti. 2. Ugodnosti članov planinske organizacije so: družinski p opust pri plačilu članarine; zanimivi programi za člane planinskih društev; pro grami v o kviru p laninske organizacij e; vzgojno - izobraževalni programi v organizaciji PZS; nezgodno zavarovanje iz programa dejavnosti PZS; organizacija seminarjev, tečajev, predavanj in planinskih šol pod vodstvom izšolanih in izurjenih vodnikov, mentorjev in inštruktorjev; komercialni popusti pri nabavi planinske opreme z akcijskimi ponudbami zaščitne opreme (S podjetij po Sloveniji in ugodne nadaljnje zavarovalniške ponudbe); p opusti pri preno čevanju v planinskih ko čah PZS; recipročni popust v planinskih kočah sedmih alpskih držav Evrope; popust pri nabavi strokovne literature, zemljevidov, vodnikov in edicij Planinske založbe; planinski koledarček s podatki planinskih koč, večjih prireditev, seznamom planinskih društev, koristnimi navodili ter napotki za varno hojo v gorskem svetu. Se res planinska organizacija kljub vsej tradiciji nahaja pred vprašanjem, kaj pomeni biti član, kaj je planinsko društvo in kaj tako član kot društvo pričakujeta od Planinske zveze Slovenije? Mogoče je številčnost društev razdrobila članstvo in društva ne nudijo tistih vsebin, za katera so bila ustanovljena. Je temu posredno kriva članarina? Kakšen je status društva, ki ne izkazuje lastnega članstva? In na koncu, kot je dejal Danilo Škerbinek, podpred-sednik PZS ugotavljamo, da marsičesa ne moremo izpeljat, ker enostavno ni posluha za delo in ni sodelovanja. UO PZS in Predsedstvo UO PZS ne moreta ustanoviti najmanj treh komisij, ki bi bile nujno potrebne, ker žal ni dovolj kadrovskih predlogov. Bo na ta in podobna vprašanja dala odgovor izredna Skupščina PZS, ki naj bi bila v mesecu oktobru in katere osnovna tema bosta članarina in Statut PZS? Glede na pripombe iz skupščinske razprave pa moramo razmisliti ob statutarnih spremembah tudi o sestavi Skupščine PZS v bodoče, saj pri sedanji obliki odločanja le s težavo zagotovljamo sklepčnost oz. najdemo primeren prostor za zasedanje. mag. Franci EKAR, predsednik PZS » NEPAL OB 50-LETNICI OSVOJITVE EVERESTA » Slovesnosti ob 50-letnici prvega pristopa na najvišjo goro sveta - Everest se je udeležilo okoli 60 držav s preko petsto udeleženci. Tako država Nepal, kot mesto Katmandu s svojimi prebivalci sta ob organizaciji slovesnosti v svet poslala apel po sodelovanju. Kot osrednje osebnosti v »delovnem predsedstvu« skoraj vseh dogodkov so bili: Edmund Hillary, Reinhold Messner, Junka Tabej - Japonka, prva ženska na Everestu, sin g. Tenjing Norge Sherpe - prvega zemljana na vrhu sveta, ki mu je g. Hillary prepustil to čast, da je trenutek pred njim stopil na sam vrh. Predsednik PZS, mag. Franci Ekar je bil deležen izjemne pozornosti s strani Nepalske planinske zveze (NMA) in njenega predsednika Ang Tshering Scherpe. NMA je civilna in nevladna organizacija, ki šteje 4.000 članov. Tudi pri njih beležijo padec članstva za 16,9% v obdobju od leta 2001 do 2002. Izjemno se povečuje planinsko - himalajski turizem, ki je npr.: v letu 1962 štel 6.179 obiskovalcev (100 %), v letu 2001 pa kar 361.237 (indeks 5.846). Poleg obiska Nepalske planinske zveze je bilo zanimivo in atraktivno srečanje naše delegacije z Nepalsko himalajsko-reševalno zvezo in njenim predsednikom Ang Kaji Sherpom. Zveza je civilna in nevladna organizacija, ki vključuje 150 oseb, nakakšne ambasadorje humanitarnosti, z gorskimi, medicinskimi in podobnimi znanji. Ustanovljena je bila pred 29 leti. Slovesnosti ob petdesetletnem jubileju v Nepalu so bile naravnane na popularizacijo države v svetu ob iskanju novih gospodarskih partnerstev, pomoči za razvoj in varovanje okolja pred posledicami množičnega turizma. Da pa je bil g. Hillary po »božje čaščen«, je rezultat njegovega odnosa do države, v katero je prišel kot gost in ne kot egoist, v iskanju le sebi lastnih ciljev, saj se je na vrhu izkazal v vsej svoji osebnosti in dal prednost šerpi Tenjigu, da je prvi stopil na vrh. Edmund Hillary je dobil častno državljanstvo Nepala tudi zaradi stalne pomoči v obliki donacij razvoju in pomoči tej revni državi. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je pri slovenskem osvajanju Everesta tudi Nejc Zaplotnik dal prednost Andreju Štremflju. Izredno prijetno in prisrčno je bilo tudi srečanje med predsednikom planinske zveze Češke ter med hrvaško delegacijo, ki jo je vodil tajnik hrvaške planinske zveze (HPS) in s predsednikom Planinske zveze Slovenije. Glavne delovne teme pogovora so se nanašale na dogovor o srečanju med PZS in HPS, poteku evropske pešpoti, informatiki, literaturi in popustih za planince. Aktualna je bila »Generalna skupščina« mednarodne zveze planincev /alpinistov/ MOUN-TAINEERS / NMA pri nas poznana po podelje-vanju alpinističnega priznanja zlati »Carabneer«. Tudi o tem mednarodnem združenju je predsednik PZS dobil od predsednika g. Gia Tortiadze aktualne in pomembne informacije o sami organizaciji ter njeni organiziranosti. V Nepalu je vplivna »Nepalska planinska federacija«. Srečanje med predsednikoma nepalske planinske federacije g. Tek Chandra Pokharel in predsednikom PZS je bilo zanimivo, še posebej zaradi razgovorov o organizacijskih in logističnih področjih delovanja.Čeprav se je srečanja udeležilo okoli 30 predsednikov planinski zvez, do srečanja Mednarodne planinske organizacije (UIAA) žal ni prišlo. Predsednika PZS sta sprejela na vrtu britanske ambasade gospod Edmund Hillary in njegov sin, ki je dober poznavalec naše države. Možnost, da bi Slovenijo obiskal g. Hillary pa so žal le teoretične. Podelitev priznanja Zlati častni znak Planinske zveze Slovenije nepalski planinski organizaciji (NMA) je bilo upravičeno, saj medsebojno sodelovanje poteka že od ustanovitve te organizacije. Poleg slovenskega vrhunskega himalajskega statusa je posebnega pomena delo slovenske šole za vodnike v Himalaji (Nepal) in pomen te šole pri uveljavljanju imena Slovenije v svetu. Tudi podpis »Pisma o nameri«, sporazuma o sodelovanju med PZS in NMA, je strokovno utemeljen in v sodobnem času medsebojnih odnosov nujno potreben, saj je tudi osnova gospodarskega sodelovanja. Onesnaženost Himalaje, problem erozije in splošni problem ekološke onesnaženosti, so bile stalnice razgovorov na »kongresih«. Vse teze pa so bile predvsem usmerjene v informatiko sveta, v vprašanja, kaj narediti za ohranitev Himalaje, ki tudi postaja vse »manjša« in s tem vse bolj poligon za trženje množičnega »treking« turizma po principih kapitala, ko domačin in okolje dobita najmanj. Samo v Katmanduju je preko 300 agencij za organizacijo trekig-turizma in ekspedicij. Med njih pa vstopajo še individualisti »lokalnih iznajdljivosti«. Na več kot 2000 m nadmorske višine so udeleženci slovesnosti sami posadili preko 500 registriranih dreves akacije, bora in tise. Predsednik PZS g. Ekar se je odločil za »tiso«, ki nosi številko 320. Tudi za alpiniste himalajce so bile slovesnosti ter dvakratni srečanji s kraljem in njegovo soprogo ter princem Nepala izjemen dogodek. Jubilejno praznovanje je nekoliko »zasenčilo« dejstvo, da se je pozabilo na vse donatorje, sponzorje in ostale »dobrotnike« himalajskih odprav, saj so prav ti zagotavljali prepotrebna sredstva za uresničitev ciljev. Delegacijo PZS sta sestavljala predsednik PZS, mag. Franci Ekar in podpredsednik PZS Tone Škarja, ki ju je pred odhodom sprejel tudi častni konzul Kraljevine Nepal v Ljubljani, gospod Aswin Kumar Shresta, ki si je vsestransko prizadeval, da bi bila Slovenija in njena planinska organizacija s svojimi predstavniki prisotna na omenjenih slovesnostih; povabilu nepalske organizacije pa so se odzvali tudi zmagovalci Everesta: zakonca: Marija in Andrej Štremfelj, Viktor Grošelj in Pavle Kozjek. Nepalska planinska organizacija je v tem času organizirala tudi mednarodno odpravo na tri še neosvojene šesttisočake v neposredni bližini Everesta. 22 alpinistov in alpinistk iz Japonske, Brazilije, Rusije, Romunije, Hrvaške in Slovenije. Za svoj cilj so lahko izbrali: Kyazo Ri 6186 m, Machermo 6273 m in Pharilapcha 6017 m. 21. maja so se trije japonski plezalci odlocili za poskus vzpona na nekoliko manj zahteven Kyazo Ri. Trojica Rusov, trojica Hrvatov in dva Slovenca pa so se odločili za zelo zahteven vzpon na Pharilapcho. Po delno opremljeni, 850 metrov visoki smeri V. težavnostne stopnje in naklonine 60 stopinj v ledu, sta po 5. urah plezanja vrh prva dosegla Slovenca Viki Groselj in Rafko Vodisek, skupaj s šerpo Wongchukom. Uro in pol kasneje so vrh dosegli še Stipe in Joško Božič ter Vlado Mesaric skupaj z Rusi Satajevim, Asurliyem in Grakovicem. Za poskus vzpona na Machermo pa je zal zmanjkalo časa. Poleg prvega vzpona na Pharilapcho sta Viki Groselj in Rafko Vodišek opravila še nekaj drugih vzponov. Dobro fizično pripravljenost sta podkrepila s predhodno aklimatizacijo v Tibetu, kjer je Grošelj že 8. maja z Andrejem Razdrihom opravil verjetno prvi pristop na 6040 m visoki Rongbuk Peak; 19 maja sta z Vodiškom splezala na 5250 m visoki vrh Pharilapcha West, 20. maja pa na 5460 m. visoki Black Twins in 22. maja na 5830 m visoki Connection Peak. Vsi trije vzponi so bili prvenstveni, do 4. težavnostne stopnje in ob enem prvi pristopi na te vrhove. Slovenski del mednarodne odprave je bil priznan kot najuspešnejši in mednarodna odprava je bila deležna velike pozornosti nepalskih medijev. Vsi prisotni alpinisti pa so ob jubileju prejeli tudi posebna priznanja. Prispevek informacije pripravili: Alojzija KORBAR TACAR Jana RACMAN Častni konzul kraljevine Nepal je poslal Planinski zvezi Slovenije tole čestitko i* Spoštovani, Veseli me, da ob 50. letnici odkar je prvič človeško stopalo stopilo na vrh nqjvisje gore sveta - Sagarmatha (po nepalsko), to sta 9. Edmund Hillary iz Novozelandjje in g. Teiging Norge Sherpa iz Nepala si štejem v cast, da čestitam vsem alpinistom iz Slovenije, ki so osvojili vrh sveta. Mag. Aswin Shrestha, univ. dipl. ing., MBA Častni konzul Kraljevine Nepal« IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PODPISANA JE POGODBA MED PLANINSKO ZVEZO SLOVENIJE, OLIMPIJSKIM KOMITEJEM SLOVENIJE - Združenjem športnih zvez - in POSLOVNIM SISTEMOM HELIOS, d.d. Na sedežu Planinske zveze Slovenije v Ljubljani, Dvoržakova 9, je bila v sredo, 4. junija 2003 podpisana Pogodba za obnovo slovenskih planinskih koč. Podpisniki pogodbe so: Planinska zveza Slovenije, Olimpijski komite Slovenije Združenje športnih zvez in Poslovni sistem Helios, d.d. Partnei^i so se dogovorili, da bodo letos ob visokih jubilejih slovenskega planinstva (110 obletnica organiziranega planinstva in 55 letnici delovanja PZS) izpeljali skupen projekt obnove nekaterih znanih planinskih koč. Gre za nadaljevanje, lani uspešno začetega sodelovanja pri projektih v slovenskih gorah na področju varnosti in ekologije. Z akcijo Markiramo Slovenijo smo lani očistili in popravili planinske poti ter obnovili številne markacije na 1442 PODPISANE TRIPARTITNE POGODBE O POPUSTU PRI NAKUPU ALPINISTIČNIH ČELAD Med Zavarovalnico Tilia, d.d. Novo mesto, Planinsko zvezo Slovenije in prodajalci: - ANAPURNO, Švarova 14, 1000 Ljubljana - IGLU ŠPORT, Tržaška 393, 1000 Ljubljana - PROMONTANA Kolodvorska 2, 4000 Kranj TREK3NG ŠPORT, Tbilisijska 59, 1000 Ljubljana so bile podpisane pogodbe o popustu pri nakupu alpinističnih čelad. Upravičenci do navedenega popusta so A-člani planinske organizacije. S tem planinska organizacija - Planinska zveza Slovenije pričenja s prizadevanji za varnost planincev in priporoča vsem obiskovalcem gora, da upoštevajo nasvete SPREJEM OŽJEGA VODSTVA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE PRI PREDSEDNIKU REPUBLIKE SLOVENIJE DR. JANEZU DRNOVŠKU Predsednik republike dr. Janez Drnovšek je 6. maja sprejel predsednika Planinske zveze Slovenije mag. Francija Ekarja, gospoda Toneta Škarjo, podpredsednika PZS pristojnega za alpinizem in odprave v tuja gorstva, podpredsednika PZS gospoda Danila Škrbineka in načelnika Gorske reševalne službe Slovenije gospoda Tonija Smoleja. Dr. Janezu Drnovšku je bila predstavljena dejavnost Planinske zveze Slovenije, ki letos praznuje 110 let ustanovitve osrednjega Slovenskega planinskega društva in organiziranega planinstva in 55 let delovanja Planinske zveze Slovenije. Predstavljena je bila tudi problematika s katero se planinci srečujejo pri svojem delu: 1. Načelnik Gorske reševalne službe Slovenije je izpostavil porast nesreč v gorah in pri tem poudaril pomen usposobljenosti in prostovoljstva za delovanja GRS Slovenije. Predsedniku je podaril mednarodno priznan priročnik Osnovna tehnika Gorske reševalne službe Slovenije, avtorja Pavleta Omana, Bilten GRS Slovenije, ki je bil izdan ob njeni 90-letnici delovanja ter informacijo o delu GRS Slovenije v letu 2002. Ob predstavitvi amaterskega dela službe je še posebej izpostavil, da bi morala biti ta služba upravičena tudi nadalje do sofinanciranja iz sredstev Fundacije za financiranje humanitarnih organizacij v R Sloveniji ter zaprosil za pomoč pri uvrstitvi predlogov, ki jih je posredovala GRS Slovenije, v besedilo Zakona o humanitarnih organizacijah s tem, da se status GRS Slovenije razreši brez organizacijskih sprememb te službe. 2. Predsednik PZS mag. Franci Ekar je opozoril na vse večjo zahtevnost in aktivnost vključevanja planinske organizacije na področju mednarodnih povezav, kar je posledično vezano z vse večjimi stroški (zagotavljanje logistike, sodelovanje na posvetih, seminarjih, ...). 3. Tone Škarja, podpredsednik PZS je dr. Drnovšku predstavil poleg slovenskega vrhunskega himalajskega statusa tudi delo slovenske šole za vodnike v Himalaji (Nepal) in pomen te šole pri uveljavljanju imena Slovenije v svetu ter izpostavil predvsem težave pri zagotavljanju stalnih virov financiranja za delovanje omenjene šole. Seznanil je tudi o načrtovanem srečanju predstavnikov PZS z nepalsko planinsko organizacijo (NMA), kjer bo sklenjen dogovor o medsebojnem sodelovanju. 4. Predstavljeni so bili pogledi na delo planinske organizacije na področju mladinske dejavnosti ter prostorska organiziranost ob vstopu v Evropo, saj v letu 2004 Slovenija vstopa v Evropo brez meja. 5. Izpostavljena je bila tudi problematika visokogorskih planinskih postojank predvsem z vidika financiranja in davčne politike v želji, da bi država pri tem upoštevala evropska merila zagotavljanja prepotrebnih sredstev. Dr. Janeza Drnovška so predstavniki PZS povabili, da se udeleži spominske komemoracije, ki jo bo letos organizirala postaja GRS Kranjska Gora in bo 7. junija 2003 ob 10. uri ob spominskem obeležju na Okrešlju. Predsednik dr. Drnovšek je dejal, da 110. obletnica planinstva predstavlja lepo tradicijo. PZS je uspela združiti tako ljubitelje gora in narave, kot vrhunske športnike, ki so s svojimi alpinističnimi uspehi odmevno opozorili na deželo, iz katere prihajajo. Gorska reševalna služba Slovenije, ki s svojimi posamezniki nesebično pomaga ob nesrečah v gorah, je izjemno cenjena in ugledna, tako zaradi svoje izurjenosti, kot humanitarnosti. V Planinski zvezi Slovenije se združuje široka dejavnost in ohranja pomembna tradicija te dežele. Zaželel je uspešno delo še naprej ter obljubil, da bo izpostavljena problematika današnjega razgovora posredovana ustreznim službam. Prispevek pripravila: Jana RACMAN Dan pred praznovanjem 55-letnice ustanovitve Planinske zveze Slovenije, ki je bila ustanovljena 6. junija 1948, je ljubljanska županja ga. Danica Simšič sprejela predsednika Planinske zveze Slovenije, g. mag. Francija Ekarja, člane Predsedstva PZS, predstavnike Meddruštvenih odborov planinskih društev in delavce Strokovne službe PZS. Srečanja so se udeležili tudi pomembni gostje, med katerimi so bili g. mag. Janez Kocijančič, predsednik OKS, g.Erwan Fouere, vodja Delegacije Evropske komisije v Sloveniji ter g. Borut Miklavčič, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ... PRED PETINPETDESETIMI LETI......... Z osvoboditvijo in družbenimi spremembami je tudi planinstvo dobilo nove naloge, ki naj bi jih reševalo v sklopu Fiskulturne zveze Slovenije, kot odbor za planinstvo in alpinistiko. Od 69 planinskih koč, kolikor jih je pred vojno upravljalo Slovensko planinsko društvo, je bilo 49 uničenih in 20 izropanih. Prva redna Skupščina Planinskega društva Slovenije - PDS je bila na nedeljo, 24. februarja 1946 v mali dvorani kina »Matica« v Ljubljani. Članov je bilo 9.235. Za predsednika je bil na tej skupščini izvoljen France Avčin, znan tudi kot izumitelj derez »avčink«, prevajelec Kugyjevih knjig in avtor knjig Kjer tišina šepeta in Človek proti naravi. Bil je velik zagovornik varstva narave. Na drugi Skupščini PDS, leta 1947 v Ljubljani, ko so beležili že 12.498 članov, je bil za novega predsednika PDS izvoljen d.i.a Vlasto Kopač. Bil je član akademske sekcije SPD, znan kot alpinist, risar zemljevidov, naravovarstvenik, etnograf, projektant,.. .Danes je Častni predsednik Planinske zveze Slovenije in pred dnevi je stopil v devetdeseto leto starosti. Še leto je trajalo iskanje najprimernejše organizacijske oblike in 6. junija 1948 je bila v dvorani Tabor v Ljubljani ustanovna Skupščina Planinske zveze Slovenije Na Skupščini PZS je bilo prisotnih 78 delegatov, ki so zastopali 28 društev. Za predsednika Planinske zveze Slovenije je bil izvoljen Fedor Košir, planinec, smučar in društveni delavec, ki je postal prvi predsednik Planinske zveze Slovenije. Na tej Skupščini PZS so bila sprejeta »društvena« pravila planinskih društev in sprejet osnovni temeljni akt PZS »Pravilnik PZS« (PV l.48, str. 268). Prispevek pripravila: Jana RACMAN SEMINAR NA TEMO DAVČNE POLITIKE V PLANINSKI ORGANIZACIJI Več let težko pričakovan seminar, na temo izvajanja davčne politike v planinski organizaciji, je končno dočakal svojo realizacijo 16. maja letos. Organiziran je bil v sodelovanju s podjetjem za revizijo, poslovodno ter davčno svetovanje Deloitte & Touche, d.o.o. iz Ljubljane, ki že dolgo vrsto let sodeluje z Olimpijskim komitejem Slovenije in dobro pozna delo znotraj dejavnosti športnih organizacij, kamor sodi tudi Planinska zveza Slovenije. Strokovnjaka sta se posvetila predvsem temam davka na dodano vrednost, davku na dobiček in dohodnini. Upanje, da bo obvestilo o seminarju, ki se ga je v društvenih krogih omenjalo kot nekaj obljubljenega s strani PZS in dolgo nerealiziranega, povzročil izredno velik odziv, se je skoraj razblinilo že ob nizkem številu predhodno prijavljenih društvenih delavcev. Še slabša pa je bila odzivnost na pobudo za predhodno najavo vprašanj, saj se je odzvalo le deset planinskih društev, pa še to na skoraj enako temo. Pogrešana je bila širina, ki se je prej pogosto omenjala. Odzvala pa se žal niso tista društva, ki so zahteve v dokaj ostrem tonu zapisala v zapisnikih svojih občnih zborov. Vsi, tudi predlogi iz zapisnikov, so bili posredovani računovodkinji PZS, predsedniku PZS in Predsedstvu UO PZS. Zaradi slabe odzivnosti smo se z izvajalcem dogovorili, da na seminarju poda pravice obeh strank v primeru obiska davčne inšpekcije, od predložitve dokumentacije, poteka rokovanja ter obdobja od prehoda možnega pojasnjevanja na oblikovanje uradnih zaznamb, ki imajo izvršilno in običajno tudi kazensko naravo. Opozorjeni smo bili, da je potrebno poznati svoje pravice, saj v razgovoru daje poznavanje problematike postopku drugačno širino. Lažje pridobimo uradne zapise predanih listin, ki jih davčna služba lahko začasno tudi odvzame v pregled. Podana so bila konkretna navodila glede urejanja in hrambe dokumentacije, ki omogoča ne le finančno, temveč tudi vsebinsko sledljivost dogodkov. Udeleženci seminarja, ki so postavili konkretna vprašanja, so nanje prejeli tudi odgovore. Dobro se je odražalo znanje in volja nekaterih, da seminar resnično čim bolje izkoristijo za premostitev problemov, ki jih ovirajo pri njihovem delu. Nekateri so si želeli le potrditve glede pravilnosti urejanja medsebojnih odnosov z davčno službo in zakonodajo. (Eden od izpostavlenih problemov: izobraževanje, ki se prične popoldan, ne more imeti dnevnice, potni stroški so dokazljivi z akcijo, ki je zajeta v poročilu o njej, ipd.) Po končanem seminarju, ki se je odvijal v na pol prazni dvorani, sem si postavljala najrazličnejša vprašanja. Je bil avditorij kljub temu prevelik, da ni več ljudi spraševalo in odšlo domov z odgovori na vprašanja, ki jih težijo? Ali se zavestno delajo kršitve in se udeleženi niso hoteli javno izpostavljati? Zakaj planinska društva niso prišla vsaj poslušat, če že niso posredovala vprašanj? Zakaj naša davčna služba nima jasnih in javno objavljenih meril za določanje tako pomembnega področja, kot je davčna zakonodaja? V svetu je to področje urejeno že dolgo časa. Zakaj in s kakšnim interesom naša država ne naredi reda na tem področju, predvsem tako, da pove osnovna merila, ne pa da se neprestano objavljajo nova navodila, novi dodatki, ki ovržejo predhodno zahtevo in postavijo novo? Topla voda je že odkrita, samo formula se napiše. Tukaj pa nastopi problem. Koliko služb in svetovalnih podjetij bi odpadlo, če se zakon enkrat za vselej objavi v celoti in kot tak tudi velja. Zakon, ki bi pravično ovrednotil pridobitno dejavnost in jo ločil od dejavnosti, ki je namenjena kritju stroškov tekoče in investicijske obnove naših planinskih domov. Ti domovi so tudi zavetišča, reševalne točke, informacijske točke, športni in vzgojni objekti. Vsa sredstva se zato vrnejo v dejavnost. Kje so tukaj zajeti interesi naše države, ki bi z neko stimulativno davčno politiko ohranjala delo rok naših prednikov, jo nagradila z olajšavami in tako posredno povedala našim otrokom, da se tudi država zaveda pomembnosti našega planinstva? Alojzija KORBAR TACAR IZ DELA PREDSEDSTVA UO PZS V MAJU 2003 Predsedstvo UO PZS je imelo 18. sejo 12.maja 2003 in je obravnavalo naslednje teme:. - Pregled in potrditev zapisnika 17. seje P UO PZS, z informacijo o izvajanju nalog: opravljenih, delno opravljenih ali ne začetih nalog; - Obravnava in potrditev predlogov Odbora za priznanja PZS; - Obravnava poročila - zapisnika o primopredaji nalog generalni sekretarki PZS; - Ocena stanja v računovodstvu PZS in predlogi za rešitev stanj; - OCENA STANJA PRIPRAV NA SKUPŠČINO PZS 2003: - poročilo o pripravah - administrativno - tehnična opravila, Obvestila, posebna vabila, rokovnik priprav... - OPREDELITEV PREDSEDSTVA DO PREDLOGOV PREDSED-NIKU PZS NA PODLAGI 7. ČLENA POSLOVNIKA O DELU SKUPŠČINE PZS (rok 9. maj 2003). - kulturni program, dekoracija - scena /napis 110 let SPD, planinska zastava./, program izvajanja Skupščine, pregled nerealiziranih sklepov Skupščine PZS 2002, vzporedne dejavnosti; - spremembe in dopolnitve Statuta PZS - stališče Predsedstva UO PZS do predvidenih sklepov. - Stališče delovne skupine za organizacijo dela in odbora za članstvo UO PZS ... - Dan planincev Mojstrana - Vrata, 13. septembra 2003 - imenovanje organizacijskega odbora - 19. seja predsedstva UO PZS 2. junij 2003 - 7. seja UO PZS, 20. junija 2003 - Za ureditev spletnih strani PZS se oblikuje delovna ekipa, ki določi pristojnosti in zadolžitve - Ob 55 letnici PZS - novinarska konferenca v ljubljanski Mestni hiši ter sprejem pri ljubljanski županji g.Danici SIMŠIČ - Poslovni sistem Helios, d.d. je z Olimpijskim komitejem Slovenije in Planinsko zvezo Slovenije podpisal pogodbo o medsebojnem sodelovanju pri projektu prenove planinskih objektov 2003, v skupni vrednosti 1.500.000 SIT; - Pot miru, ki poteka od Ukanca do Komne, se bo urejala tudi s pomočjo cca. 400 udeležencev iz Luksemburga. PZS preko svoje KPP, nudi koordinacijo projekta, vendar brez finančnih obveznosti za PZS; - Sanacija objekta - hiše PZS na Dvoržakovi 9, v Ljubljani. - Ostale teme Predsedstva: Skupna seja DS za organizacijo dela in Odbora za članstvo UO PZS, Bavšica, "celjska markacijska skupina", GRS S in postaja GRS Maribor, sestanek s predsedniki MDO, Komisija za varstvo gorske narave. Sprejeti so bili sklepi, stališča in usmeritve Predsedstva UO PZS, ki so navodila za nadaljnje delovanje PZS in njenih organov. Alojzija KORBAR TACAR H 9 1-t RASGtBfijmO SlULJEKJH Zasnovan je spletni portal: www.razgibaimozivlienie.net, ki zagotavlja brezplačen dostop do najpopolnejšega nabora športnorekreativne ponudbe v Sloveniji in četrtletna revija Razgibajmo življenje, namenjena družinam za promocijo dejavnega življenjskega sloga. KOMISIJE POROČAJO VODNIŠKI KOTIČEK Zaradi ustanavljanja Vodniške komisije UO PZS (VK UO PZS) in reorganizacije sistema inštruktorjev planinske vzgoje, je seznam inštruktorjev in predavateljev (PRILOGA) objavljen nekoliko pozneje kot običajno. Če boste v na novo pripravljenemu in popravljenemu seznamu našli še kakšno napako, prosim vse inštruktorje/-ice in predavatelje/-ice, da mi čimprej sporočite morebitne popravke po telefonu 041/ 654 499 ali po elektronski pošti na naslov franckadis@yahoo.com Franc KADIŠ, vodja Odbora za usposabljanje pri VK PZS o KOPNO IZPOPOLNJEVANJE VODNIKOV PZS za obdobje 2003-2005 - Naravske ledine 9.-10. maj 2003 Izpopolnjevanje za Vodnike PZS - kopno je organiziral v okviru VK PZS pri Planinski zvezi Slovenije MDO Koroške. Izpopolnjevanje je potekalo 9. in 10. maja 2003 v okolici planinskega doma na Naravskih ledinah pod Uršljo goro Program izpopolnjevanja: - Družabnost - Orientacija; Gibanje po karti - Prva pomoč; Zlomi - Gibanje in tehnika vodenja; Izdelava vrvne ograje brez varovanja - Elementi metodike dela; Učna priprava SEZNAM VODSTVA Sandi Kelnerič Simona Miklavc-Pintarič Janez Gorjanc Bojan Rotovnik Katja Kadiš Franc Kadiš Pavle Lesjak IPV IPV Zdravnik IPV IPV VO IPV vodja, predavatelj (gibanje), inštruktor tehnični vodja, inštruktor predavatelj (orientacija), inštruktor, inštruktor, predavatelj (učna priprava, družabnost) inštruktor Inštruktor Predavatelj (prva pomoč) SEZNAM UDELEŽENCEV - VODNIKOV Dobnik Jožef, Eršte Alojz, Preglav Emest, Verčko Ivan, Kotnik Maksimiljan, Viltužnik Veronika, Močnik Roman, Kovačič Hubert, Novosel Dejan, Bezjak Jani, Lauko Igor, Pušnik Vesna, Laszlo Ligeti, Alojz Bogdan, Viljem Poldauf, Babošek Simon, Cep Stanko, Kokol Marjan, Kovačič Silvo, Kovačič Vid, Mauko Borut, Jože Ružič, Janez Madjar, Boris Kukanja, Ignac Prša, Marinka Jerič, Brina Jerič, Urša Godec,Matjaž Pogačnik ZIMSKO IZPOPOLNJEVANJE VODNIKOV PZS v organizaciji VK UO PZS za obdobje 2003-2005 - Peca 22.-23. februar 2003 Program izpopolnjevanja: - Orientacija in navigacija na snežni turi; - Nevarnosti v mrazu; - Zmrzline; - Vrvna ograja v snežnih razmerah. Vodja izpopolnjevana Franc KADIŠ o SEZNAM VODSTVA NALOGA TEME PREDAVANJA in INŠTRUIRANJA Pavel Lesjak Stanko Mihev Vodja Tehnični vodja Gibanje, tura Gibanje, tura Primož Trunk Katja Kadiš Danilo Škerbinek Predavatelj, zdravnik Inštruktor Inštruktor, predavatelj Nevarnosti v mrazu, orientacija, gibanje, tura Zmrzline Gibanje, tura Kadiš Franc Franc Kumer Janko Mihev Franjo Kranjc Inštruktor, predavatelj Inštruktor Inštruktor Inštruktor Simona Miklavc-Pintarič Inštruktor Vrvna ograja v snežnih razmerah, gibanje, tura Gibanje, tura Gibanje, tura Gibanje, tura Gibanje, tura SEZNAM UDELEŽENCEV - VODNIKOV BRICMAN BRANKO, CAF VINKO, ČATER MARJAN, ČOH MIRAN, ČOH STANKA, DERŽIČ ANDREJ, DOBNIK JOŽE, BURIČ JOVAN, EPŠEK MARJAN, FRANGEŽ VIKTOR, FRANK BORIS, HARTMAN IVAN, JERNEJ IRENA, JERŠIČ RANKO, JERŠIČ ROBERT, JEVŠNIK MILAN, KOLMANIČ DARKO, KOLŠEK DAMJAN, KOROŠEC MAKSI-MILJAN, KOTNIK IVANA, KOTNIK MAKSI-MILJAN, KRAJGER KRISTJAN, KRŽAN FRANC, LEDINŠEK VLADIMIR, MARKIČ BOGO, MIKOLIČ RENALDO, MOČILNIK IZIDOR, MOČNIK ROMAN, MRAVLJAK TONČKA, NOVOSEL DEJAN, OGOREVC ANDREJA, ONIČ DRAGICA, ONIČ FRANČEK, PLEVNIK STANISLAV, PLOHL MITJA, PRAH JOŽE, RADEJ JOŽE, ROTOVNIK BOJAN, SAGADIN JANEZ, SENICA VLASTA, SKUTNIK ERVIN, ŠEŠKO VINKO, ŠTUBIČAR MILAN, TOVŠAK CIRIL, URLAVB IZTOK, VILTUŽNIK VERONIKA, VIMPOLŠEK MARTIN, ZORKO IVAN, MARZIDOVŠEK ALBERT. Pavel LESJAK, vodja izpopolnjevana OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno Izdajatelj: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana Uredniški odbor: Alojzija KORBAR TACAR (odgovorna urednica), Jana RACMAN (tehnična urednica) ter člani: Slavica TOVŠAK, Jože MELANŠEK, Emil PEVEC, Natalija MAROVT Tisk: PAPIRNA GALANTERIJA Marko RAVNIKAR, s.p., Kajuhova 2, 1230 Domžale Naklada: 1500 izvodov, brezplačno, junij 2003 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691). El. pošta: info@pzs.si ali jana.racman@pzs.si. Zaželjeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na disketi.. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. PRILOGA ! GOSPODARSKA KOMISIJA UO PZS NAJVIŠJE CENE NOČITEV, OSNOVNE PREHRANE IN NAPITKOV V PLANINSKIH KOČAH I. IN II. KATEGORIJE V LETU 2003 Bliža se glavna planinska sezona in vse planinske koče bodo pričele redno obratovati. Verjetno ne bo odveč, da še enkrat objavimo podatke o popustih in najvišjih cenah nočitev ter osnovne prehrane in napitkov v kočah, ki veljajo za leto 2003. »Najvišje« pomeni, da planinska društva, ki upravljajo koče I. in II. kategorije teh cen ne smejo preseči, so pa cene lahko tudi nižje. Popusti pa veljajo za vse koče. NAJVIŠJE CENE NOČNIN, OSNOVNE PREHRANE IN NAPITKOV V PLANINSKIH KOČAH I. IN II. KATEGORIJE V LETU 2003 SO NASLEDNJE: Storitev Postojanka kategorije: II. 1. NOCNINE a) soba 1 - 4 postelje b) soba 5 - 8 postej c) skupna ležišča polna cena 3400 SIT 2750 SIT 1650 SIT 30%popust polna 2380 SIT 1925 SIT 1150 SIT cena 2200 SIT 1500 SIT 30%popust 1540 SIT 1050 SIT 1200 SIT 840 SIT 2. HRANA Popustov pri hrani in pijači ni! a) enolončnica brez mesa b) enolončnica z mesom c) golaž, segedin 600 850 1000 500 750 850 3. PIJACE a) čaj 0,25 litra b) voda 1,5 litra 300 600 200 300 Vse ostale cene prehrane in pijač, razen priporočenih, se oblikujejo prosto. Cene so v SIT. Upravljalci planinskih koč 3. kategorije oblikujejo cene prenočišč, hrane in pijače sami, spoštovati pa so dolžni vse predpisane popuste za prenočevanje. POPUSTI ZA PRENOČEVANJE V PLANINSKIH KOČAH V LETU 2003 Upravni odbor Planinske zveze Slovenije je v skladu z 51. členom Statuta Planinske zveze Slovenije na svoji 5. seji dne 7.marca 2003 sprejel sklep o popustih za prenočevanje v planinskih kočah, ki ga je v skladu s 16. členom »Pravilnika o upravljanju poslovanju in opremi planinskih koč« pripravila Gospodarska komisija UO PZS, na svoji seji dne 19. februarja 2003. Polno ceno prenočevanja (100 % ) plačajo vsi nečlani. Pravico do 30% popusta na polno ceno prenočevanja imajo v sobah in na skupnih ležiščih vsi člani PZS z veljavno izkaznico, člani slovenskih zamejskih planinskih društev in slovenskih planinskih društev v tujini, člani Planinske zveze Hrvaške, na osnovi bilateralnega sporazuma iz leta 1992 in člani planinskih organizacij včlanjenih v UIAA, s katerimi ima PZS sklenjen sporazum o reciprociteti. Podpisnice sporazuma o reciprociteti so: Nemčija DAV - Deutscher Alpenverein Liechtenstein LAV - Liechtensteiner Alpenverein Avstrija OeAV - Österreichister Alpenverein Luxembourg GAL - Groupe Alpin Luxembourgeois Belgija BAC - Belgische Alpen Club Nizozemska NKBV - Niederlandse Klim - en Bergsport Vereniging CAB - Club Alpin Belge Švica CAS - Club Alpin Suisse Španija FEDME - Federación Española de Deportes de Montaña AACBa - Akademischer Alpenclub Basel Velika Britanija AC - Alpine Club AACB - Akademischer Alpenclub Bern Italija CAI - Club Apino Italiano CAAG - Club Alpin Académique Genčve AVS - Alpenverein Südtirol AACZ - Akademischer Alpenclub Zürich Francija CAF - Club Alpin Français Slovenija PZS - Planinska zveza Slovenije 40 % popust, ki velja le na skupnih ležiščih, imajo - mladi člani C in D kategorije do dopolnjenega 27. leta starosti, - alpinisti, - vsi registrirani vodniki PZS, gorski vodniki in mentorji planinskih skupin, vsi registrirani člani Gorske reševalne službe Slovenije in vsi registrirani markacisti Do brezplačnega prenočišča so upravičeni: - gorski reševalci in markacisti na akciji Za tiste obiskovalce, ki imajo lastno posteljnino (lastne rjuhe) velja dodaten popust v fiksnem znesku 350 SIT na ceno prenočišča za planince. Vsi ti se morajo pri prijavi izkazati z lastno posteljnino, sicer plačajo normalno ceno prenočišča. Društva - oskrbniki imajo tudi pravico do občasnih kontrol ležišč. Zlorabe se kaznujejo s plačilom 3 kratne polne cene ležišča. Planinskim društvom priporočamo, da nudijo družinam z otroki popuste pri prenočevanju po lastni presoji. Planinskim društvom priporočamo, da omogočijo brezplačno prenočevanje na skupnih ležiščih vsem registriranim vodnikom PZS in gorskim vodnikom, ki vodijo organizirane planinske skupine (s potrdilom PD). Za gorske vodnike, ki jih plačajo posamični klienti, to priporočilo ne velja. Pravico do popusta za prenočevanje imajo samo tisti obiskovalci, ki se izkažejo z veljavno planinsko izkaznico. Načelnik GK PZS: Predsednik PZS: Metod Kovač mag. Franci Ekar RAZVRSTITEV PLANINSKIH KOČ PO KATEGORIJAH Zaradi boljšega razumevanja, v katerih planinskih kočah morajo spoštovati sklep UO PZS o najvišjih cenah nočnin, osnovne prehrane in napitkov v planinskih kočah I. In II. kategorije v letu 2003 vam posredujemo seznam planinskih koč po kategorijah. Kate- PLANINSKA KOČA n.v. PLANINSKO DRUŠTVO gorija 1. Vodnikov dom na Velem polju 1817m Bohinj-Srednja vas 1 2. Koča pod Bogatinom 1513m Bohinj-Srednja vas 1 3. Kocbekov dom na Korošici 1808m Celje 1 4. Frischaufov dom na Okrešlju 1396m Celje 1 5. Bivak pod Ojstrico 1700m Celje 1 6. Bivak pod Luknjo 1430m Dovje Mojstrana 1 7. Dom Planika pod Triglavom 2401m Gorje 1 8. Tržaška koča na Doliču 2151m Gorje 1 9. Bivak pod Špikom 1424m Gozd Martuljek 1 10. Koča na Planini pri Jezeru 1453m Integral Ljubljana 1 11. Dom Valentina Staniča pod Triglavom 2332m Javornik-Koroška bela 1 12. Prešernova koča na Stolu 2174m Javornik-Koroška Bela 1 13. Zavetišče pod Špičkom 2064m Jesenice 1 14. Bivak I. v Veliki Dnini 2180m Jesenice 1 15. Bivak II. Pod Rokavi 2118m Jesenice 1 16. Bivak III. Za Akom 1340m Jesenice 1 17. Bivak IV. Na Rušju 1980m Jesenice 1 PLANINSKA KOČA n.v. PLANINSKO DRUŠTVO Kategorija 18. Češka koča na Spodnjih Ravneh 1542m Jezersko 1 19. Cojzova koča na Kokrškem sedlu 1793m Kamnik 1 20. Kamniška koča na Kamniškem sedlu 1864m Kamnik 1 21. Bivak Pavla Kemperla pod Grintavcem 2104m Kamnik 1 22. Bivak na Črniku nad Drežnico 1216m Kobarid 1 23. Dom na Kališču 1534m Kranj 1 24. Kranjska koča na Ledinah 1700m Kranj 1 25. Bivak v Kočni 1952m Kranj 1 26. Koča na Kriški gori 1471m Križe 1 27. Koča pri Triglavskih jezerih 1685m Ljubljana matica 1 28. Dom na Komni 1520m Ljubljana matica 1 29. Triglavski dom na Kredarici 2515m Ljubljana-matica 1 30. Bivak pod Skuto na Malih podih 2070m Ljubljana-matica 1 31. Planinski dom pri Krnskih jezerih 1385m Nova Gorica 1 32. Gomiščkovo zavetišče na Krnu 2182m Nova Gorica 1 33. Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti 1835m Podbrdo 1 34. Zasavska koča na Prehodavcih 2071m Radeče 1 35. Pogačnikov dom na Kriških podih 2050m Radovljica 1 36. Roblekov dom na Begunjščici 1657m Radovljica 1 37. Zavetišče na Velikem Snežniku 1796m Snežnik" Ilirska Bistrica 1 38. Koča na Klemenči jami 1208m Solčava 1 39. Bivak pod Storžičem 1750m Tržič 1 40. Krekova koča na Ratitovcu 1642m Železniki 1 41. Blejska koča na Lipanci 1630m Bled 2a 42. Planinska koča na Uskovnici 1154m Bohinj-Srednja vas 2a 43. Koča na Mangartskem sedlu 1906m Bovec 2a 44. Dom na Poreznu 1590m Cerkno 2a 45. Dom na Smrekovcu 1375m Črna na Koroškem 2a 46. Šlajmarjev dom v Vratih 1014m Dovje Mojstrana 2a 47. Aljažev dom v Vratih 1015m Dovje-Mojstrana 2a 48. Zavetišče gorske straže na Jelencih 1185m Gorenja vas 2a 49. Dom na Menini planini 1453m Gornji grad 2a 50. Erjavčeva koča na Vršiču 1525m Jesenice 2a 51. Tičarjev dom na Vršiču 1620m Jesenice 2a 52. Koča na Planini Kuhinja 991m Kobarid 2a 53. Mihov dom na Vršiču 1085m Kranjska gora 2a 54. Koča v Krnici 1113m Kranjska gora 2a 55. Koča na Gozdu 1226m Kranjska gora 2a 56. Koča na Travniku 1548m Ljubno 2a 57. Koča na Loki pod Raduho 1534m Luče 2a 58. Dom v Tamarju 1108m Medvode 2a 59. Dom na Peci 1665m Mežica 2a 60. Koča na Grohotu pod Raduho 1460m Mežica 2a 61. Dom na Uršlji gori 1680m Prevalje 2a 62. Poštarski dom na Vršiču 1688m PT Ljubljana 2a 63. Valvasorjev dom pod Stolom 1181m Radovljica 2a 64. Dom na Lubniku 1025m Škofja Loka 2a 65. Koča na planini Razor 1315m Tolmin 2a 66. Koča na Dobrči 1487m Tržič 2a 67. Dom na Kofcah 1488m Tržič 2a 68. Dom pod Storžičem 1123m Tržič 2a 69. Kosijev dom na Vogarju 1054m Železničar Ljubljana 2a 70. Iztokova koča na Golakih 1260m Ajdovščina 2b 71. Dom Petra Skalarja na Kaninu 2260m Bovec 2b 72. Dom planincev v Logarski dolini 837m Celje 2b 73. Dom na Mali planini 1526m Črnuče 2b 74. Domžalski dom na Mali planini 1534m Domžale 2b PLANINSKA KOČA n.v. PLANINSKO DRUŠTVO Kategorija 75. Planinska koča Iskra na Jakobu 961m ISKRA Kranj 2b 76. Kovinarska koča v Krmi 870m Javornik-Koroška Bela 2b 77. Koča na Golici 1582m Jesenice 2b 78. Planinski dom na Gospincu 1491m Kranj 2b 79. Dom v Kamniški Bistrici 600m Ljubljana-matica 2b 80. Mozirska koča na Golteh 1356m Mozirje 2b 81. Dom dr.Klementa Juga v Lepeni 700m Nova Gorica 2b 82. Koča na Blegošu 1391m Škofja Loka 2b 83. Dom na Zelenici 1536m Tržič 2b 84. Koča Antona Bavčerja na Čavnu 1242m Ajdovščina 3a 85. Koča Merjasec na Voglu 1535m Branko Magyar 3a 86. Planinski dom Košenjak 1169m Dravograd 3a 87. Koča na Klopnem vrhu 1280m Drozg Jože 3a 88. Pirnatova koča na Javorniku 1156m Javornik Črni vrh 3a 89. Zavetišče v Gozdu 891m Križe 3a 90. Planinski dom na Kumu 1211m Ku m Trbovlje 3a 91. Mihelčičev dom na Govejku 727m Obrtnik Ljubljana 3a 92. Tumova koča na Slavniku 1018m OPD Koper 3a 93. Ribniška koča na Pohorju 1507m Paloma Sladki vrh 3a 94. Vojkova koča na Nanosu 1240m Postojna 3a 95. Dom pod Reško planino 664m Prebold 3a 96. Poštarski dom pod Plešivcem 805m PT Maribor 3a 97. Gašperjeva koča pod Velikim Kozjem 436m Radeče 3a 98. Planinska koča na Pesniku 1101m Radlje ob Dravi 3a 99. Koča na Naravskih ledinah 1072m Ravne na Koroškem 3a 100. Koča na Petrovem brdu 904m Rudi Zgaga 3a 101. Ruška koča na Arehu 1246m Ruše 3a 102. Koča pod Kremžarjevim vrhom 1102m Slovenj Gradec 3a 103. Grmovškov dom pod Veliko kopo 1377m Slovenj Gradec 3a 104. Koča pod Olševo 1232m Solčava 3a 105. Planinski dom na Mrzlici 1093m Trbovlje 3a 106. Furlanovo zavetišče pri Abramu 900m Vipava 3a 107. Koča Planinc na Pohorju 1054m Vuzenica 3a 108. Dragov dom na Homu 605m Zabukovica 3a 109. Planinski dom na Čemšeniški planini 1120m Zagorje 3a 110. Dom pri izviru Završnice 1425m Žirovnica 3a 111. Planinska koča na Vojah 690m Bohinj-Srednja vas 3b 112. Koča na Bohorju 898m Bohor Senovo 3b 113. Planinsko zavetišče na Koradi 803m Brda 3b 114. Koča na Sabotinu 560m Brda 3b 115. Zavetišče v Pečicah 417m Brežice 3b 116. Koča na Črnem vrhu nad Novaki 1245m Cerkno 3b 117. Planinski dom na Mirni gori 1000m Črnomelj 3b 118. Planinska koča na Kamen vrhu 783m Dobrepolje 3b 119. Planinski dom v Gorah 762m D ol pri Hrastniku 3b 120. Planinski dom Kozjak 690m Društvo obrtnikov Maribor 3b 121. Celjska koča 650m Grmada 3b 122. Planinski rudarski dom na Kalu 946m Hrastnik 3b 123. Koča na Hleviški planini 818m Idrija 3b 124. Štuhcev dom pri Treh kraljih 1181m Impol 3b 125. Andrejev dom na Slemenu 1086m IUV tovarna usnja Šoštanj 3b 126. Mengeška koča na Gobavici 434m Janez Trdina Mengeš 3b 127. Dom Pristava na Javorniškem Rovtu 975m Javornik-Koroška Bela 3b 128. Koča pri izviru Soče 886m Jesenice 3b 129. Koča pri Jelenovem studencu 876m Kočevje 3b 130. Dom na Šmohorju 781m Laško 3b 131. Planinski dom na Brnici 457m Liboje 3b Kate- PLANINSKA KOČA n.v. PLANINSKO DRUŠTVO gorija 132. Tončkov dom na Lisci 927m Lisca Sevnica 3b 133. Jurkova koča na Lisci 927m Lisca Sevnica 3b 134. Planinski dom na Jančah 792m Litija 3b 135. Koča pri Savici 653m Ljubljana-matica 3b 136. Planinski dom v Novem Svetu 516m Logatec 3b 137. Mariborska koča 1068m Maribor - matica 3b 138. Koča na Žavcarjevem vrhu 863m M aribor-matica 3b 139. Slavkov dom na Golem brdu 396m Medvode 3b 140. Koča "Pikovo" 992m Mežica 3b 141. Stjenkova koča na Trstelju 610m Nova Gorica 3b 142. Dom Vinka Paderšiča na Gorjancih 828m Novo Mesto 3b 143. Dom na Boču 658m Poljčane 3b 144. Planinski dom na Gori Oljki 725m Polzela 3b 145. Koča na Vimperku 444m Po l ze l a 3b 146. Koča Mladika na Pečni rebri 733m Postojna 3b 147. Koča na Krimu 1107m Preserje-Podpeč 3b 148. Planinski dom Rašiške čete na Rašici 631m Rašica 3b 149. Planinska koča pri Sv.Ani na Mali gori 910m Ribnica 3b 150. Koča na Kopitniku 865m Rimske Toplice 3b 151. Planinska koča Vrh nad Rovtami 823m Rovte 3b 152. Koča na Kokoški 647m Sežana 3b 153. Rudijev dom na Donački gori 590m Sloga Rogatec 3b 154. Planinska koča na Kozleku 997m Snežnik" Il. Bistrica - PS 3b Podgora 155. Planinski dom na Sviščakih 1242m Snežnik" Ilirska Bistrica 3b 156. Planinska koča na Ermanovcu 964m Sovodenj 3b 157. Planinski dom na Resevni 645m Šentjur pri Celju 3b 158. Lavričeva koča na Gradišču 510m Šentvid pri Stični 3b 159. Zajčeva koča 742m Tabor 3b 160. Dom na Paškem Kozjaku 960m Velenje 3b 161. Planinski dom na Čreti 870m Vransko 3b 162. Zavetišče na Planini 733m Vrhnika 3b 163. Planinski dom na Zasavski gori 822m Zagorje 3b 164. Planinski dom Šentjungert 565m Žalec 3b 165. Planinski dom na Bukovici 568m Žalec 3b KOMISIJA ZA PLANINSKA POTA UO PZS Komisija za planinska pota oziroma njena tehnična podkomisija je na svoji seji dne 20. maja 2003 obravnavala popravljeni program letošnjih akcij, ki vam ga predstavljamo v nadaljevanju. Doslej so bile izvedene so bile že tri akcije: - pot čez Rigle, 26. aprila v okviru tečaja markacistov Dolenjske in Bele krajine. Akcijo sta vodila Stanko Gašparič in Florijan Nunčič v sodelovanju z inštruktorji KPP in tečajniki. - pot na Nanos, 10. in 11. maja v okviru tečaja markacistov Primorske. Akcijo sta vodila Stanko Gašparič in Florijan Nunčič v sodelovanju z inštruktorji KPP in tečajniki. - pot čez Gonžarjevo peč, 17. In 18. maja, ki jo je obnovilo PD Vinska gora s sodelovanjem Stanka Gašpariča in Folijana Nunčiča. V prihodnjih mesecih bodo potekale še naslednje akcije: Obnova poti Mlinarica, PD PT Ljubljana Datum: 26/6 - 27/6 Akcijo bo vodil Rudi Lanz, pomočnik: bo Gorazd Hace. Predvidena je ekipa 6 markacistov, na akciji bo potrebna tudi pomoč helikopterja. Obnova poti nad Kriškimi podi, PD Radovljica Datum 5/7 - 12/7 Akcijo bo vodil Štefan Bukovec, pomočnik se bo določil naknadno. Predvidena je ekipa 6 markacistov večinoma iz PD Radovljica Obnova poti Pekel - Rjavina, PD Javornik Koroška Bela. Datum: 18/7 - 24/7 Akcijo bo vodil Florijan Nunčič, pomočnik bo Dušan Klinar. Predvi-dena je ekipa 6 markacistov, na akciji bo potrebna tudi pomoč helikopterja. Obnova poti Savica Komna Datum: 18. in 19/7 Akcijo bo vodil Tone Tomše, pomoč-nik bo Jože Rovan. Predvidena je ekipa 6. markacistov. Obnova se bo izvajala v sodelovanju z občino Bohinj, PD Ljubljana matica, TNP , GG Bled in Zvezo tabornikov Slovenije, katere gosti v Bohinju skavti iz Luxemburga bodo v okviru svojih rednih aktivnosti imeli 1. dan prostovoljnega dela, ki ga bodo izkoristili za čiščenje vejevja in kamenja. Obnova poti Zapotok- Kanja sedlo, PD Jesenice. Datum: 26/7 - 3/8 Akcijo bo vodil Franci Pukl, pomočnik bo Jože Rovan. Predvidena je ekipa 6 markacistov večinoma iz PD Jesenice. Tudi na tej akciji bo potrebna pomoč helikopterja. Obnova poti v Baški grapi, PD Podbrdo. Datum: 15/8 - 19/8 Akcijo bo vodil Boštjan Gortnar, pomočnik: bo Primož Štucin. Predvidena je ekipa 5 markacistov iz Medvod in Posoške markacijske skupine. Obnova poti Furlanova pot na Gradiško turo, PD Vipava. Datum: 6/9 - 13/9 Akcijo bo vodil Florijan Nunčič, pomočnik: bo Rudi Vašl. Predvidena je ekipa 6 markacistov. Komisija za pota pa opozarja, da s tem seznam morebitnih akcij markacistov še ni dokončen, saj se je sezona šele dobro pričela in je več kot verjetno, da bodo manjša ali večja popravila poti še potrebna tudi drugje, kjer bo to pač potrebno. Tako je komisija v zadnjem času dobila dve obvestili o poškodbah poti in sicer na poti na Skuto med Velikimi in Malimi podi, kjer so potrgana varovala in pa na Hanzovi poti na Prisojnik. Člani KPP si bodo poškodbe ogledali in potem izvedli potrebne ukrepe. Komisija zato naproša vse planince, zlasti pa gorske reševalce in vodnike, da jo sproti obveščajo o svojih zapažanjih glede poškodb na poteh. Komisija za planinska pota UO PZS Strokovni sodelavec: DANILO SBRIZAJ SREČANJE ODBOROV ZA PLANINSKE POTI V LETU 2003 Po Pravilniku o markacistih se odbori za planinske poti v posameznih MDO-jih sestanejo vsaj enkrat letno na srečanju, kjer pregledajo delo v preteklem letu, pripravijo plane za tekoče leto, obravnavajo problematiko planinskih poti na svojem območju kot tudi širše in na podlagi oddanih poročil potrdijo izkaznice »Markacist PZS« za tekoče leto. Člani Komisije za planinske poti pa jih seznanijo z aktivnostmi na ravni PZS in države. Tako so se že 18. novembra 2002 v prostorih PD Novo mesto srečali markacisti Dolenjske in Bele krajine saj je bilo potrebno pripraviti vse potrebno za tečaj markacistov, ki je bil razpisan za njihov odbor oz. MDO že v mesecu aprilu. Zmenili so se tudi, da bodo z novimi pripravniki v celoti obnovili Trdinovo pot in poživili delo na planinskih poteh v Beli krajini in na Dolenjskem. Na srečanju je bil prisoten predsednik MDO Rudi Skobe in predsedniki planinskih društev. Savinjski odbor se je sestal 25. januarja v Lovskem domu v Ljubnem ob Savinji. Poleg 61 markacistov iz 27 planinskih društev so bili na srečanju še podpredsednik PZS Adi Vidmajer, predsednik MDO Savinjske Jože Kodre ter člana UO PZS: Jože Melanšek in Martin Aubreht ter 9 predsednikov planinskih društev. Srečanje je pozdravil tudi podžupan Občine Ljubno Stanko Zagožen. Za boljše razpoloženje sta na citre zaigrali Mira in Mojca, Jože Marolt pa je pripravil skeč o delu markacista. Markacisti so v 3 ure trajajočem sestanku razrešili precej problemov in si naložili obširne naloge v letošnjem letu. PD Nazarje,PD Šmartno ob Paki in PD Šempeter ter Občina Ljubno so poskrbeli za malico. V Planinskem domu na Jančah so 23. februarja imeli svoj delovni sestanek zasavsko-posavski markacisti. Udeležba je bila številčna saj je na sestanek prišlo 35 markacistov iz 11 planinskih društev. Sestanka se je udeležil tudi Borut Vukovič predsednik MDO Zasavja in Posavja, ki je vse prisotne ob zaključku sestanka povabil na izdatno malico. Ugotovili so, da so njihove poti dokaj dobro vzdrževane, da pa bodo kljub temu morali izšolati še dodatne markaciste. V sejni sobi Občine Hrpelje - Kozina je bil 6. marca sestanek Obalno-kraškega odbora. Prisotnih je bilo 19 markacistov iz 9 planinskih društev. Vse prisotne je pozdravil predsednik Obalno -kraškega MDO Rajko Čerin. Sestanka se je udeležila tudi ga.Karmen Vidak Forte in sicer glede označevanja poti na področju Občine Piran. Glavna tema je bil majski tečaj za markaciste na Nanosu in nadaljna organiziranost markacistov na tem območju, ter vzdrževanje poti predvsem Slovenske planinske poti. V skoraj triurnem razgovoru je bilo izpostavljenih kar precej problemov, ki so specifični samo za to področje. Ljubljanski odbor za planinske poti se je sestal 21. marca 2003 v prostorih sekcije za vleko vlakov v Ljubljani. Markaciste iz 12 planinskih društev je pozdravila predsednica MDO Ljubljana Marinka Koželj Stepic. Izpostavljeno je bilo precej problemov tako kadrovskih kot glede vzdrževanja planinskih poti. Ljubljanska mladinska pot bo letos v celoti obnovljena in izdan nov vodnik in dnevnik. Problem pa ostajata poti Ljubljana-Zagreb in Ljubljana - Reka. 28. marca je bilo v Planinskem domu pri Cajnarju v Novem svetu srečanje markacistov odbora za planinske poti Notranjskega MDO. Prisotnih je bilo 18 markacistov iz 9 planinskih društev. Srečanja sta se udeležila tudi Bogdan Seliger predsednik MDO Notranjske in Zvone Šere-podpredsednik MDO Ljubljana. Izpostavljena je bila slabo vzdrževana Idrijsko-Cerkljanska pot, ki se v letošnjem letu že na novo markira. Na kmečkem turizmu Brunček pod Urbanom na Kozjaku je bil 29. marca sestanek podravskih markacistov. Zbor je pričela s pesmijo vokalna skupina Mavrica iz Jarenine, učenci iz OŠ Ludvika Pliberška pa so še dodatno popestrili kulturni program. Ob zvokih planinske himne, ki so jo zapeli pevci Mavrice sta načelnik markacistov Slovenije in predsednik MDO Podravja Janko Kovačič razvila zastavo podravskih markacistov. Preko 40 markacistov je nato pregledalo delo v lanskem letu in sprejelo program dela za letošnje leto. V lanskem letu jim je uspel tudi poseben podvig saj so v okviru tečaja izdelali kar 14 m dolg most. Po več kot triurni razpravi so druženje zaključili ob kosilu in prijetnem klepetu. 8. aprila so se v prostorih PD Matice - Murska Sobota v okviru razširjene seje MDO zbrali pomurski markacisti, ki so pregledali delo v preteklem letu. V celoti so zaključili s katastrom planinskih poti na svojem področju in obnovili Pomursko planinsko pot, ter izdali nov vodnik. Povsod tam kjer društva še nimajo odsekov za poti jih bodo v letošnjem letu ustanovili in če bo potreba poslali tudi markaciste na tečaj. Predsednica PD Tolmin je v društvenih prostorih 18.aprila pozdravila zbor posoških markacistov. Ti so temeljito predelali problematiko planinskih poti na bovškem in v posočju. V celoti so zaključili s popisom za kataster planinskih poti. Primož Štucin pa je večino popisanih poti vrisal v Atlas Slovenije in posnel na CD, kar bo sledilo kot vzorčni primer za dograditev katastra. Precej dela imajo še vedno pri sanaciji na poteh, ki jih je poškodoval potres. V sejni sobi PD Kranj so se 22.aprila zbrali gorenjski markacisti. 23 markacistov iz 14 planinskih društev je obravnavalo probleme pri vzdrževanju zavarovanih poti in poti v gozdnem pasu saj zasebna podjetja za spravilo lesa uničijo precej naših poti. Skoraj vse zadane naloge iz lanskega leta so uresničili. Dogovorili so se, da je potrebno pospešiti delo na katastru. Predsednik MDO Jože Stanonik, ki je imel ta dan druge obveznosti je poslal opravičilo in zaželel markacistom uspešno delo. V posebni dvorani gostilne v Ožbaltu je bil 26.aprila sestanek koroških markacistov. Prisotnih je bilo preko 40 markacistov Iz 11 planinskih društev. Dvorana je bila planinsko okrašena, ter postavljena razstava o dejavnosti planinskega društva Bricnik-Muta. Uspešno delo jim je v pisni obliki zaželel predsednik MDO Arih saj se srečanja žal ni mogel udeležiti. Po delovnem srečanju, ki je trajal več kot 2 uri je sledila malica in prijeten klepet. Skupna tema vseh letošnjih zborov je bila, da je potrebno čim prej doseči, da se sprejme zakon o planinskih poteh in zaščiti Knafelčeva markacija. Ugotavlja se,da je vse več uporabnikov planinskih poti od planincev, turistov, gorskih kolesarjev in drugih vzdrževanje poti pa ostaja na ramenih planinskih društev in njihovih markacistov. Prav bi bilo, da bi država zagotovila neka stalna finančna sredstva tudi za vzdrževanje poti v sredogorju in nižjih predelih. Vse bolj narašča zanimanje za vezne in krožne poti kar posebej spodbujajo posamezni LTO-ji in lokalne skupnosti. Zato bo potrebno urediti obstoječe vezne in krožne poti in jih dopolniti z ustreznimi vodniki in dnevniki. Vzdrževane in označene poti so se izkazale kot najboljša garancija za varnost pohodnikov in varovanje okolja. Srečanja odborov za planinske poti so predvsem po zaslugi prizadevnih vodij odborov, predsednikov MDO-jev in posameznih planinskih društev ter lokalnih skupnosti vse bolj množična, prisrčna pa tudi delovna tako, da bomo s tako obliko druženja nadaljevali tudi v bodoče. Načelnik Komisije za planinske poti UO PZS Tone TOMŠE Komisija za planinske poti UO PZS in Gorska reševalna služba Slovenije sporočata, da je na poti Kokrsko sedlo - Skuta (na Slemenu med Velikimi in Malimi podi) velik skalni podor, ki je uničil vsa varovala. Ta pot je za planince začasno nepnehodna. Ravno tako smo obveščeni da se je na Hanzovi poti v Mojstrovki podrl večji macesen, ki je uničil del varovanj in ovira varen prehod na tej poti. Planince prosimo noj se do popravila na obeh poteh le-feh ne poslužujejo. Obenem prosimo vse planince, da o morebitnih podobnih poškodbah na poteh obvestijo Planinsko zvezo Slovenije: Telefon: 01/ 4345 690 , 01/ 4345 680. Komisija za planinska pota UO PZS TEČAJ ZA MARKACISTE ZA DOLENJSKO IN BELO KRAJINO Komisija za planinske poti UO PZS je razpisala in izvedla tečaj za markaciste PZS za Dolenjsko in Belo Krajino v dveh vikendih, 12. in 13. ter 26. in 27 aprila. Prijavilo se je 26 tečajnikov iz 7 PD. Prvič se ga je udeležilo 23 iz 6 PD, oba vikenda pa 21. Teoretični del je bil v planinskem domu pri Gospodični na Gorjancih. Praktični del so izvedli v zatrepni dolini izvira Prečne, pri razvalinah gradu Luknja. Ta del poti je zahteven, saj so nameščena kovinska varovala in na začetku tudi obnovljene stopnice. Drugi vikend so obnovili markacije na delu poti od doma do prečenja ceste, ki drži na Trdinov vrh. Nazaj grede so ugotovili, da rdeča črta na planinski karti po cesti nima markacij. Pot pelje mimo Gregorjevega studenca in lovske koče do doma. Popoldan so odšli v Orehovec in opravili dela na poti čez Rigle, ki jo vzdržuje PD Polom Kostanjevica. To je stara steza, ki so jo nekoč uporabljali gozdarji, saj je tod bila zgrajena žičnica za prevoz lesa. Ob povratku so si ogledali še izvir Minutnik. V nedeljo so opravili pisni test. Od vseh možnih točk, so dosegli 97,2 %. Trije kandidati so dosegli 15 točk, 4 po 16 točk, vsi ostali pa vse možne točke. Tako smo dobili 21 markacistov pripravnikov, in sicer: PD Črnomelj (Alozij Rauh, Stanislav Starešinič, Dušan Stariha), Kostanjevica (Franc Bakšič, Marjan Juršič, Martin Kastelic, Aleš Palčič), Metlika (Boštjan Kozjan, Peter in Tanja Nemanič, Slavko Stankovič), Novo mesto (Slavko Fink, Ludvik Koncjajčič, Matjaž Kovač, Aleš Krevs, Andrej Murn), Šentrupert (Miro Brezovar, Vinko Ruperčič) in Trebnje (Zvonko Kastelic, Simon Murn, Roman Perpar). Udeležence sta pozdravila predsednik PD Novo mesto, Jože Perše, vodja tečaja Alojz Šalehar. Ob zaključku ša jim je čestital k uspehu predsednik KVIZ Rudi Skobe. Na tečaju smo kot inštruktorji sodelovali: Stanko Gašparič, Božo Jordan in Florjan Nunčič, samo prvi vikend še Gorazd Hace in zadnjo nedeljo načelnik KPP Tone Tomše. Božo JORDAN USTANOVA SKLAD OKREŠELJ SI - 1000 Ljubljana Dvoržakova 9 Tel: +386 1 43 45 685 Fax: +386 1 43 45 691 E-mail: sklad.okreselj@pzs.si Poslovni račun: 02010-0052385495 Datum: 2003-05-21 Junija letos mineva šest let od tragične nesreče petih gorskih reševalcev, ki je močno pretresla vse, ki so kakorkoli blizu planinstvu oz. Gorski reševalni službi Slovenije. Zavedanje, da se pri opravljanju človekoljubnega in prostovoljnega dela gorskih reševalcev oz. pri usposabljanju zanj, dogajajo tudi smrtne nesreče, je bilo povod za ustanovitev Sklada Okrešelj, katerega naloga je vsaj nekoliko omiliti težave družin in otrok, ki so ostali brez očeta. V letu 2002 je potekel mandat prvim članom Upravnega odbora Ustanove Sklad Okrešelj.Na izrednem zboru reševalcev 27. maja 2002 na Bledu so bili izvoljeni novi člani, manjkajoče pa je potrdila Komisija za GRS S na svojem 3. sestanku 30.09.2002 V Kranju. Upravni Odbor: Zvone Korenjak - predsednik Člani: Albin Vengust, Alojz Jerman, Andrej Žemva, Iztok Mlekuž, Peter Sušnik, Ivan Rudlf, Franci Ekar, Daniel Kopušar, Aleš Zupanc, Marjeta Keršič Svetel. Komisija za štipendije: Tomaž Jamnik, Ksenja Preželj, Filip Bence, Radon Florjan, Davo Karničar, Bernard Cuder. Nadzorni svet: Danilo Škerbinek, Peter Keše, Jošt Razinger. Trenutno je osem upravičencev do sredstev Sklada: en predšolski otrok, pet osnovnošolcev in dva študenta. V lanskem letu je prvi od otrok uspešno dokončal s študijem in je že zaposlen. Za štipendije in denarne pomoči v šolskem letu 2002/2003 potrebuje Ustanova Sklad Okrešelj 1.312.674,00 SIT. Narejen je bil tudi izračun potrebnih sredstev za došolanje vseh otrok, kar znaša 23.231.978,50 SIT ob predpostavki, da se število otrok - upravičencev ne bi povečalo. V programu dela novega vodstva je poleg že utečenih načinov zbiranja sredstev (prispevki postaj Gorske reševalne službe Slovenije, prispevki planinskih društev, prodaja nalepk Podpornik, prispevek od prodaje koledarja, donacije MORS,..) še snemanje predstavitvenega filma o Gorski reševalni službi in Skladu Okrešelj v sodelovanju z podkomisijo za informatiko in analitiko pri Komisiji za GRS Slovenije ter organizacija dobrodelnega koncerta, katerega izkupiček bi bil namenjen izključno dopolnitvi sredstev Sklada. Lansko leto so bila planinska društva naprošena, da prispevajo v Sklad Okrešelj 25.000 oz. 30.000 SIT. Žal je bil odziv pod pričakovanji saj je nakazalo v Sklad le 29 planinskih društev. Transkacijski račun Ustanove Sklad Okrešelj: 02010-052385495 Vsem društvom, ki so se odzvala se iskreno zahvaljujem in želim, da bi po svojih močeh pomagali tudi v bodoče. Dobrodošel je vsak prispevek, ne glede na višino in zanj se vsem, tako posameznikom kot planinskim društvom iskreno zahvaljujem. Ustanova Sklad Okrešelj Predsednik: Zvone KORENJAK KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE UO PZS POROČILO S SREČANJA PREDSEDNIKOV KOMISIJ ZA VARSTVO NARAVE ČLANIC CAA (Nemčija, Hindelang, 3. do 5. april 2003) Srečanja presednikov in predstavnikov komisij za varstvo narave planinskih zvez članic povezave Club Arc Alpin (CAA) so se udeležili: iz Alpenverein Südtirol (AVS) Edmund Gasteiger, Markus Breitenberger in Thomas Schmarda, iz Club Alpin Français (CAF) Jean Pierre Buraud in Thomas Fleury, iz Liechtensteiner Alpenverein (LAV) Lorenz Jehle, iz Österreichischer Alpenverein (OEAV) Peter Hasslacher in Joseph Essel, iz Schweizer Alpenclub (SAC) Jürg Meyer, iz Deutscher Alpenverein (DAV) Stefan Witty ter Jožica Peljhan in Darja Jenko kot predstavnici Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije. Zasedanje predsednikov in predstavnikov komisij za varstvo narave članic CAA je potekalo v petek, 4. aprila 2003. Dan se je začel s kratkimi poročili vseh udeležencev o delu v letu 2002, pri čemer so vsi predstavniki podali poročilo za delo celotnih planinskih organizacij, ne le za področje varstva narave. Največ poudarka je bilo na aktivnostih in projektih v povezavi z Mednarodnim letom gora. Predstavnici KVGN PZS sva podali poročilo o delu Komisije za varstvo gorske narave PZS, ustno pa sva na kratko predstavili še ostalo dejavnost PZS v preteklem letu. V sklopu organizacijskih vprašanj sta predstavnika švicarske in nemške planinske zveze Jurg Meyer in Stefan Witty predlagala, da bi bila tovrstna srečanja komisij za varstvo gorske narave v okviru CAA vsako leto v drugi državi, pri čemer smo tudi kot Planinska zveza Slovenije povabljeni k organizaciji enega od srečanj v prihodnjih letih. Nadaljevanje zasedanja je bilo namenjeno oblikovanju skupne politike varstva narave članic CAA. Aktualna vprašanja so: Mont Blanc - Kandidatura za uvrstitev na UNESCO-v seznam Svetovne naravne dediščine: CAF je pripravila pismo predsednikom CAA, v katerem prosijo za podporo pri kandidaturi. Predsedniki CAA so pozdravili kandidaturo Mont Blanca za uvrstitev na UNESCO-v seznam svetovne naravne dediščine. CAF in CAI sta se tudi ponudila, da prevzameta zadevo in da bosta informirala predsedstvo CAA o napredku. Poleg Mont Blanca so za svetovno naravno dediščino predlagani tudi Dolomiti. Predsedniki komisij za varstvo narave podpirajo ta korak, hkrati pa tudi opozarjajo na posledice, ki jih za sabo potegne uvrstitev na seznam, vsekakor se je o tem projektu pomembno dogovoriti tudi z lokalno skupnostjo, kajti tovrstna razglasitev pomeni tudi določene omejitve za lokalno prebivalstvo. Mountain Wilderness so izdelale osnutek varstvenih con v Dolomitih. AVS je naprošena, da spremlja proces in vzpostavi kontakt z ostalimi članicami ob novostih. CAA certifikat za okolju prijazne koče: le ustrezno urejene koče bodo dobile potrdilo, da so okolju prijazne, in tudi CAA in Evropska komisija bosta subvencionirali le dejavnost tovrstnih koč. Predsedniki komisij za vartvo narave podpirajo dosedanje dogovore, da je certifikat za ekološke koče prvenstveno v pristojnosti komisij za koče in pota v okviru CAA in pozdravljajo skupno delo s komisijami za koče in pota. Medsebojna izmenjava informacij je zelo pomembna, hkrati pa je dober zgled tudi za druge komisije za medsebojno sodelovanje. Za boljši pregled dela je CAI (A. Ghedina) ponudil, da bo informiral komisije in predsedstvo CAA o aktivnostih CAI v zvezi z obravnavano temo. Okolju prijazne zimske ture: v letu 2002 so komisije za varstvo narave članic CAA pripravile skupen dokument o varstvu okolja kot predstavitev dolgoletnega skupnega dela na področju Alp. Vsi predsedniki komisij za varstvo narave so pozitivno sprejeli zloženko, ki prikazuje z naravo združljive zimske športe (turna smuka, krpljanje, deskanje). AVS bo do 5. maja 2003 pripravila enojezičen osnutek in ga poslala v pregled vsem članicam CAA. Ta predlog naj vse članice pregledajo do 5.6.2003, pošljejo pripombe in svoje strinjanje z verzijo za tisk. Predvideno je, da bo zloženka izdana v vseh alpskih jezikih (nemščina, francoščina, italijanščina, slovenščina). Članice so za prevode v svoj jezik zadolžene same. Stroške oblikovanja in tiska bodo nosile vse članice. Predstavitev zloženke s tiskovno konferenco bo na zasedanju predsedstva 6. septembra 2003, zato je zadeva precej nujna. PZS se je k sodelovanju v projektu obvezala že na srečanju v letu 2002. Zloženka je namenjena ljudem, ki se ukvarjajo z različnimi dejavnostmi (predvsem športnimi) na gorskih območjih. Smiselno je, da bo zloženka na voljo tudi v športnih trgovinah, še posebej, če bo prepovedovala določene oblike športa na nekaterih območjih. Stalno tajništvo CAA: Predsedniki komisij za varstvo narave pozdravljajo ustanovitev stalnega tajništva komisij za varstvo narave pri CAA. Stalno naj bi zaposlili tudi tajnika, ki naj bi opravljal 20-30 ur tedenskega dela. Predstavniki komisij posameznih planinskih zvez imajo nalogo s tem projektom seznaniti svoje zveze, da bodo podprle zaposlitev tajnika s polovičnim delovnim časom (gre za financiranje uslužbenca). Samo tako se bodo članice lahko povezovale in zastopale enotno politiko v alpskem prostoru. Tajništvo naj bi koordiniralo finance in delovne naloge ter kontaktiralo z Evropsko unijo. Prav tako so povedali, da v državah članicah CAA zveze podpirajo ta predlog. Predstavnici PZS s stališčem naše organizacije do tega vprašanja na srečanju žal še nisva bili seznanjeni. Organizacija KVN pri CAA: Predsedniki komisij za varstvo narave so odobravali pripravo novega Statuta CAA, ki naj bi bil preveden v vse jezike držav članic CAA. Z njim je narejen korak naprej pri oblikovanju skupne politike. Vprašanje je, ali naj bi Komisija za varstvo narave pri CAA tudi tekom leta spremljala okoljsko problematiko. Smiselno je, da ta komisija zavzame svoja stališča o naravovarstvenih problemih v gorskem okolju, ki jih nato posreduje predsedstvu CAA. Vendar pa v statutu CAA ni povsem jasno opredeljeno, kakšne so relacije med KVN pri CAA in predsedstvom CAA. KVN pri CAA naj bi predsedstvu CAA posredovala imena svojih članov in izbrala predstavnika (za 3 letno obdobje), ki ga bo nato potrdilo predsedstvo CAA. Alpska konvencija: Alpska konvencija in njeno izpolnjevanje je vsekakor prioriteta prizadevanja članic CAA. Alpska konvencija še ni dovolj poznana niti med alpskimi državami, zato jo je potrebno širše predstaviti. CAA naj bi vsako leto izbrala enega od protokolov Alpske konvencije, ki bi ga izdatno promovirala med svojimi članicami, letos naj bi čimprej predstavili protokol o vodah, kajti letošnje leto je razglašeno za mednarodno leto voda. Nujno je, ustanoviti kontrolni komite, ki bo pregledoval uresničevanje predvsem pa kršenje Alpske konvencije v posameznih državah podpisnicah in predlagano je bilo, da tak komite ustanovi CAA. Vedeti pa moramo, da bi imela CAA bolj nadzorno, svetovalno in informativno vlogo, na kršitve lahko le opozarja, ne more pa o stvareh odločati. Švicarski predstavnik predlaga tudi, naj bi se vsake 4 leta pisala poročila za posamezne protokole Alpske konvencije. Iz poročil naj bi bilo razvidno, kaj je bilo realizirano in kaj ne. Obravnavano je bilo tudi vprašanje ratifikacije, k čemer naj bi si članice CAA aktivno prizadevale. Obveščeni smo bili tudi o predvideni ustanovitvi delovnih skupin (AG) v skladu z konvencijo: AG prebivalstvo & kultura pod predsedstvom Italije, AG promet pod predsedstvom Francije, AG za opredeljevanje ciljev varstva okolja pod predsedstvom Nemčije, AG plazovi, hudourniki, zemeljski usadi pod predsedstvom Švice. Članice CAA naj bi imele v naslednjem letu v vsaki delovni skupini po enega predstavnika, ki bo zastopal stališča svoje države do posameznih protokolov. Informiranje v materinem jeziku bo olajšalo skupno delo, poleg tega se bodo prihranili tudi potni stroški. Če ena izmed članic prevzame vodstvo enega protokola so vse ostale CAA članice povabljene k sodelovanju. Rezultati nominacij bodo posredovani preko CAA-delegata za Alpsko konvencijo Petra Haßlacherja. Prioritetne teme, na katerih delujejo članice CAA v okviru izvajanja Alpske koncencije, so: promet, turizem (odpiranje novih smučišč) in planiranje podeželskega prostora. Podan je bil tudi predlog k dopolnitvi poglavja "stiki z javnostjo". Peter Haßlacher je prosil, da se prioritetna lista dopolni, pošlje predsednikom komisij za varstvo narave do 15/05/03 in ti informirajo ostale interesente. Zastopniki CAA so naprošeni, da v skladu s predpisi Alpske konvencije predstavijo prioritete da avgusta 2003. Članice CAA (predvsem AVS in DAV) so tudi aktivno pristopile k pripravi protokola o zaščiti voda. Tekmovalno turno smučanje: Mednarodni standardi za smučarske tekme v gorskem prostoru so pripravljeni, potrebno pa jih je dopolniti še s tema predlogoma: tekme naj se ne začenjajo zgodaj zjutraj in za označevanje terena naj se uporabljajo naravne, biološko razgradljive barve. Vsekakor bi bilo koristno sodelovanje med organizatorji smučarskih tekem in komisijo za alpsko smučanje ter KVN, da bi bila celotna infrastruktura, ki spremlja tekme in ostale prireditve, čim manj škodljiva za gorsko okolje. Pravila za organizacijo smučarskih svetovnih prvenstev so pripravljena in čakajo na uskladitev med članicami CAA. Predsedniki komisij za varstvo narave pozdravljajo ta korak in upajo, da bodo kmalu sprejeta. Komisije za varstvo narave prosijo vse članice CAA, da predlog preučijo in še pred sprejetjem dokumenta podajo svoje predloge in pripombe v razpravo. Predstavniki komisij so zelo zadovoljni s sodelovanjem z Mountain Protection Commission der UIAA glede priprave tega dokumenta. Članice CAA naj usklajen dokument podprejo in sprejmejo. Turistični zračni promet v gorskem prostoru: razprava je bila namenjena predvsem helikopterskim prevozom v gorah ter navezavi na protokola Turizem in Promet k Alpski konvenciji. V okviru izvajanja konvencije naj bi države to problematiko reševale same, predstavljen pa je bil tudi primer Švice, kjer so opredelili posamezne "mirne cone", kjer preleti niso dovoljeni. Turistični zrašni promet predstavlja pomembno vlogo v vseh alpskih državah, občutljivo vprašanje pa je heliski (smučarski spust s helikopterja), ki je v večini alpskih držav prepovedan. CAF je ponudila, da pripravi predlog o turističnem zračnem prometu v gorskem prostoru, ki ga bodo vse komisije za varstvo narave članic CAA medsebojno uskladile. Predstavnici PZS sva želeli s strani CAA pridobiti tudi priznanje za dejavnost na področju varstva narave, kar bi v Sloveniji Planinski zvezi olajšalo prizadevanje za pridobitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu na področju varstva narave. Priporočili so nam, da vsaj dve leti aktivno delujemo pri delu na področju varstva narave pri CAA, kar je pogoj za pridobitev priznanja. Menimo, da bi bilo vredno tako priznanje poskusiti dobiti tudi od katere od drugih organizacij, saj bi nam pravni status društva, ki deluje v javnem interesu na področju varstva narave, šele omogočil lažje pridobivanje sredstev za delovanje. Zadnji dan srečanja je bil namenjen izletu z ogledom rezultatov projekta „Turno smučanje -okolju prijazno" (Skibergsteigen umweltfreund-lich). Gre zanimivo rešitev konflikta med turno smuko in varstvom živali. Manfred Scheuermann, vodja projekta, je predstavil projekt, nadaljnje delo in težave. S krpljami smo se odpravili po poti za turno smuko, ki so jo uredili v okviru projekta in projekt tako spoznali tudi v naravi. Staro turno smučarsko pot, ki je peljala skozi območje gnezdišča ptic, so prestavili, hkrati pa tudi postavili oznake že na samem začetku poti in kasneje na vseh kočljivih mestih. Projekt je bil na lokalni ravni dobro sprejet. Omeniti je potrebno, da je pri tem projektu največje delo opravilo in ga še vedno opravlja predvsem lokalno prebivalstvo ob pomoči nekaj strokovnjakov za gorsko okolje, predvsem na prostovoljni ravni. Veljalo bi razmisliti, da bi tudi v slovenskem gorskem prostoru na podoben način manjša območja, kjer so ogrožene posamezne živalske vrste (pa tudi rastlinske) zavarovali tudi v zimskem času. Naslednje srečanje predsednikov KVGN bo v Innsbrucku, 23. in 24. aprila 2004. Poročilo sva napisali: Jožica PELJHAN in Darja JENKO ZAPISNIK ustanovnega Zbora predstavnikov odsekov in odborov za varstvo narave, ki je bil v sredo, 14. maja 2003 ob 17. uri v dvorani Pošte Slovenije, Čopova 3, Ljubljana. Prisotni: Rozi Skobe, Borut Cerkvenič, Janez Slabe, Miro Mlinar, Darko Zdešar, Darja Jenko, Kerel Kolarič, Vinko Šeško, Jože Prah, Marijan Gril, Andreja Valcl, Avgust Šturbej, Drago Šuster, Katarina Koritnik, Alenka Zega, Slavi Lesica Koleša, Milan Naprudnik, Janez Juvančič, Sonja Osrajnik, Jože Ružič, Odbora za informiranje Rajko Čerin, Maksimiljan Črepinšek, Anton Sitar, Tomaž Kumer, Andrej Pečjak, Janez Platiše, Boštjan Semprimožnik, Matej Kortnik, Tone Jesenko, Neda Golmajer, Adi Vidmajer, Janko Kovačič, Rudolf Skobe, Mateja Kalič, Helena Tepina, Bojan Kocjančič, Milena Pavlin, Ljubica Žepič, Milan Vodnik, Albin Žnidarčič, Katja Šnuderl, Alojzija Korbar Tacar, Veronika Susman - Šegatin DNEVNI RED: 1. Poročilo o delu Komisije za varstvo gorske narave v letu 2002; 2. Poročilo o delu Odbora za usposabljanje KVGN v letih 2002 in 2003; 3. Pporočilo o delu Odbora za informiranje KVGN v letih 2002 in 2003; 4. Pravilnik KVGN (obravnava predloga in prispelih pripomb ter sprejem pravilnika); 5. Skupščina PZS v letu 2003; 6. Program dela KVGN v letu 2003; 7. Razno. POVZETEK RAZPRAVE IN SKLEPOV: Ad 1) Katja Šnuderl je podala poročilo o delu KVGN v l. 2002. Pripomb na poročilo ni bilo. Ad 2) Rozi Skobe (PD Novo mesto, vodja Odbora za usposabljanje KVGN) je podala poročilo o prvem usposabljanju varuhov gorske narave (VGN) v letu 2002. Poudarila je, da je namen tečaja usposobiti ljubitelje varstva narave, ki bodo znotraj PD usmerjali in spodbujali dejavnost ter se usposobili za vodenje odsekov in odborov za varstvonarave pri PD in MDO. Namenjen je tudi vodnikom, markacistom, alpinistom, članom GRS in oskrbnikom planinskih postojank. Rozi Skobe je predstavila tudi potek usposabljanja - predmetnik, naravo izpita in obvezno izdelavo seminarske naloge. Seminarske naloge udeležencev prvega tečaja bodo dostopne na PZS kot gradivo za pomoč pri delu vseh članov PD. Želja KVGN je, da bi se izobrazili predstavniki iz vseh PD. Vse prisotne oz. člane njihovih PD in MDO je povabila k prijavi na naslednje usposabljanje. Adi Vidmajer, ki je kot podpredsednik PZS zadolžen za KVGN, je apeliral na predsednike MDO, naj posredujejo, kadar je prijav za tečaje premalo. Sklep št. 1: Rok prijav za Tečaj za varuha gorske narave za leto 2003 se podaljša na 20. maj 2003. Ponovno je bila podana informacija o podelitvi licenc za inštruktorje planinske vzgoje (za predavanje vsebin varstva narave) tistim inštruktorjem za varstvo narave in gorsko stražo, ki so v preteklih desetletjih pridobili to licenco, so še vedno aktivni pri delu PD in so se pripravljeni udeleževati rednih usklajevanj za inštruktorje. Zbiranje Pojasnila je tudi, da bodo inštruktorji VN dobili licence za inštruktorje oz. predavatelje na vodniških tečajih PZS. Prisotne je pozvala, naj sporočijo imena inštruktorjev VN. Janez Juvančič je predstavil potek izobraževanja gorskih stražarjev v MDO Koroške. Predlagal je skrajšanje usposabljanja za VGN za tiste, ki so že gorski stražarji in so jim bile določene teme že odpredavane. Rozi Skobe je glede tega predloga pojasnila, da je težko organizirati tečaj ločeno, saj kot pogoj za pristop k tečaju ni predhodna usposobljenost za gorskega stražarja. S tem bi pokrili samo SV Slovenije, saj so le tam potekala ta izobraževanja. Varuhi gorske narave pa se potrebujejo po vsej Sloveniji. Katja Šnuderl je pojasnila, da bo KVGN pripravila gradiva za usposabljanje gorskih stražarjev, pa tudi značke in izkaznice bodo društvom na voljo. Pozvala je, naj se koordinatorji teh izobraževanj udeležijo Tečaja za varuha gorske narave. Kot pripomba k pravilniku pa je dejal, naj se predsednik KVGN preimenuje v načelnik KVGN. Ad 3) Miro Mlinar (PD Cerknica, vodja Odbora za informiranje) je predstavil člane Odbora za informiranje in povzel objave članov KVGN v Planinsekm vestniku v letu 2002 (prispevki Igorja Maherja ob mednarodnem letu gora, članek o uporabi gnojil na gorskih kmetijah, informacije o usposabljanju varuhov gorske narave). Poudaril je, da je ena prednostnih nalog delo v okviru akcije Ne puščajmo sledi. Katja Šnuderl je povedala, da smo se s to akcijo za pridobivanje sredstev prijavili tudi na razpis REC -Regionalni center za vzhodno in srednjo Evropo. Ad 4) Katja Šnuderl se je zahvalila Rozi in Rudiju Skobe, ki sta pripravila osnutek Pravilnika KVGN. Povedala je, da sta pripombe v pisni obliki že posredovala Jože Melanšek in Borut Peršolja. Obravnavali smo V. različico pravilnika Komisije za varstvo gorske narave Planinske zveze Slovenije z datumom 23.4.2003. Marijan Gril, PD Moravče, je predlagal, da bi se v pravilniku omenjena priznanja KVGN poimenovala po dr. Angeli Piskernik. Sklep št. 2: Predlog pravilnika KVGN se potrdi s spodaj navedenimi popravki in pripombami ter se po usklajevanju s Pravno komisijo da v potrditev UO PZS. Ta Zbor pooblasti ožje vodstvo KVNG, da morebitne pripombe UO PZS pretehta in pripravi dokončni predlog za obravnavo na UO PZS. Predstavnikom odsekov in odborov se prej pošlje pripombe v presojo, v kolikor ne gre zgolj za popravke iz formalnih razlogov. Zbor se je strinjal glede naslednjih popravkov predloga Pravilnika KVGN PZS: - Članstvo KVGN ostane opredeljeno tako, kot je zapisano v predlogu - člani KVGN PZS so ljubitelji narave v PD, odseki pri PD in odbori pri MDO; - v celotnem besedilu pravilnika se zaradi usklajenosti znotraj PZS »predsednik« KVGN preimenuje v »>načelnik«; - 23. člen (sklepčnost) ostane nespremenjen; - v III. Poglavju (Organiziranost KVGN) se podpoglavje »d) KVGN« popravi v »d) Upravni odbor KVGN«; - pri 26. členu se pred dvopičjem doda: »kot stalni odbori«; - v zvezi z 32. členom (naloge strokovnega sodelavca KVGN) naj strokovna služba PZS poda svoje mnenje. Pred dvopičjem se doda: »praviloma«; Ad 5) Katja Šnuderl je povedala, da je bila pobuda za spremembo Statuta PZS dana na aprilski seji UO PZS v Piranu in tudi posredovana v tajništvo PZS, vendar v gradivo za Skupščino PZS iz neznanih razlogov ni bila vključena. Predlog za spremembo Statuta PZS temelji na organiziranosti KVGN PZS in vsebuje naslednje spremembe: - 35. člen: tudi Zbor predstavnikov za varstvo narave naj bo član Skupščine PZS (delegati s tremi glasovi za odločanje); - 49. člen, 2. odstavek: tudi načelnik KVGN naj bo član UO PZS in naj ima na sejah UO PZS glasovalno pravico; - 51. člen: KVGN se iz 3. odstavka premesti v 1. skupino - med komisije, ki imajo Zbore. Rudi Skobe je predlagal, da se pri vodstvu PZS doseeže, da na Skupščini PZS pojasni, da je bil lapsus pri pripravi gradiva in se ne vlaga amandma. Sklep št. 3: Vodstvo KVGN PZS naj poskuša doseči, da se predlog sprememb Statuta PZS vključi v uradni predlog in popravke na Skupščini PZS predstavi tisti, ki bo predstavljal celoten predlog. Šele, če zaradi pomanjkanja časa do skupščine tak dogovor ne bo mogoč, se predlog vloži v amandmajski obliki. Ad 6) Katja Šnuderl je ob predstavitvi programa KVGN PZS pojasnila, da je KVGN kandidirala na razpise MOP in REC, vendar še ni jasno, kakšen bo delež sofinanciranja. Predstavila je tudi akcijo Ne puščajmo sledi. Prisotne je pozvala k pomoči pri zbiranju sredstev za izpeljavo projektov in k sodelovanju pri Strokovni mreži za varstvo narave PZS (prijavnica je objavljena tudi na spletnih straneh PZS med novicami). Andrej Pečjak, PD Domžale, je prisotne pozval k vključitvi v strokovno mrežo, saj je veliko tem, h katerim mora KVGN dati svoja mnenja. Janez Juvančič je predlagal, naj se knjižica »Narava bv gorskem svetu« posodobi in takoj izda. Podano je bilo pojasnilo, da bodo na KVGN pirpravljena gradiva v zvezi s predpisi, saj v knjižici niso aktualna, celotno knjižico pa bomo v posodobljeni obliki objavili, ko bodo zbrana gradiva vsaj enako kvalitetna kot obstoječa knjižica. Sklep št. 4: Program KVGN za leto 2003 se potrdi. Ad 7) Katja Šnuderl se je zahvalila PD Pošte in Telekoma za pomoč pri organizaciji srečanja in rezervaciji dvorane. S strani KVGN je bila podana tudi informacija o pripravi Pravilnika o prepovedi vznemirjanja prostoživečih vrst ptic na območju Kraškega roba, ki poteka ob sodelovanju KVGN, Komisije za športno plezanje, Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Druga zelo aktualna zadeva s področja varstva narave je obravnava predloga novega Zakona o Triglavskem narodnem parku (ZTNP-1), ki na predlog štirih poslancev vsebuje zmanjšanje območja TNP in zmanjšanje omejitev, ki veljajo za gradnje tako objektov kot gozdnih cest in pomolov na Bohinjskem jezeru. V interesu vsakega člana PD naj bo (kar je zapisano tudi v Častnem kodeksu Slovenskih planincev), da si prizadeva za umik tega predloga, saj zmanjšuje varstvo območja, kot je bilo že uveljavljeno (čeprav ne v celoti izvajano). Zapisala: Veronika SUSMAN ŠEGATIN Predsednica KVGN PZS Katja ŠNUDERL KOMISIJA ZA MUZEJSKO DEJAVNOST UO PZS PRILOGA ! PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUŠTVENI ODBORI VABIJO IN POROČAJO VABIJO ... PD CELJE-MATICA je ob pomembnih planinskih jubilejih, ki jih praznujemo v tem letu pripravila: »1. KOCBEKOV POHOD NA KOROŠICO«, 14. in 15. junija 2003. Pohod bo potekal: z Planine Podvežak, preko Inkreta do Kocbekovega doma na Korošici (1808 m). Pot je lahka, označena (glej karto »GRINTOVCI« 1:25.000) in traja cca 4 ure. Prvi dan pohoda (14.05.2003) bodo na izhodišču ob 9, uri (parkirišče pod Planino Podvežak) na voljo tudi domači vodniki PZS. Na samem pohodu bodo 1. dan pohoda na določenih točkah prisotni tudi člani GRS - postaje Celje in zdravnik reševalec (na Kocbekovem domu na Korošici). Pohod je možno začeti na drugem izhodišču (v Kamniški Bistrici, Robanovem kotu, v Logarski dolini). Na Kocbekovem domu bodo dobili vsi udeleženci pohoda, ki bodo do doma prišli, kartonček in žig »Spominskega Kocbekovega pohoda«. Za večkratno udeležbo bodo udeleženci pohoda dobili spominsko diplomo (skladno s Določili o organizaciji Kocbekovega spominskega pohoda, ki jih je sprejel upravni odbor društva). PLANINSKO DRUŠTVO JAVORNIK - KOROŠKA BELA, MDO GORENJSKE in OBČINA JESENICE vabijo na SREČANJE GORENJSKIH PLANINCEV in 5. POHOD NA VAJNEŽ ( 2104 m), najvišji vrh občine Jesenice. Pohod in srečanje bosta na Dan državnosti , v sredo, 25. junija 2003. Zborno mesto bo med 6. in 8. uro v Javorniškem Rovtu pred CŠOD »Trilobit« (bivša karavla), kjer bo registracija pohodnikov. Dostop do startnega mesta je z železniške postaje Slovenski Javornik in z avtobusne postaje nasproti podjetja Acroni. Možen pa je dostop tudi z osebnimi avtomobili - v semaforiziranem križišču na Koroški Beli desno proti Javorniškem Rovtu do startnega mesta. Pot bo označena. Hoje do vrha Vajneža je 3.5 - 4 ure. S Hrušice oz. Jesenic bo peljal tudi avtobus , ki bo ustavljal na vseh avtobusnih postajah proti Javorniškem Rovtu. Odhod avtobusa bo ob 5.30 uri s Hrušice. Priporočamo planinsko opremo in pohodne palice. Vse dodatne informacije in prijave skupin na naslov: PD Javornik Koroška Bela, Kidričeva 37 C, Jesenice, tel. 04. 5863 487 (vponedeljkih od 19.ure dalje) in g.Svetina Franc, tel.: 04/5806590. 50 LET DOMŽALSKEGA DOMA NA MALI PLANINI Gradnja doma se je začela v letu 1951, svečana otvoritev pa je bila ob prisotnosti številnih obiskovalcev 9. avgusta 1953. Ena izmed prvih obiskovalk, 83-letna pisateljica in zaljubljenka v slovenske gore, Angležinja Fanny Suzannah Copeland je v vpisno knjigo tedaj zapisala: »Srečna, da sem lahko dočakala otvoritev te koče!« V nedeljo, 31. 8. 2003 bo Domžalski dom praznoval 50 letnico otvoritve in življenja na Mali planini. V teh petdesetih letih delovanja je Domžalski dom postal odprt prostor za druženje in shajališče dobro mislečih ljudi in eden od razpoznavnih simbolov krajevne identitete prebivalcev občine Domžale. Ob tem jubileju želimo poudariti različne pomene, ki jih ima Domžalski dom za naše društvo, zato pripravljamo več prireditev in knjigo z naslovom Domžalski dom na Mali planini (1953-2003). Prireditve V okviru prireditev pripravljamo akcijo Po poteh na planino, ko se bodo udeleženci na planino lahko podali po različnih označenih in neoznačenih poteh, akcijo Beremo z Manco Košir, kjer bodo člani študijskega krožka v literarnem popoldnevu predstavili svoje poglede na gorniško literaturo in kakovostno rabo jezika, strokovno ekskurzijo z naslovom Tri tisočletja Velike planine, v okviru katere nam bo etnolog dr. Tone Cevc predstavil kulturo pastirjev, akcijo Zdravi v gore, v okviru katere bomo obiskovalce seznanili s temeljnimi postopki oživljanja in pravilno izbiro in uporabo osebne in tehnične opreme. Na vzpetini za Domžalskim domom, ki se imenuje Mali vršič, bomo postavili in odprli razgledno rožo, v nedeljo, 31. 8. 2003 pa bo pri Domžalskem domu ob 11. uri osrednja slovesnost, ki bo posvečena 110 letnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, hkrati pa bo to tudi 11. tradicionalno srečanje članov in članic Planinskega društva Domžale. PRIREDITVE OB 50 LETNICI DOMŽALSKEGA DOMA NA MALI PLANINI (1534 m) 1953-2003 7. junij Po poteh na Veliko planino Beremo z Manco Košir, literarno popoldne 19. julij Tri tisočletja Velike planine, strokovna ekskurzija z dr. Tonetom Cevcem 30. avgust Zdravi v gore Otvoritev razgledne rože na Malem Vršiču 31. avgust 50 letnica Domžalskega doma na Mali planini, 110 letnica ustanovitve Slovenskega planinskega društva in 11. tradicionalno srečanje članov in članic Planinskega društva Domžale Vse prireditve bodo v Domžalskem domu na Mali planini Informacije: Planinsko društvo Domžale, Kopališka cesta 4, p. p. 66, SI - 1230 Domžale, Slovenija, uradne ure v pisarni društva: vsako sredo od 19 do 20 ure in oskrbnica Bernarda Gradišek, Stahovica 32, 1242 Stahovica (041 647 523) MDO PD POMURJA in PLANINSKO DRUŠTVO MURA MURSKA SOBOTA vabita, da se jim v soboto 21. Junija 2003 pridružite na pohodu po delu Pomurske planinske poti na Goričkem od KAMENEKA(razgledni stolp v Kuštanovcih) do PINDŽE v Gornjih Petrovcih.Odhod posebnega avtobusa iz AP Murska Sobota bo ob 7.30 uri do izhodišča pohoda v Kuštanovcih. Predvidevamo 2 uri prijetne hoje. Ob 11. uri bo na prireditvenem prostoru pred izletniško točko PINDŽA v Gornjih Petrovcih slovesna prireditev ob 110 letnici organiziranega planinstva na slovenskem, ob 30 letnici Planinskega društva MURA Murska Sobota in dnevu Pomurskih planincev. Odhod posebnega avtobusa na samo prireditev bo ob 10.15 uri iz AP Murska Sobota. Povratek bo organiziran s posebnim avtobusom nazaj v Mursko Soboto ob uri, ki jo bodo dogovorili udeleženci. POROČAJO ... PREDSTAVITVENI VEČER CELJANOM OB SLOVENSKIH PLANINSKIH JUBILEJIH PD Celje-Matica je s promocijsko in založniško hišo »FIT-MEDIA« iz Celja pripravilo 22. maja prireditev 2ZVEČER V KAVARNI EVROPA«. To je poznana oblika večernega srečevanja Celjanov. ki poteka preko celega leta, kjer se predstavljajo poznani kulturni delavci mesta, športniki, poznani Celjani. FIT MEDIA tako poleg teh predstavitev opozarja Celjane tudi na pomembne kulturne in zgodovinske dogodke iz mesta in njegove okolice. Tokrat smo ob pomembnih planinskih dogodkih: 110 letnici ustanovitve SPD, 110 letnici ustanovitve Savinjske podružnice SPD (v Mozirju 20. avgusta 1893 leta) in 110 letnice PD Celje-Matica, kot pravne naslednice SP SPD povedali Celjanom, nekaj o tej zgodovini, tudi o nastanku povojne PZS, o Savinjski podružnici SPD, ki je delovala na celotnem področju sedanjega Savinjskega MDO (še več pokrivala je del Koroške in Posavja). Naj spomnim, da je bil sedež Savinjske podružnice SPD iz Gornjega Grada 12. maja 1927 prestavljen v Celje. Fran Kocbek (dolgoletni predsednik SP SPD) je pred tem dogodkom že večkrat pozval svoje odbornike (1903 in 1912 leta) naj v svoje vrste vključijo mlade izobražene in tudi vplivne Celjane. V Celju je bil takrat tudi sedež takratnega slovenskega kapitala (Posojilnice), ki je izdatno podpisal in kreditiral dejavnosti Podružnice (izgradnja planinskih koč, nadelava zavarovanih poti). Torej ne gre za »prevzem oblasti« ampak za logičen splet dogodkov, ki so narekovali to dejanje! V večeru so sodelovali: mag. Franci Ekar predsednik PZS, Manja Rajh nova predsednica PD Celje-Matica, Edo Stepišnik, predsednik PD Celje-Matica pred Rajhovo, Brane Povše alpinist, alpinistični inštruktor in član GRS, ter kot voditelj večera Jože Kodre, podpredsednik PD Celje-Matica in predsednik Savinjskega MDO. S sogovorniki smo govorili o dilemah in usmeritvah slovenskega planinstva in društvenega dela, pa tudi o alpinizmu in njegovih zgornjih mejah. Diapozitivi iz gorskega sveta, ter grafična in slikovna predstavitev društva (pripravila sta jo E.Prezelj in R.Volfand), je ob glasbeni popestritvi mladih - citrarke in flavtistke Katje in Tine Anderlič pričaral pravo planinsko vzdušje. Jože KODRE PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE »GORA OLJKA 03« Planinsko društvo Polzela je organiziralo in izvedlo planinsko orientacijsko tekmovanje za savinjsko orientacijsko ligo. Prijavilo se je 34 ekip, sodelovala pa 29 iz PD DOBROVLJE Braslovče s 7, Polzela s 5, Šempeter z 1, Vransko s 6, Zabukovica z 9 in Žalec z eno ekipo. Tekmovalo je 11 ekip z 48 tekmovalci v kategoriji A, 6 s 23 v B, 4 s 13 v C, 2 s 6 v D in po 3 v E z 11 in F 9 tekmovalci. Bilo je 110 tekmovalcev (74 m, 36 ž), v 12 moških ekip, ena pet članska in ena tričlanska ženska ekipa, ostale so bile mešane. Vse ekipe so prišle v določenem času na cilj, le štiri ekipe (A 2, B 2) niso našle vseh KT. Start je bil na športnem igrišču pri osnovni šoli na Polzeli, cilj pa pri planinskem domu na Gori Oljki za vse, s tremi različnimi tekmovalnimi progami. Vsi tekmovalci so dobili čaj. Tudi vreme je bilo tekmovalcem naklonjeno. Božo JORDAN OBČNI ZBOR OBMOČNE MARKACIJSKE SKUPINE PODRAVJA Vodniki in tudi oskrbniki planinskih koč opažamo, da se število pohodnikov in planincev v zadnjih letih krepko povečuje, zato tudi vzdrževanje naših planinskih poti zahteva vedno več pozornosti in časa, pa tudi usposobljenih ljudi - markacistov. Le redki pohodniki se na dobro vzdrževanih in označenih poteh spomnijo, da je delo na teh poteh opravil nekdo, ki je žrtvoval veliko ur svojega prostega časa za to, da so te poti varne in lepo vzdrževane. Žal pa je dela voljnih prostovoljcev malo, zato so kritike na račun vzdrževanja poti pogostejše kot pohvale in zavedamo se, da kljub vsemu vloženemu trudu nas markacistov naše poti še dolgo ne bodo takšne, kot si jih vsi želimo. Pri tem nam obilno pomaga narava s svojimi vremenskimi vplivi, pa gozdarji, ki pogosto podrejo prav tisto drevo na katerem je bila zarisana naša markacija, najdejo pa se tudi nepridipravi, ki jih moti prav vse posebej pa naši smerokazi in obvestilne table. Zaradi lažjega dela smo slovenski markacisti razdeljeni na skupine in poti v naših podravskih koncih vzdržuje Območna markacijska skupina Podravja, ki jo vodim četrto leto. Veliko smo v tem času naredili, saj smo preko sestankov in srečanj uspeli krepko prevetriti podatke o še aktivnih markacistih, v podatkih na zvezi so bila tudi imena, ki že vrsto let ne sodelujejo v naših vrstah, med njimi pa je nekaj žal že pokojnih. Uspelo nam je uspešno izpeljati in zaključiti kar dva tečaja za markaciste in s tem smo dobili 70 novih izšolanih markacistov, ki so že vključeni v naše vrste. Z velikim razumevanjem načelnikov markacijskih odsekov pri posameznih planinskih društvih nam je uspelo opisati vse naše poti , ki jih je naša neutrudna tajnica Tatjana uredila ter pripravila za kataster poti, kateri našim potem zagotavlja tudi pravno veljavo v času, ko država veliko premoženja vrača v naravi nekdanjim lastnikom. V letu 2002 smo tudi pripravili prvo mednarodno akcijo markiranja in čiščenja poti skupaj z avstrijskimi markacisti v sklopu akcije Markirajmo Slovenijo, v okviru tečaja za markaciste pa so naši tečajniki pod vodstvom izkušenih inštruktorjev in tehnične ekipe slovenskih markacistov uredili in dodatno zavarovali pot ob reki Lobnici pri slapu Šumik na Pohorju in naredili najdaljši most na naših planinskih poteh pod malim slapom Šumik, kar si zagotovo velja ogledati. Skupno smo markacisti območne markacijske skupine Podravja v letu 2002 opravili 3200 prostovoljnih ur pri vzdrževanju in označevanju naših poti, kar bi lahko ovrednotili tudi v denarju in sicer 3.200.000 slovenskih tolarjev brez uporabe svojih vozil in nakupa raznega orodja, ki ga v nekaterih društvih markacisti denarno pokrijejo kar sami. 29.marca smo imeli markacisti Podravja na kmečkem turizmu Brunček pod Urbanom občni zbor. Največja gostinska soba se je kmalu napolnila z veselo družbo, katere število članov se iz leta v leto povečuje. Kratek kulturni program je izzvenel v ubranem petju moške vokalne skupine Maurica iz Jarenine pod vodstvom Branka Krajnca, učiteljica gospa Urška Kosi pa je z kratko igro učencev osnovne šole Ludvika Pliberška Anje Godec, Mojce Andrilovič in Teje Kosi pričarala zadovoljen nasmeh na obraze prav vseh prisotnih. Najlepši del programa pa je bilo za nas markaciste gotovo razvitje naše zastave. Prvič v zgodovini obstoja območne markacijske skupine Podravja je s pomočjo načelnika markacistov Slovenije Toneta Tomšeta in vodje meddruštvenega odbora Podravja Janka Kovačiča zaplapolala naša zastava. Občni zbor je potekal v zelo prijteljskem in prijetnem vzdušju, vodje markacijskih odsekov pri posameznih društvih so v nekaj besedah opisali delo svojih markacistov v letu 2002, načelnik markacistov Slovenije pa je predstavil novi in zelo težko pričakovani učbenik za markaciste. Ob koncu zbora pa nas je čakala še ena zelo prijetna dolžnost. V letu 2000 smo naši Tatjani, ki že vrsto let z veliko volje in srčnosti opravlja tajniško delo za našo območno markacijsko skupino, zraven pa več kot pridno dela tudi kot markacistka in v zadnjem času kot markacist inštruktor sodeluje tudi pri izobraževanju novih markacistov na tečajih, prvič podelili priznanje markacist leta, ki je prav tako idejno in oblikovno delo nas podravskih markacistov. Od takrat priznanje redno podeljujemo vsako leto in tokrat sta ga prejela markacijski odsek PD Paloma Sladki vrh za izjemno delo na poteh okrog Šentilja ter g. Marjan Obrovnik iz PD RUŠE, ki je s svojim delom na vseh področjih posebej pa pri urejanju poti ob Lobnici pri slapu Šumiku priznanje resnično zaslužil. Po mnogih letih, pa nam je na našem občnem zboru uspelo podeliti še najvišja priznanja PZS Knafelčeve diplome. To je priznanje za življensko delo in veseli smo, da smo lahko priznanja podelili g. Jožetu Predanu, g. Jožetu Brezniku iz PD Skalca Hoče in g. Vinku Dobrili iz PD Tam. Ob koncu zbora smo se prepustili odlični umetnosti Brunčkove kuhinje ter njihovemu rumenemu muškatu, ob tem pa smo kot pravi in veseli Štajerci razdrli marsikatero pametno in veselo. Markacistom, ki so v letu 2002 aktivno sodelovali v akcujah pa smo v imenu Mdo Podravja podelili kape z napisom markacist. Pred nami pa je znova čas, ko bomo morali markacisti prijeti za delo.Če bi se kateri izmed vas drage bralke in spoštovani bralci želel priključiti našim vrstam bomo zelo veseli, za vse informacije pa lahko pokličete na PD Maribor Matica, kjer vam bo naša prijazna tajnica Tatjana rada postregla z vsemi informacijami. Telefonska številka je 02 251 29 62 o naši dejavnosti pa lahko preberete tudi na spletni strani na naslovu pdmbmatica@email.si Lep markacijski pozdrav in varno hojo po naših poteh vam želim. Vodja območne markacijske skupine Podravja Boris PUČKO 1899 | STORŽIČ NA FILMSKEM PLATNU V seriji dokumentarnih esejev » RAZGLEDI SLOVENSKIH VRHOV« sta nastala dva nova filma, katerih avtor je Igor Likar, ki je prispeval scenarij, besedilo in film režiral; pri nastajanju pa sta sodelovala poleg RTV Slovenija tudi PZS in PD Kranj. Filma prikazujeta Storžič in svet okoli njega, zato smo prepričani, da bosta razveselila številne ljubitelje gora, zlasti Kranjčane in prebivalce krajev pod Storžičem. Predstavitev obeh filmov je bila v kinu Storžič v Kranju, v sredo 21. maja. Brezplačen ogled predstave so omogočili RTV Slovenija, FOTO BOBNAR Kranj in PD Kranj. ŠENTJURSKI PLANINCI NA RESEVNI Planinci šentjurskega planinskega društva so se zbrali v soboto popoldne, 10. maja v planinskem domu na Resevni. Svoj redni občni zbor so začeli v popolnoma polnem planinskem domu in z nastopom mladih planincev iz vrtca Osnovne šole iz Hruševca, katerih vodja je mentorica planinske vzgoje Pavla Brilej. Kot gostje so se zbora udeležili predsednik SMDO in član predsedstva PZS Jože Kodre in predsednika društva Železničar Celje - Jože Rataj ter Dramlje - Zdravko Golež. V poročilih predsednika Ivana Stražeta je bilo nato povedano, da je upravni odbor društva v svojem 52 letu delovanja imel osem sej. Na sejeh so pa obravnavali predvsem izletniško in pohodniško dejavnost, finance in dela na domu na Resevni. Od planiranih 23 izletov so trije izpadli zaradi slabega vremena, dva sta izpadla zaradi neprijav. Vsi ostali so bili dobro in varno izpeljani. Množično so bili na Golici, Veliko kozje - Lovrenc, Donački gori, Mrzlici, Lisci ob dnevu planincev in izletu v neznano. Z manjšo skupino so prehodili dvodnevne zelo zahtevne poti na Grintovec - Kočno in Ojstrico po Kopinškovi poti. Manjša skupina je obiskala tudi Triglav. Množično so bili na pohodih Dramlje - Žiče - Uršula, spominski pohod padlim na Resevno, pohod Zdravju na proti - Gora Oljka in na Donački gori ob kulturnem prazniku. Nekaj izletov je bilo opravljenih z mladimi po šolskih programih Osnovne šole - Franja Malgaja in iz vrtca Osnovne šole Hruševec. Ena kandidatka je opravila vodniško izobraževanje za - B - kategorijo. Tako v društvu razpolagajo s petimi vodniki, tremi markacisti, z enim varstvenikom narave in z eno mentorico planinske vzgoje. Vabijo pa vse zainteresirane, da se prijavijo v društveni pisarni za omenjena izobraževanja. Društvena pisarna je sedaj na Ljubljanski 1 v Šentjurju in je odprta vsak četrtek od 14 do 15 ure. Pogovori z občino pa tečejo v smeri, da bi se še letos preselila v podstrešne prostore športnega parka v Šentjurju. V minulem letu so imeli 129 članov od teh je bilo polovico odraslih in si želijo to število v bodoče povečat. Letošnji rezultat dviga članarine v korist Planinske zveze bo pa viden ob koncu leta. Vsi člani so delno zavarovani za leto plačane članarine. Zato je bolje, da članarino poravnate že v začetku leta. Člani imajo pa tudi popuste pri nabavi opreme in nočitvah v kočih PZS. Tudi v domu na Resevni so opravili nekatera nujna dela. Tako so zamenjali vse dotrajane zunanje mize in klopi, zamenjali so tudi večkrat poškodovana dvojna vhodna vrata, ter dodelali ena varnostna. Uspeli so izdelati izolacijo podstrešja, za kar so nekatere račune prenesli v to leto. Za dela na domu in pri markiranju planinskih poti je bilo opravljenih okrog 500 prostovoljnih delovnih ur nekaterih planincev. Izplačana ni bila niti ena dnevnica. Pokrivali so le fiksne stroške za delovanje doma, najemnino planinske pisarne, materialne stroške, delno stroške izletov in stroške izobraževanja. Nabavili so tudi nekaj planinske opreme za izobraževanje in za varno hojo v planine. Na kraju se je predsednik zahvalil za sodelovanje vsem članom UO in oskrbniku doma Ladislavu Teržanu, ter mnogim donatorjem, ki so prispevali svoj delež za skupno dobro. V planu dela pa želijo približati izlete tudi tistim s tanjšo denarnico ali celo izpeljati kakšen izlet v času počitnic za mladino brezplačen. Kar bo objavljeno v občolih in v oglasni omarici v križišču v Šentjurju. Tudi na domu in okolici želijo čim več postoriti, kar je pa odvisno od sredstev in družbene pomoči. Ivan STRAŽE MEDDRUŠTVENI ODBOR PD LJUBLJANE Zapisnik 4. seje je bil sprejet. Mladinski odbor je v maju ponovno sklical sestanek z načelniki mladinskih odsekov, vendar je bil odziv ponovno slab. Odbor za varstvo narave pripravlja v juniju obisk Botaničnega vrta. Vabilo za naravovarstveni izlet po okolici Idrije je razposlano društvom. Vodniški odbor je izvedel 4. -5. 4. 2003 izpopolnjevanje za vodnike PZS v Kamniški Bistrici že po novem programu. Bilten 33. planinskega tabora na Govejku je že narejen in ni tako obsežen kot prejšnja leta. Plakati o taboru bodo v kratkem poslani vsem društvom. Za sam tabor je skoraj vse poskrbljeno in pripravljeno, morda bo potrebna še kakšna malenkost. PD Obrtnik je zaprosil za podelitev bronastih značk PZS, in sicer: Avgust Kosta, Alojz Tunel, Slavko Komljanec, Vinko Ogrin, Lojze Gruden, Vera Lečnik in Dimitrij Zega. Vsi odbori MDO naj o svojih akcijah obveščajo tudi komisije PZS. Nada MLAČ POROČILO S SREČANJA ZASAVSKE MLADINE NA ŠMOHORJU V soboto, 24.5.2003, je bilo v bližnji okolici Laškega zelo veselo. Že zgodaj zjutraj nas je pred dvorano Tri lilije v Debru pozdravilo skorajda že poletno sonce, nato pa so se začeli približevati avtobusi z mladimi planinci širom Zasavja. Hitro smo jo ucvrli na Šmohor, da bi se lahko pripravili na čim boljši sprejem. Tako smo uredili ozvočenje, namestili napis »Dobrodošli na srečanju zasavske mladine Šmohor 2003« in odprli »Bife Klinček«. Že čez slabi dve uri smo lahko pozdravili planince iz Dola pri Hrastniku, Hrastnika, Rimskih Toplic, Litije, Krškega, Trbovelj, Radeč, Brežic in Zagorja, katerim smo za uvod podarili nalepke z gornjim motivom. Nadebudnim planincem, kar okoli 350 jih je bilo, smo najprej ob 11. uri pripravili kratek program, v katerem ni manjkalo glasbe, plesa, pevski zbor OŠ Primož Trubar nam je zapel planincem dobro znani Zdravljico in Oj Triglav moj dom, pozdravil nas je tudi predsednik MDO Borut Vukovič, nato pa so sledile razburljive igre brez meja, v katerih so s svojimi ekipami sodelovala vsa društva, a na žalost je na koncu lahko zmagalo samo eno (PD Hrastnik). Za bistre glave smo pripravili tudi kviz »Lepo je biti planinec«, kjer so male sive celice delovale 100/h in njihovim lastnikom pridobile razne dobrote in praktične nagrade. Ko so se kazalci približevali 14.00 uri, je bil na žalost čas za slovo. Sledila je le še podelitev ročno izdelanih medalj in praktičnih nagrad najboljšim v igrah brez meja, pri čemer so si medalje zaslužili tudi vsi ostali sodelujoči. Na koncu pa smo, zadovoljni z uspešno izvedenim srečanjem, vsem udeležencem zaželeli varen povratek domov in jih povabili, da se še kdaj vrnejo. Na koncu pa se zahvaljujem OŠ Primož Trubar in njenemu pevskemu zboru za izkazano pomoč ter vsem laškim planincem, ki so pomagali pri organizaciji srečanja. Tomaž MAVRI Načelnik MO Klinček PD Laško OBVESTILA.... Meddruštveni odbor planinskih društev ljubljanskega območja je izdal VODNIK IN POPOTNI DNEVNIK -LJUBLJANSKA MLADINSKA POT (tre^a izpolnjena izdaja). Naročila sprejema: Planinsko društvo DRAGO BREGAR, Brodai^ev trg 5, 1000 I HI 1 a -Fri+-I ■ 1 / T Planinska društva spodnje Savinjske doline so ob 30-letnici Savinsjke planinske poti izdala VODNIK PO SAVINJSKI PLANINSKI POTI. Vodnik nas popelje po obrobju doline. Prodajo vodnika je prevzelo: PLANINSKO DRUŠTVO ZABU KOVICA 3302 Griže. Cena vodnika je 1.500 SIT. Društva, ki naročijo več kot 5 izvodov vodnika imajo en izvod zastonj. Pri P D Zabukovica pa lahko naročite tudi Dnevnike poti. Cena za izvod je 300 SIT. Smo podjelje, ki se ukvaija z zbiranjem nevarnih odpadkov in smo za to dejavnost tudi registrirani pri Ministrstvu za okolje in prostor. Ena naših dejavnosti je tudi prevzemanje in zbiranje in odpadnega jedibega olja. Za zbrano jedibo olje smo vam pripravljeni nekaj tudi plačati. Odpadno jedibo olje je koristen odpadek b se ga lahko tudi predela. Če ste zainteresirani in želite tudi s tem prispevati k čistejši naravi pokličite na tel: 031 / 802 645. Dogovorili se bomo za zbirna VSE ČLANE PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE (društva, klube, postaje SRS) NAPROŠAMO, DA NAM TAKOJ PO PREJEMU TEGA OBVESTILA POŠLJEJO POTRDILO O REGISTRACIJI, KI GA JE IZDALO MINISTRSTVO ZA FINANCE - DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE. ČLANE PZS, KI ŠE NISO ODDALI OBRAČUNA IN NAKAZALI PRISPEVKA ZA PLANINSKO ZVEZO SLOVENIJE PONOVNO PROSIMO, DA SPOŠTUJEJO DOGOVORJENE ROKE PLAČIL. PONOVNO OBJAVLJAMO CELOLETNI OBRAZEC OBRAČUNA ČLANSKIH ZNAMKIC. RAČUNOVODSTVO PZS Zaradi obsežnosti 6. številke Obvestil PZS bodo gradiva, namenjena rubrikama: zapisniki občnih zborov PD in MDO in »Iz društvenih glasil« objavljena v naslednji (dvojni) poletni številki. UREDNIŠKI ODBOR OBVESTIL PZS PRILOGA !