Političen list za slovenski narod. 9% f*ltt preJaBuin T«lja: Ia oelo leto sredDlačan 15 fld., ta pol leta S rld., la četrt leta 4 rld.. ta en mesec 1 rld. 40 kr. ▼ ndMlnlstmelJI prejeman relji: Za eelo leto 12 rld., la pol leta 6 rld., la četrt leta I tU., sa en sieaec 1 rld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 rld. 20 kr. več na leto. Posamezne itevilke veljajo 7 kr. Naroinino prejema opravniitvo (adminiitTaBiMi*rok s svb^o železno roko na berolinakem kongr—n. P. Fr._ Jz ■r^atske. (IiviND (topie.) Ko 80 pred nedavnim časom pri vdlitvah v mestno zastopništvo v Dubrovniku zmagali Srbi, začelo se je zopet razpravljati po naših časopisih. srbsko-hrvatsko vprašanje. Do zdaj je bilo obiležje za narodnost srbsko pravoslavna vera, kajti vsi pravoslavni v Dalmaciji, Hrvatskej in Slavoniji se zovejo Srbe, dočim so katoliki Hrvati. V Dalmaciji pa so zdaj malo dalje posegli, da so namreč tudi katoliki Srbi, kajti ravno izbrani mestni zastopniki 80 vere katoliške, pa se vendar za Srbe proglašajo. Dubrovnik je katoliški, ali po mišljenju srbski, ia tako bi imela tudi ostala katoliška Dalmacija postati srbska. Ku bi šlo tukaj samo za ime, ne bi bila stvar tako nevarna, saj se priznavajo Hrvatje in Srbi za brate; ali le-ta nova srbska stranka je proti zjedi-njenju Dalmacije s Hrvatsko, tedaj protivnica sloge med bratskim narodom. To je za hrvatsko jedinstvo hud udarec, in če se bode ta stranka ojačala v Dalmaciji, imela bode prava hrvatska stranka zopet nove borbe, kakor jih je imela svoje dni z avtono-maško italijansko. Ta prepir gotovo ne bi bil koristen za narodno stvar, in zjedinjenje Dalmacije s Hrvatsko bi se še bolj zavleklo, kar bi naše sovražnike le veselilo. Žalostno je res pri nas Slovanih, da se najde vedno prepiru vzrok na domačih tleh, in da smo vedno nesložni, če nas sovražnik ne tlači. Kako bi mogli potem kaj veljati med ostalimi narodi, ki vsi složno proti nam delajo? Kako bi se mogli opreti Nemcu, Talijanu in Madjaru, ki pohlepno gledajo za našimi zemljami? Kako je bil Dubrovnik nekdaj slaven tudi na književnem polju; ali pisatelji uiso zvali te književnosti srbsko, nego dubrovniško ali slovinsko, in danes je srbska samo zato, ker so se neki učenjaki, med njimi ne samo Miklošič, kateremu se je mnogo radi tega očitalo od hrvaUke strani, nego tudi Hrvati sami izjavili za srbsko ime. Pa če je že temu tako moralo priti, zakaj se tudi stranka zove srbsko ter se hoče deliti od Hrvat-stva? Je li to potrebno? Kaj niso Dubrovčani Slo-veni? če so, so li zato boljši, ko se zovejo Srbe namesto Hrvate? Mi gotovo dvojimo. Kot pravi Slo-veni gotovo ne bi smeli prepir med brati širiti, nego ga udušiti, ker je zanje tako škodljiv, kakor za ostale prebivalce v Dalmaciji. Vsi hrvatski in srbski časopisi pišejo zdaj o tej zadevi; redki so v sodbi odmerjeni, kajti prepir med brati je po navadi vedno hujši, nego med tujimi. Najbolje in najtrezneje piše o tej zadevi zagrebški .Obzor", ki svari obe stranki ter ju nagovarja na slogo. Odgovarjajo na pismo odličnega du- broiaiHi^a Srba dr. liattfevi^a :pravi .Obtor" na ODO toAko, v katerej dilAVovniSki ^Bit)i odbij^ ane-k^jo s'Hrvatsko zato, W se boj<,«lla bi 'se'Srbi s firrati -isimilirali, da 'Hrvati na to ne mMijo, ali ^00 iipovedajo: Ine srbsko Hrvati v trojednej ^raljoTini priznavajo in spoštujejo, hi njihova je dolžnost, braniti avtonomijo srbsko oa cerkvenem in proavetnem -polju; 'ali trojednej itor^jevini, na Hrvatskem, so vsi prebivalci hrvatski državljani. Tako mislijo na Hrvatskem najodličnejši Srbi; pa je potrebno, da se po tem ravnajo tudi po dragod. Hrvatsko pravo morajo priznati vsi prebivalci kraljevine Hrvatske, Slavonije in Dalmacije; le na ta način je mogoče zjedinjenje z Dalmacijo. Ce se od hrvatske strani večkrat napadajo Srbi, greši se še bnje na srbskej strani nasproti Hrvatom, ali zato se ne sme prepir širiti med narodom, ki je v teh zadevah še nepodučen, pa zatorej tudi nerazdeljen; v boljših inteligentnih krogih pa so začeli tudi resnobno o tem razmišljati, kako bi se ta prepir mogel odstraniti. Vsakdo izmed nas mora biti prepričan, da je v našem narodnem interesu in v interesu naše narodne bodočnosti dandanes največja potreba prava sloga med Hrvati in Srbi. Ta sloga pa se mora hitro vzpostaviti, kajti naši sovražniki jo znajo dobro rabiti proti nam, zakaj bi se dali tedaj mi od njih tlačiti, ko nam ni treba. Srbi morajo biti prepričani, da jim v Hrvatskej ne preti narodni pogin, niti avtonomna sloboda, kar jim je vse zagotovljeno že leta 1867 na hrvatskem saboru. Tukaj je treba le neumestne separatistične aspiracije udušiti, pa priznati brata za brata, in potem se bode dalo vse lahko izvesti. Le sloga nas more rešiti, ali s to slogo bi morali biti prešinjeni v Zagrebu, Spljetu, Dubrovniku, pa tudi v Ljubljani. Potem je potrebno jedinstveno delovanje v vseh naših političnih in narodnih vprašanjih. S tako složno falango imeli bi naši sovražniki v borbi slab vspeh, mi bi pa konečno dosegli svoj eilj. Le v slogi more biti naš obstanek zagotovljen. slušalcem v srce, in kako čudovito se sveti obličje pobožnega govornika! Božje usmiljenje popisuje govornik z živo besedo ubogim ribičem. Ce je tudi Gospod pretil kaznovati greh očetov v otrocih do tretjega in četrtega rodu, njegovo usmiljenje sega dalje, sega do tisoč rodov. Usmiljenje Božje je rešilo še razbojnika na križu — in očitno grešnico Magdaleno je spreobrnilo v svetnico. Le z resnično pokoro se mora grešnik obrniti k svojemu Gospodo in Zveličarju, ki je zd-nj trpel in umrl na gori Kal-variji in mo v Mariji dal mater, ki vsa usmiljena z4-nj prosi svojega Božjega Sina. Kar je rosa suhi zemlji, to je bila Josipovemo srcu božja beseda. — Solze mu stopijo v oči. Ali je res tako? Ali hoče Bog tndi krvave grehe izbrisati? Ali njegovo usmiljeoje tisočkrat presega njegovo pravičnost? In ali Mati Božja tudi zanj prosi svojega Sina? Ali si more odložiti težki kamen, ki je oa ojegovem srco? Tako se vprašuje, pa ne več v obupnosti poslednjih dni — ker zopet veruje in upa in moli. — Vso svojo dušo hoče razliti v usmiljeno srce Zveličarjevo, spovedati se hoče. Po veliki st. maši se tudi res oglasi pri očeto Oelestinn, — in pobožni mašnik je tudi precej pripravljen spovedati mladenča. .Duše reševati" je očeta Celeetina najbolj veselilo, kakor se veseli an-gelji nad grešnikom, ki se spokori. Politični pregled. v Lj u b lj an i, 25. julija. Notran}« desele. 2>r. Rieger. O nameravanem njegovem odstopu pišejo vsi listi. Vladni ga hočejo potolažiti, mladočeški pa prej ko mogoče pregnati iz javnosti. Naša misel je, da naj državnik tedaj odstopi, ki vidi, da ne more nič dobrega več storiti ali nič slabega zabraniti. Da, Bieger pa more še oboje, da si je 72 let star, zato upamo, da še ostane na svojem mestu. Brnski .Hlas" piše: Umemo, da dr. Rieger hoče odstopiti z javnega odra. Dunajske obravnave, katere je gotovo podpisal le s tesnim srcem, so mu obtožile vodstvo. Mnogo pa je temu kriva dunajska vlada. Vlada sama je pospeševala mladočeško gibanje. Ako dr. Rieger odstopi, obžalovati bode morala največ dunajska vlada, ker potem bode še težje pomiriti stranke. Baron JPlno, deželni predsednik v Bukovini, bode v kratkem umirovljen zaradi očesne bolezni Bukovinski deželni xhor šteje po zadnjih volitvah 14 Rumuncev, 7 Nemcev, 5 Poljakov in 3 Rusine. Deželni glavar bude gotovo zopet bar. AiVassilko. Tnanje driare. Srbija. Kralj Milan se je odločno oglasil proti poročilom, da namerava preosnovati vladni zistem, ali z opozicijonalno stranko odpraviti radikalno vlado. On nima bajč ničesar proti radikalni stranki, če ostane še za naprej na krmilu. Oglasil se je bil pa proti njej le iz zasebnih vzrokov, ker je videl v njenem postopanji premalo spoštovanja do kraljevske rodovine. Vladarstvu zaupa, ki v svojih zadevah t vsakem oziru pravilno ravn&. Bolgarija. Dopisnik .Newyork-Heralda" je bil v razgovoru s Stambulovom v Sistovu. Stambu-lov mu je opomnil, da bolgarska vlada ne namerava Turčiji nič škodovati z razglasom nezavisnosti. Muogo bode še posredovanja, predno bode Bolgarija neza-visna. Princ Ferdinand mora ostati; no, pa saj tudi ni nikoli mislil zapustiti Bolgarije. Ko bi Rusija našuntala Srbe, da bi pričeh vojno z Bolgari, če bi jo podpirala z orožjem in prostovoljci, unela bi se splošna evropska vojna. Bolgarija more postaviti na bojišče 200.000 dobro oboroženih mdž. Rusija. Pariški dopisnik .Mosk. Vedomosti" poroča novico baje iz diplomatskih krogov, da knez Wrdinand zagotovo ostavi bolgarski prestol. Mej posamičnimi vladami se že vrš^ obravnave zaradi preosnove bolgarskih zadev. Dunajska vlada baje želi, da bi vladali Bolgarijo trije izmed ljudstva- izvoljeni vladarji, dokler se ue pregleda Bolgarijo zadevajoča berolinska pogodba. — Koliko je na tem resnice, pokazalo se bo v prihodnje. Italija. Izredni!<{)dAl&šde#:mMlf|lt»ke vlada Ita obNtnavo z Anglijo « omejlWi*ngle3!^talijan-•skih poifrajin v Afriki %igodil italijanskUli željam *y tem fluislu. Anglija namreč prip<>|lnila italijansko'flokroviteljstvo Mz (pokrajino ^SfAMi za devetdeset let. Razven te^^se je ^i^ilflllo italijanski vladi, 'Aa se ne bode M^lo rt^težje ob Sredo-«emskitti morji, «če zasd^Trantijiatafriškoii^rajino ^anc^n. Povodom dvajsetletnice, 1(o je 19. julija 1870. leta Francija razglasila vojno, poslal je pariški .Petit Journal" poziv francoski mladini t milijon ictiiih. Poziv se glasi mej drugim tako-le: .Zamislite se z navdušenjem v zgodovino onega časa! Na Vas se zanašajo starejši, da dobite nekega dne nazaj, kar smo izgubili. Ta dan pride, mora priti. Nikoli ne pozabi večina francoskega naroda obeh naših pokrajin, naše Alzacije in naše Lotarin-gije. To resnico naj Vam polože na srce z navdušenimi, domoljubnimi besedami starejši francoski državljani; potem Vam bodemo izročili svojo domovino, potem ne sprejmete nikdar predloga, da bi se sporazumeli z onimi, ki so Vas napali 1870. leta. Ce ste vredni krvi svojih očetov, prešlo bode stoletje, a ostal bode spomin na Vas. Nemcem recite: Poravnajmo stari račun, potem utegnemo biti prijatelji. Tako umejo oni, kateri so živeli 1870. leta, čez dvajset let to, kar se je drznilo imenovati zvezo Nemčijo. Mislite vedno, kakor ti, mladina naša, in prišel bode veliki dan!" Nemčija. Vsled članka, katerega je narekaval knez Bismarck v .Hamburger Nachrichten", piše .Novoje Vremja" mej drugim tako-le: „Bismarck zavzema za Rusijo povsem drugo stališče, kakor tedaj, ko je vodil evropsko politiko s svojo odločilno roko. Seveda zavzema bivši nemški kancelar to stališče v času, ko nima več neposrednega vpliva na nemško vnanjo politiko. Lahko sumničimo, da izvira sedanja Bismarckova naklonjenost do Rusije in mržnja do Avstrije le iz njegove želje, da bi stavil zapreke nakanam svojega naslednika in cesarja. Ovirati ju hoče, da ne bi dobila Nemčija k svoji trodržavni zavezi še Anglije, Švedije in celo Španije. Na drugi strani pa ne smemo prezreti, da je nastalo nesporazumenje med knezom Bismarckom in cesarjem le zarad notranje politike. Kar se pa vnanje politike tiče, ima knez Bismarck še vedno kolikor toliko vpliva na mladega nemškega cesarja. Gotovo ni brez vsega pomena, da se meša knez Bismarck v pogajanja, ki se vrš^ sedaj med Bero-linom in Dunajem povodom bolgarskih zadev." — Iz Berolina se poroča dne 23. t. m.: Voditelji socijalnih demokratov nameravajo, ko preteče socijalistiška postava, priti v Beroiin, od koder bodo stranko, v kateri so nastala nesporazumenja, znova organi-zovali. Poleg Bebela menijo tndi Liebkneeht, Singer in Auer nastaniti se v Berolinu ter delovati v tem smislu. Španija. V sosedni prekmorski deželi Maroko so napali Arabci španjsko konjištvo. Španjska vlada je poslala tja čete, da zabranijo hujšo nesrečo. — Vojni minister je zaukazal guvernerju v Melilli, da postopa z vso energijo proti nadaljnim napadom Arabcev. Minister vnanjih zadev je pa opomnil španjskega zastopnika v Tangerji, da vloži pritožbo na maversko vlado. — Kakor zagotavljajo brzojavna poročila iz Barcelone, nastali so zopet nemiri med delavci. Ker so nekateri delavci v Vallsu zopet sprejeli delo, zbrali so se Štrajkujoči delavci ter razgrajali. Oblastva niso mogla proti njim kar nič opraviti. Pobili in zdrobili so vsa okna v tovarnah. Še-le meščanska straža je naredila mir in red. Belgija. Iz Bruselja se poroča 23. t. m.: Kralj je prišel v mestno hišo, da sprejme povodom vladne slavnosti adreso občinskega sveta. Ko je sprejel omenjeno adreso od župana, je zahvalil občinski svet za počaščenje. V svojem nadaljnem govoru je opomnil pred vsem procvitenje mesta Bruselja v zadnjih šestdesetih letih in izrazil najtoplejša želje, da bi še zanaprej mesto tako cvetelo. Na besede županove, da skrbi kralj očetovsko za vse svoje podložnike, rekel je kralj: .Da, to moje mišljenje bode še le z menoj minilo. Druge želje nimam, kakor ustreči volji in želji svojih državljanov." Turčija. Iz te divjaške države ne prihajajo poročila o blagotvoriteljnih društvih, a tembolj o nemirih, pobojih, roparjih in tolovajih. Tako novico prinašajo listi topet iz Turčije, kjer se je prikazala roparska druhal pri vasi Vakufu blizu Dedeagača. Imenovani tolovaji napadajo popotnike ter zahtevajo od vsakega 400 funtov odkupnine. Ze do 200 popotnikov je zadela ta usoda. Amerika. Kakor zagotavljajo poročila iz Novega Jorka, sklenila sta dva ministra zavezo z Goa-temalo ter terjata v imenu združene Srednje Amerike, da se general Eceta odpov4 vrhovni vladi čez Sansalvador, da se osnuje zopet postavni red, kakor zahteva oprava. Vsem onim, ki so se vdeležili revolucije, 80 obljubili pomiloščenje. Goatemala nabira baje čete ob sansalvadorskih mejah, da bode vspešnejše njeno postopanje proti generala Eceti. Izvimi dopisi. iz Ljubljane. 20. jolija. (D i j a š k a i o ljudska kuhinja.) Med najkoristnejše dobrodelne (Dalje v prilogi.) Priloga 169. štev. »Slovenca** dn6 25. iulija 1890. zavode glavnega našega mesta spada brez dvoma tudi dijaška in ljudska kuhinja. Osobito z ozirom na mnogobrojne revne dijake je ta zavod veliko vrednosti. Marsikak dijak je že in bode še dovršil svoje študije, kateri bi bil moral po dobrotnih hišah prositi preživila, da ni dobil v dijaški kuhinji potrebne hrane. Ljudska kuhinja je zavod, kateri ne išče dobička, temveč njegova naloga je, revnim ljudem in dijakom za majhen denar dajali nepokvarjene in zdrave hrane. S primeroma majhnimi dohodki izvršuje odbor svoje človekoljubne namene. Želeti bi bilo, da dobrodelni zavod najde obilne vsestranske podpore. Vsemu odboru, osobito pa blagim damam je zagotovljena občna hvala za njih požrtovalno delovanje. Nekaj pa je, kar obiskovalcu ljudske kuhinje ne ugaja, to so pa njeni neprikladni prostori, ne-prikladni zato, ker morajo dijaki v enem in istem prostoru z drugimi gosti obedovati. Gotovo mora marsikak dijak osobito v začetku premagati mnogo sramožljivosti, prej ko se privadi tuje nenavadne druščine. Po našem skromnem mnenji bi se z neznatnimi troški prostori dali toliko predelati, da bi dijaki ločeni od drugih gostov v posebnem prostoru obedovali. Pa tudi to nam ni všeč, da si morajo dijaki sami iz kuhinje v obednico jedila nositi. Ako za postrežbo ni poslov najetih, morda bi se našle roke, katere bi hotele sramežljivim dijakom jedila na mizo nositi. Mej počitnicami dalo bi se marsikaj prenarediti. Naj bi našle te vrstice v poklicanih krogih prijazen odmev. Iz Celovca, 21. julija. (Zveza slovenskih posojilnic.) Mi imamo sicer že nekako zvezo slovenskih posojilnic, »Zadrugo" v Celju. Ta zveza je pa le bolj moralna in statistična. Tudi neki dopisnik iz Krškega je nedavno priporočal tesnejšo zvezo med posojilnicami; pa tudi on se izogiblje glavne, denarne strani; tudi zveza po njegovem nasvetu bi nam malo koristila. Najpotrebnejše bi bilo, ko bi slovenske posojilnice napravile jednako zvezo glede denarnega prometa. Marsikatera posojilnica ima preveč denarja in ne v^, kam bi ga hitro oddala; zopet druga ima premalo denarja, in ne na katero posojilnico bi se za pomoč obrnila; treba je včasih pisati na tri ali štiri posojilnice, prej da se dobi ugoden odgovor. Potreben bi bil tedaj skupen urad, kateremu bi se naznanjalo pomanjkanje ali preobilost denarnih vlog. Tisti bi potem brž vedel kje je pomoč za prvo ali drugo, ter bi posredoval. Ko bi vsaka posojilnica v razmeri svoje velikosti nekaj vplačala vsako leto za skupni urad, imel bi tisti lahko posebnega uradnika, ki bi se pečal samo s posojilaičnimi zadevami, pomagal pri ustanovi novih posojilnic, izdelal vsako leto poročilo o vseh naših posojilnicah, vredoval skupni list »Zadrugo" itd. Na Koroškem se ta potreba vedno bolj kaže, in če druge posojilnice ue bodo pri volji, bodo koroške same naredile tako zvezo, da si bodo v potrebi med seboj pomagale. Potem se lahko naredijo posojilnice tudi v takih krajih, kjer je veliko pomanjkanje deiiarja, in je to edini zadržek, da se ne morejo ustanoviti. Naj bi torej štajerski rodoljubi, če jim ta misel ugaja, sklicali jeseni enkrat skupno zborovanje zastopnikov vseh slovenskih posojilnic, da bi se o tej stvari posvetovali, sklenili povsodenakovisokeobresti itd. Po sedanjem stanju kredita zadostuje, ako se vložnikom plača po 4 Vi "/o, od dolžnikov pa jemlje ua dolžna pisma 571%, na menjice pa 6%. To bi lahko sprejele vse posojilnico, sicer je vzajemno delovanje nemogoče. Kajti če kaka posojilnica posojuje za 5Vi®/o. ne more od druge posojila vzeti, ki tirja 6®/o obresti. Z Dovjega, 21. julija Lisica je zvita, a tudi predrzna tatica. Že dlje časa nam dela D6vžanom ta žival škodo in kvar ter je celo tak6 predrzna, da ne samo po noči, temveč tudi po dnevi o poldne odnaša ljudem kokoši izpred — nosa. No, kaj tacega pa še ne! Ne smete se čuditi, če hodijo pri nas okoli piščeta brez koklje, koklje brez piščet, petelini brez — repov! Kaj ne, da je to čudno, kakor je pri nas marsikaj čudnega. In to se godi že dlje časa, že več tednov. Kako predrzna je že postala ta žival, naj pojasni eden sam slučaj. Neki posestnik sliši zjutra za dor^ nemir med svojo kuretnino. Gr^ gledat. Res — lisica! Hitro pograbi najprvo reč, ki mu je v roko prišla ter telebi v škodljivko. Toda mislite, da je ta pobrala ko- pita? Kaj še! Vsede se nekoliko korakov stran od gospodarja ravno na ono stran, kamor jo je zadel, ter gleda vanj. Seveda je gospodar potem druge strune navil, da je odgnal predrzno roparico. No, veste kaj, to je pa že skrajna, prav lisičja predrznost! Ljudje so kaj razburjeni, ker se jim godi taka škoda in kvar. Pri enej sami hiši odnesla je kacih 24 kljunov. Čudno, da se od lastnika lova g. Gall^ta nič D6vžanom v obrambo ne stori. Da bi vendar kdo podrl s kakim pihalnikom škodljivo žival. Že marsikdo bi jo bil izmed Dovžanov podrl, toda drugje pravijo— ne smeši In tako nam zvita lisica še nadalje žr^ naŠo kuretnino in se masti z njo. Res, da je lisičja koža nekoliko cenejša po leti kakor po zimi, vsekako pa je naših kur bolj škoda, kakor pa lisičje dlake, in če ima kdo pri nas lov v najemu, mu mi nismo dolžni divjačine z našo kuretnino pitati. Gospod lastnik lova je tedaj prošen, da naredi potrebne korake vaščanom v varstvo, da ne bodo primorani zavarovati se na — kure! Iz Ptuja, 24. julija. »Slovensko pevsko društvo" začelo je ravnokar razpošiljati vabila k vdeležbi slavnosti, ki se bode vršila v Mariboru dn^ 10. avgusta t. 1. V kratkem času svojega obstanka pridobile si je to društvo toliko simpatij med prijatelji slovenskega petja in narodne omike, da so postali njegovi letni shodi najpriljnbljenejša zbirališča, ki ne privabijo samo slovenskega razumništva iz vseh kotov južnega Stajerja, temveč tudi obilo milih nam bratov iz sosednih pokrajin. Ker se je dozdaj razvoj slovenskega petja pri vsakem shodu sijajno pokazal in napredek od leta do leta bolj razvijal, nadejati se je, da bode tudi letošnji nastop dosegel v vsakem oziru še lepše vspehe. Od nekdaj so se veselili Slovenci mičnega petja iu radi poslušali mile glasove tudi o tužnih dnevih svoje bridke bede in svojih hudih stisk. To veselje do petja ohranil je slovenski narod do današnjega dn6. Slovensko pevsko društvo, katerega udje se nahajajo po vseh za narodno napredovanje kolikor-toliko prebujenih krajih, združilo je mnogo pevsk h močij, ki si prizadevajo s skupnim petjem, vsakemu občutnemu srcu najbolj priljubljenim sredstvom, gladiti pot do omike, po katerem se pomiče naš narod, da si pridobi tudi on veljavo med narodi. Komar so dragi mili glasovi slovenskih pesmij, kdor ljubi slovenski narod, kateremu na blagor se vrši vse delo tega društva, naj mu bode prijatelj in podpornik, na kakoršen način mu je le mogoče. Komurkoli je mogoče, naj se vdeleži napovedane slavnosti; komur je podaril stvarnik dar petja, naj pristopi k temu vse narodne ljubezni vrednemu društvu kot sodelavec; kdor pa ni zmožen petja, naj mu bode podpornik. Da so naše nade o mnogobrojui vdeležbi tega praznika opravičene, kažejo že zdaj jako vesela poročila od vseh stranij, kamor so se poslala vabila. Iz tržiških toplic, 17. julija. (Tresk v društvo »ProPatria"; sežiganje mrličev; kujanje delavk; novodošli topličarji.) Ko sem došel danes 17. t. m. ob 10. uri iz toplic v svoje bivališče, pov^ mi moj znanec, da je danes novo izšli tržaški dnevnik »II Mattino" prinesel za »irredentovce" tu- in onostran državne meje strašanski tresk in krup, ki je uničil vsaj začasno — vse njihove nade! Po obedu grem v bližnjo kavarno, kjer berem od besede do besede na drugi strani v 2. predalu (list ima 6 predalov na veliki pdli) ta-le članek (Dovolite, da ga prevedem po besedi-): »V naši hiši": RazpuŠčenje društva »Pro Patria"! Uradni list (»1' Osservatore Trieatino") prinaša to-le naznanilo: »C. kr. ministerstvo notranjih zadev, z brzojavko 10. julija t. I. št. 2897, je našlo za potrebno izdati odlok na temelju § 24. postave z dne 15. novembra 1867, št. 134, da se razpusti društvo »Pro Patria". S tem se objavlja z dostavkom, da z razpuščenjem društva jenjajo tudi pogoji pravnega obstanka podružnih skupin, obstoječih v Primorju. V Trstu dn4 16. julija 1890. Za C. kr. namestnika: Reja." »II Mattino" se čudi temu ministerskemu odloku ter ga kritikuje po vsebini blizo tako-le: »Niso nam znani razlogi (tako!), kateri so dali povod vladi, da je tako britko nas zadela iu odvzela naši narodnosti najzdatnejše postavno varstvo proti napadom naših protivnikov. Ni gotovo, da bi z ne- koristnim in bolečinskim obdolženjem mogli zdaj rešiti, kolikor se je zgubilo na en mahljej. Vendar-le mi ne moremo drugače, kakor saj najmanje zagotoviti, da leži težka odgovornost na tistih, katerih nezmernost, katerih sebični smotri in izjemno osebni so menda zakrivili, da se je razpustilo društvo »Pro Patria". Menda še nikdar (!) se ni porodila v Avstriji kaka italijanska ustanova z bolj čistimi (?) nameni, nobena ustanova si ni nabrala od prvega začetka tako vročih simpatij, požrtvovalnosti in gmotne podpore na tako obširni stopnji, kakor »Pro Patria". (Reci: „pro patria d' Italia"!) Poleg tega je treba enako pripoznati, da društvo »Pro Patria", postavljeno trdno na nedotakljivo besedo državne ustave, dozdevalo se je odločeno za naglo procvitanje in napredovanje ter da se postavi v malo letih kot mogočen jez naše narodnosti z istim pravom, s katerim činijo od ene strani Nemci in od druge strani pa Slovenci, da procvitati in napredujeti društvi »Schulverein" in »sv. Cirila in Metoda". Mesto tega, evo nas že razpuščene! Mi ponavljamo : težka odgovornost leži na onih, ki so posredno ali neposredno dali povod tej ostri naredbi; težKa odgovornost vzlic vsej italijanski narodnosti naše države, ki se nahaja vsak hip neoborožena nasproti »Schulvereinu" in društvu »sv. Cirila in Metoda", vzlic Nemcem in Slovanom. Nasproti nepremagljivi dejanjski resnosti tega čina ostane le še ena pot odprta rodoljubom, ki so dobre volje: Naj se reši, kar se dd še rešiti, ter današnja skušnja naj nam bode učiteljica za jutri. Vrh vsega pa naj se nikar ne pozabi, da obramba naŠih pravic je nedotakljiva, ker je postavljena pod rešilno varstvo ustavnih pravic; vzdr-žojmo se torej v krogu teh mej ter zaupajmo v svoje moči in v našo dobro pravico!" Vi ne veste, kako mi je dobro delo v srcu či-tajočemu to lahonsko nevoljo potem, ko sem Vam opisal v dopisih od 15. in 17. t. m. razgrajanje »Irredente" v našem Primorju. Naj bi vlada vedno po tem potu dosledno postopala in Primorje z Istro bi bilo kmalu očiščeuo irredentovske golazni, kakor jo je očistil pokojni fcm. Rodič v malo letih v Dalmaciji. Za zdaj smo Slovenci tndi s tem zadovoljni, kajti mi menimo za trdno, da vlada ne bo ostala na polovici pota. Čudno pa se mora vsekako dozdevati, da biva ob objavi tega ministerijalnega odloka ravno zdaj c. kr. namestnik s svojo soprogo tukaj v toplicah in da je na tem razglasu podpisan njegov namestnik Reja. Mar je to zgolj slučaj ali kaj? . . . „11 Corriere" in »1' Eco" sta si hudo v las^h zastran sežiganja mrličev; prvi zato, da bi storilo brezverstvo in masonstvo korak naprej; »T Eco" pa brani krščanski pogreb z najlepšimi verskimi razlogi in vzgledi, da ga je veselje brati, ko bi bili »Cor-rierovci" le količkaj zmožni resnico spoznati in jo sprejeti! — Prav ima »T Eco", rekoč, da ni upal, da bode neverskega »Corriera" o boljšem prepričal, kajti njemu so logični razlogi budalosti in njegove neslanosti pa dobri razlogi. To je stara »štoria" t Mi bi pa rekli, da je zastonj umivati zamorca in da volk dlake ne menja, če tudi se obleče v ovčjo obleko, kakor razvpiti židovsko-liberalni list »II Corriere", ki je poln farizejstva, ker pravi, »da on spoštuje verski čut, ali on tisti razločuje od t eo k raci je". Naj blagovoli ,11 Corriere" molčati o imenih in rečeh, ko niti ne pozn.4 njih pomena! .1' Eco" ga naravnost svari, rekoč, da on (»Corriere") hudo napada katoliški čut, goječ v ljudstvu upor proti papežu in škofom in da se ne more storiti bolj hudobnega in vrtoglavega dejanja proti cerkvi, kakor podpihovati in gojiti takšen upor. V tem ozira je »r Eco" vse hvale vreden, ker ne le da ima gladek slog in versko učeno pisavo, marveč on je vernim italijanskim Primorcem tako potreben, kakor vsakdanji kruh. Furlanske ženske, ki delajo v predilnici Le-nassi-ja pri Solkanu, so ustavile delo, pritožujoč se radi prav slabe hrane, katero prejemajo. Začasno se je kujanje poravnalo. Ni pa čudo, da se revice pritožujejo radi kuhinje, kajti one morajo delati od 4. ure zjutraj, do 8. zvečer, (!) torej bi bilo spodobno, da se boljše z njimi ravna. Družbino vprašanje provzročujejo večjidel gospodarji tovarn, ki delajo z ubogimi delavci kakor s sužnji, le da na drugačen način, da ni lahko blizu priti s postavo takšnemu nečloveškemu ravnanju z belimi robovi. Krščanska ljubezen ima le en sam paragraf, kateri pa velja več, kakor onih sto. Ona pravi: „Ne delaj drugim, česar nečeš, da bi tebi storili drugi:" Ko bi bogastva lakomni gospodarji tovarn to zapoved le količkaj spolnovali, bilo bi manj vzroka b ščuvanju in kujanju Pa kdo jo spolnuje? Zapovedi krščanske vere cenijo nekateri mogotci iu drugi toliko kot staro šaro. Od tod vse hudo, zlasti v Evropi, kjer se varuje mir z 10 milijoni pušk in bodalov ter mnogo tisoč topov, da nas more takšen strahovito oborožen mir gmotno prej ali slej končati, kakor je baje malik .Krouos" požrl sam svoje otroke I Naj h koncu tega dopisa popravim oni pogre-šek v prejšnjem dopisu: Tisti Eus, ki je došel iz Rige v Estlandiji sem v toplice, ne imenuje se Estoff, ampak Evvatz, kakor sem danes boljše pogledal v imenik topličarjev tržiških. Zapisnik gostov kaže danes 145 oseb, večjidel iz Primorja in Trsta. Med novo došlimi je tudi polkovnik iz Gorice in nekaj tudi iz onostran državne meje, s katerimi sosedi smo si zdaj še prav posebni prijatelji, (?) odkar so častniki videmske posadke obiskali naše čast-ništvo v Gorici in to pa one v Vidmu, seveda oboji v civilni obleki. Enako so obiskovali tudi piemon-teški častniki Eadetzkega in njegov generalni štab še v začetku 1848. I., malo pred vstajo in vojsko. Naši častniki jahajoči na konjih so bili tudi od ljudstva v Vidmu burno in navdušeno sprejeti, če pa tudi tako iskreno, kakor od naše strani, to je drugo vprašanje po pregovoru: Za misli se ne plačuje cariua. Iz tržiških toplic, 18. julija. (Nasledki treska v društvo „Pro Patria"; sežiganje mrličev je šega Indijanov!) Ne morem si kaj, da Vam pred odhodom iz toplic pišem še en dopis, in Vam naznanim, kako strahovito je pretreslo vladno razpuščenje „Pro Patrie" vse pan-italijanske kroge, zlasti v Trstu in Gorici. Kako stiskajo irredentovci svojo nevoljo med zobmi proti oni naredbi, ki jim je dala vedeti, da so oni še v Avstriji, katera jim je bila v vsem dosihmal preveč popustljiva mati, tako da so grešili na to njeno prizanesljivost 1 Da se o tem govori v vsaki družbi in vseh slojevih nižjih in višjih, to je samo ob sebi umevno, kajti „Pro Patria" je nagloma prekvasila vse slojeve irrtdentovske svojati v Primorju in drugod po podružnicah. Da so vsi panlahonski listi, razven tržaškega „il Cittadino", ki velja za pol-uradni list, izražali svojo nevoljo bolj ali manj glasno, je naravno. Najbolj glasen iu nevoljen je bil znani „Indipendente", ki je bil radi tega dne 17. t. m. tudi zaplenjen, sapo so mu čeloma zaprli. Ze pred tem dnevom razglašenja vladne naredbe proti laškemu irredentovskemu društvu so policijsko preiskavah stanovanje vrednika „lndipen-denta" dr. Reggia. Kmalu potem je došla vladna naredba, katero sem .Slovencu" z dopisom dnš 17. t. m. takoj od besede do besede odposlal. Dovolite mi, da dopolnim danes oni dopis, kakor sledi: Oni večer (dn4 16. t. m.) ob enakem času z namestniškim poročilom se je naznanil predsedniku društva „Pro Patria" dr. Atiliju Cofler-ju ta-le odlok: V dotiki z razpuščenjem društva .Pro Patria", odločenim z razglasom vis. c. kr. ministerstva notranjih zadev z dne 10. t. m št. 2897, je naloženo c. kr. pohcijskemu vodstvu z ozirom na § 27. postave 15. novembra, da naj zapečati z uradnim pečatom družbene prostore ter sprejme v varstvo denarne vrednosti in zaloge razpuščenega društva. Po obsegu tega odloka je pooblastila policijska oblast komisarja g. Contin-a in policijskega agenta g. Miglioranza, da izvršita zapečatenje družbenih prostorov. Dr. Cotler in odvetnik Nobile, ki sta bila pričujoča, sta naredila ugovor proti tej naredbi. Vsled te naredbe so bili tudi otroci (nad 100) te šolske družbe na Greti dne 17. t. m. ob 8Vt uri iz šole domov poslani, kateri seveda niso mogli umeti, zakaj so morali iti iz šole, dokler se jim ne bode naznanilo, kdaj se zavod zopet odpre. Ob 10. uri je došel komisar tržaške policije g. Vidic, spremljan od nadzornika in dveh straž, ter postavil pečat na šolska vrata v navzočnosti o.skrbništva otroškega vrta. Oni večer (16. t. m.) in včerajšnji dan so prišli policijski agenti v vse javne prostore, kjer so bile nabiralnice odločene v nabiro denarja za društvo ter so jih seboj odnesli. Zaplenil se je tudi ves pri bankah naložen denar tega društva proti zapisani izročbi dotičnih svot od strani dru- štvenega denarničarja dr Laudija. Svota nabranega denarja v Trstu iu Primorju znaša blizo 23.000 gld. v gotovini, ona za trentiuski okraj pa blizo 10.000 gld. Vsled tega .stresa" je naredil predsednik društva svoj ugovor, včeraj pa utok proti naredb*m C.' kr. policijskega vodstva. Pa vse to bo menha toliko izdalo, kakor pravi liški pregovor: .un bueco nell acqua", to je, narediti luknjo v vodo I Tudi v Gorici je, kakor piše „il Corriere", vsled tega ministerijalnega odloka odnesla policija vse nabiralnice iz javnih prostorov ter je zapečatila vse listine društva pri vodstvn društvene podružnice. Ob polu deseti uri zvečer 17. t. m. sta zapečatila dva komisarja z županom v Podgori pri Gorici, katero Vi'is je že prekrstila .Irredenta" v .Pie-dimonte", vrata šole .Pro Patrie" in šolo z otroškim vrtom pri Sočinem mostu. Vkljub tem naredbam so si tržaški Lahoni drugo umislili. Dr. Cofler, predsednik in oskrbnik društvenega premoženja, je ponudil mestnemu odboru, da odstopi otroško šolo .Pro Patria" na Greti tržaški občini z vsem imetjem in ves oni prostor za telovadstvo. Da je mestni odbor z veseljem sprejel 17. t. m. zvečer jednoglasno to .velikodušno" ponudbo, ni treba omeniti, in da bode mestni odbor temu pritrdil, o tem ni dvomiti. Na ta način mislijo šolo tamkaj ustanovljeno v isti smoter nadaljevati in tako vlado prekaniti, ko bi se dala! Jedini „11 Cittadino" si upa očitati zavetnikom .Pro Patrie", obžalujoč s'cer te ostre vladne naredbe proti tako koristnemu društvu, da so društveniki sami krivi tega razpuščenja, ki se s svojo nepremišljeno nezmernostjo pospešili podrtje društva, rekoč jim: „Društvene ustanove so dobre, ljudje pa slabi!" .11 Piccolo", kakor vsi tržaški lahonski listi, taji vzroke, ki so visoko vlado k temu koraku navedli, ter se obrača z nevoljo proti vsem listom nemškim in panslovanskim, — kakor jih imenuje v svojem srdu, — zlasti pa proti .Triester Zeitung", .Politiki" in .Diritto Croato" v Pulju. Čenčajo tudi, da so to naredbo provzročili Slovani, ki imajo neizmerni vpliv (!) na vlado itd. Vkljub temu se ni'ideja .11 Mattino", da bode visoki kasacijski dvor uvaževal utok ter zopet društvo dovolil!!! V isti številki .11 Mattina" se bere na 3. strani brzojavka z Dunaja, da se bode tudi društvo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani razpustilo. Mar ne postopa tisto vselej v postavnih mejah avstrijskega domoljubja? Razlika med bivšo .Pro Patrio" in našim versko-narodnim društvom je kakor noč in dan! — Pravična pa se mi dozdeva zahteva .irredente', naj bi se razpustilo tndi društvo .schulverein", ker ima tudi ono svojo zvezo zunaj državnih mej — v Berolinu! Toliko o tej za nas važni in veseli do-godbi! . . . Goriški list .1' P]co", ki zavrača .Corriera" zastran .šege sežiganja mrličev, pravi, da je to pa-ganska šega, katero imajo še Indijani ter vredno bi bilo pač, da sprejme od njih omiko! Temu se ni čuditi, ker se vrača današnja človeška družba v pa-ganstvo z naglim tekom ter v 19. veku .napreduje nazaj grede" ! Za nas katolike je to dovolj, da je tudi sedanji modri papež zavrgel to šego sežiganja mrličev. Dnevne novice. (Konfiskacija.) Včerajšnja številka našega lista je bila zapljenjena zaradi uvodnega članka .Bismarck brez konca". Današnja številka ima pol pole priloge. (Presvetli cesar) je povodom deželne razstave meseca avgusta in septembra 1890 v Gradci daroval C. kr. družbi za povzdigo konjereje na Štajerskem 100 zlatov in srebrno tobačnico; ta dar naj se dd kmečkemu konjerejcu. (Prevzvišenemu gosp. knezoSkofu) poklonila se je včeraj dopoldne povodom njegovega današnjega imendn^ vsa ljubljanska duhovščina pod vodstvom mil. gosp. stolnega prošta dr. Klofutarja. (.Katol. politično društvo") priredi, kakor smo že sporočili, prihodnjo nedeljo dne 27. t. m. ob 4. uri popoldne v Smledniku shod, na katerem bode preč. g. kanonik Klun poročal o državnem, dež. odbornik g. De tel a pa o deželnem zboru. Povabljeni so člani in prijatelji društva. (Shod v Celovcu radi železnice Divača-Loka-Celovec.) Deželni odbor kjroški poslal je trgovski in obrtnijski zbornici naslednji vspored, kateri bode podlaga skupnim razpravam odposlancev raznih kor- poracij, katere se bodo radi gradnje železnice Di-vača-Loka in čez Karavanke skozi Rožno dolino v Celovec v glavnem mestu Koroške vršile: 1. Gosp. deželni glavar otvori skupščino 28. julija t. I. ob j 10. uri dopoldne v zbornici deželnega odbora koro-' škega. 2. Poročevalec deželnega odbora poroča o j zgradbi c. kr. državnih železnic ter utemeljuje na-j slednje predloge: Skupščina naj ukrene: a) da se zgradi neodvisna, samosvoja, kolikor mogoče kratka železnična zveza med pristaniščem tržaškim in obr-tovitimi severnimi deželami avstrijskimi, to zahtevajo ne .samo koristi mesta tržaškega, ampak tudi gospo-darstveni interesi zahodno polovice države avstrijske ; b) taka najkrajša zveza bi bila železnica od Divače do Loke in čez Karavanke skozi Rožno dolino do Celovca, katero bi bilo najprej zgraditi; c) c. kr. državna vlada se prosi, da bi gradnjo proge od Divače do Loke in čez Karavanke do Celovca razpravljala kot nujno, in kar najprej ukazala, to črto izmeriti; d) deželni odbor koroški se prosi, da po smislu ukrepov a), b), c) sestavi prošnjo, dobode podpise vseh v današnji skupščini zastopanih korporacij, izroči jo potem na poseben dogovorjen način c. kr. vladi in odpošlje do obeh zbornic državnega zbora; e) v današnji skupščini zastopane korporacije naj si prizadevajo, da se v deželnih zborih in v državnem zastopu izvedejo današnji ukrepi a), b), C). (Maturo na ljubljanski gimnaziji) so delali osmošolci v dveh oddelkih. V prvem je bilo 30 dijakov, od teh je 5 napravilo maturo z odliko, 14 povoljno, 9 jih bode ponavljalo čez dva meseca, 2 pa čez jedno leto. V drugem oddelku je od 33 maturantov 11 napravilo maturo z odliko, 18 povoljno, 2 bodeta ponavljala čez dva meseca, dva čez jedno leto. (Odlikovanje.) Presvetli cesar je podelil dav-karju g. J. Zupančiču v Vel. Laščah povodom njegovega umirovljenja zlati križec za zasluge s krono. (Iz Ljutomera) se poroča, da se je tamošnji okrajni glavar baron Mac Ne vin odpeljal nekam na Tirolsko na večtedenski dopust. To se je morda zgodilo, da se omenjeni gospod odpočije od dela in truda za časa volilne agitacije proti dr. Dečku. (Umrla) je dnš 23. t. m. v Bledu baronica Kiistina Laz ar i n i j e v a. Truplo je bilo prepeljano danes dopoldne iz Bleda v Smlednik in ob 3. uri položeno v rodbinsko rakev. (Zadnja .Edinost".) Ko smo dovolili prostor našemu poročevalcu iz Trsta o znani stvari, storili smo to z namenom, da bi opozorili na nedoslednost. Pristavek o slovenskih napisih iu trgovcih pa saj po našem mnenju ni bil napisan z namenom, huj-skati zoper .Edinost", zakaj smešno bi bilo, huj-skati zavedne slovenske trgovce, ako sami imajo dobro voljo. No nekdo (najbrže grešnik sam) hotel se je izvleči iz zadrege na naš račun, zato smo morali vnovič našemu poročevalcu prepustiti nekaj prostora. Njemu in nam gotovo ni do osebnosti, kakor to nekdo krivično trdi v zadnji .Edinosti". To je prazna slama, da bi mi stisnili ostro orožje v roke onih slov. trgovcev, ki se branijo slovenskih napisov. Narodni stvari tudi nismo škodili. Da bi si mislili gospode pri .Edinosti" kot same slovenske izdajalce, to je domišljija dotičnega sotrudnika .Edinosti". Kar se tiče agitacij itd., o tem molčimo, ker nam je bilo do stvari, naj jo je zakrivil zastopnik ali vrednik .Edinosti". (Veselica slovenskih abiturijentov v Ljubljani.) Prejeli smo naslednje vrstice: Mnogozaželjeni čas počitnic je slednjič napočil dijakom, trudečim se celo leto, da si pribori omike in olike. A počitnice so jim prosti čas, da si razvedri duhd in ukrepi telo, da jim je mogoče, po preteklem tem lepem času z nova nastopiti težavno pot služnikov Modric. Prosti čas počitnic žel4 kolikor mogoče porabiti v svojo zabavo in to iščejo po prirojeni šegi našega naroda v veseli družnosti. V svrho zabave in gojitve idejalnih nazorov mladeniških src se zbirajo v skupnih večerih, kjer razvijajo drug drugemu svoje ognjevite misli in se navdušujejo za vstrajno delovanje domovini in človeštvu v prid; napravljajo skupne izlete, da upoznavajo krasno svojo domovino in čuda, katera krije v svojem naročaji; prirejajo si dijaške veselice, na katerih tekmujejo v petji, govoru iu dramatičnem uprizarjanji. Negujoč lepo navado vesele družitve priredb tudi v letošnjih počitnicah slovenski abiturijenti sijajno veselico, ki obsega, kakor smo zvedeli, zelo zanimive in obširne točke. Glavna izmej vseh je pač sijajna .Beseda", pri iisteri bode občiustvo čalo iz niladenišlkega ognja napolnenib prs preicrasuo MašeiiOTo skladbo, Iratere Ljubljana že reč let ui slišala, namreč „Kdo je mar?" sfiremljan od vojaške godbe. Dalje se bode pela »Dijaška", nova, za to veselico prirejena skladba občeznanega slavnega skladatelja g. Nčdveda. Pevske zbore bode dirigoval že večkrat z naudušenjem priznani g. Hubad, ki je baš letos dovršil svoje študije na konservatoriju. Solo-petje se je izročilo tudi čilima in izvrstnima močema, gg. Bučarju iu Paj-sarju, ki posvaščata svoje moči glasbi na dunajskih glasbenih šolah. Z ozirom na toli krasen program je le želeti, da občinstvo z v(MriSitvo povrne trud in napor naši Iftid^ttii gotovo ji bode to jedino ^(kčiro ta njfAb po^fto-▼alnost in ob jednem najbbljše 'bbllrilo ^ "^difjbje vztrajno delovanje na ndroiHtlem (Petindvsjsetletnico MitiiA) 'so ^Mznd^li, kakor čitamo v ,Slov. GSlIjHMrfti«. 'tfindii deljek v Mariboru gospodje, ki so leta 1865. na tamošnji gimnaziji napravili maturo. Od 26 abitu-rijentov se je vdeležilo petindvajsetletnice 14 gospodov in sicer: Dr. Sernec, notar dr. Firbas, dr. Turner, vojaški zdravnik dr. M igli č, župniki Janžek, Gmeiner in Roj ko, profesorji Po-Ijanec iz Novega Mesta, Santelj, Plohi in Fras iz Gorice, dr. Glase r iz Trsta, kmet Pe-telinšek iz konjiškega okraja in Fric pl. Ga-s t e i g e r. (Nevihta.) Dne 12. julija popoldne drvila je od Drave proti Muri čez ormoško-ljutomerske gorice strašna nevihta, ki je provzročila veliko škodo. Prva strela je udarila na Kajžarju in požgala tri poslopja, druga je užgala na Vitanju jedno poslopje, tretja je udarila v zvonik v Kogu in ubila pod zvonikom stoječega cerkovnika. (Izdajatelj novega lista .Slovenski Dom", g. Sami), je sinoči v razburjenosti nenevarno ostrelil tiskarskega faktorja Drag. Hribarja. Vzrok bode pokazala sodnijska preiskava. Gosp. Franc Šumi se je sam naznanil mestni poli.-iji, ki ga je oddala v preiskovalni zapor na Žabjekii. (Občinske volitve v Žminjn) V občinskem zastopu v Žminjn v Istri je bilo doslej 20 Hrvatov in 10 Talijanov. Pri zadnjih volitvah v ponedeljek je bilo izvoljenih 30 hrvatskih zastopnikov. (Nova parobrodna zveza s Trstom.) „Naši Slogi" se poroča iz Senja, da tamošnji veletržec F. vitez Olivieri namerava knpiti od nekega društva parobrod, ki bo pod imenom ,Vitez" plovil med Senjem, Reko in Trstom po enkrat na teden. Vožnja se bode pričela koncem tega meseca. („Slov. pevskega društva" odbor) naznanja, da se preloži glavna vaja, ki bi morala dnč 27. t. m. v Ptuji biti, iz važnih vzrokov na 30. dan t. m., to je sredo ob 6. uri zvečer. Vsi pevc', koji v Mariboru sodelujejo in katerim je moč vdeležiti se, prošeni so, da gotovo k tej vaji pridejo. (Zgorela) je pri Gradci v noči 21. julija bme-Ijarnica bratov Reininghans. Škode je nekda do 100.000 gld. (Dukovniške premembe v lavantinski škofiji.) č. g. Simon črn oš a, župnik v Pišecah, je dobil župnijo sv. Elizabete v Slov. Gradcu ; č. gosp. Fr. NendI, kapelan v Šentilju, gre v začasni pokoj, na njegovo mesto pride č. g. Marko Toma nič iz Trbovelj; č. g. M. Stoklas, kapelan v Reichen-bnrgu, pride k sv. Vidu na Planini. Nameščeni so čč. gg. novomašniki: Fr. Hurt v Podsredi, Franc Janežič v Slov. Bistrici, Fr. V a I e n k o v Reichen-burgu in Anton Veternik v Trbovljah. (Na itirirazredni deški ljudski Soli r Skofji L«ki) je bilo 296 učencev; za višji razred je sposobnih 228. Poučevalo je s katehetom 7 učiteljev. V letnem poročilu je g. učitelj Bogomir Krenner priobčil spis: »Vzgojni pomen petja." (Uvoz parkeljnate živine iz Primorja.) Ker kuga v goben in parkljih po Primorskem trajno pojema in je ^dt{ samo še v občini Novigrad političnega okraja Volovskega razširjena, zato c. kr. deželna vlada kranjska dni 21. aprila t. I., št. 4792, razglašeno uvozno prepoved ta parkeljnato živino s Pritnorja zdaj omejuje na okrožje političnega okraja Volovskega. — Zatorej odredbe, predpisane v zgoraj navedenem razglasilu, ostajajo v veljavnosti samo zoper uvažanje parkeljnate živine ii okraja Volov-ekdga. — V ostalem se pa politična podoblastva opozlt'jiijo, da morajo strogo izvrševati predpise o živinskih potnih listih zlasti na živinskih sejmih. (Poziv krejačem!) Vsled večstranskih željft Otvoril bi krojaški mojster gosp. M. Kune v Ljub- ljani na C. kr. obrtni šoli 14 dnij do jednega meseca trajajoč tečaj za prikrojevanje moške obleke. Podlaga pouku bode ravnokar izšla njegova kujiga „Die Zuschueidekunst", o kateri so se razni veščaki soglasno jako pohvalno izrazili. Ako se oglasi zadostno število, pričela bi šola tekom prihodnjega meseca, ko bode gotova slovenska izdaja imenovane knjige. Natančneje podrobnosti, posebno glede na šolnino, katero bode treba plačati, določile se bodo po številu onih, ki se oglase, in se bode posamičnike potem obvestilo. Kdor se misli oglasiti za vsprejem v to šolo, obrne uaj se pismeno semkaj : M. Kune v Ljubljani. V šolo vsprej-'mej^^se le ^ki, ki so se popolnoma izučili krojaške llbrh, —'St8'venski listi so uljudno naprošeni, da ^ibja*«|b*ta ^ziv. oče posestnik na Francoskem.) Nedavno ^mi^ ^arlffca de Blessis Belliere je sv. očetu za-^ftl^fa "ftpb 'palačo v Parizu, nii deželi pa prostoren grad Moreuil z lepo kapelico in obširnim posestvom. (V otroškem vrtu) drnžbe sv. Cirila in Metoda v Rojanu poleg Trsta vršil se je včeraj teden konec šolskega leta prav slovesno. Otročiči so prišli v praznični obleki, nekatere matere, predsedništvo in nekai rodoljubov. Po molitvi so otroci odgovarjali glasno in v lepi slovenščini. Vrtnarica gdč. Irma Fabiaui je popolnoma storila svojo dolžnost. Po izpraševanju so otroci zapeli cesarsko pesem. Predsednik gosp. D. Martelanec je navzoče matere vspodbujal, naj bi vedno in rade svoje otroke pošiljale v ta zavod. Tajnik gosp. kapelan V. Počivalnik je med otroke razdelil več .svetih podobic, katere je poslalo glavno vodstvo iz Ljubljane. (Cvet in sad.) Na vrtu mariborskega deškega semenišča je hruška, ki ima poleg zrelega sadja lepo razvito cvetje. (Na babiški učilnici v Ljubljani) se začne zimski tečaj učenja za babice v slovenskem jeziku 1. dan oktobra 1890. I. in pripusti se k temu vsaka učenka brez plačila, katera more dokazati, da je za to po postavi sposobna. Tiste učenke s Kranjskega, ki mislijo prositi za ustanovljene štipendije iz šolskega zaloga, katerih se v tem zimskem učilnem tečaji podeli 10, vsaka po 52 gl. 50 kr., in prositi za pravilno povračilo troškov potovanja tu sem in nazaj domov, morajo svoje prošnje izročiti gotovo do 15. avgusta t. 1. dotičnemu c. kr. okrajnemu glavarstvu. V teh prošnjah morajo, kakor to postava veleva, dokazati svoje uboštvo in lepo vedenje, potem da še niso nad 40 let stare in da so po lastnosti svojega razuma in telesa pripravne, naučiti se ba-bištva. Opominja se, da se ne bode jemal ozir na prosilke, ki ne znajo brati. Raznoterosti. — Velik požar. Iz Budimpešte se poroča: V Roženavi, gomčirerski komitat, bil je strašen požar, trajajoč 12 ur. Ogenj je upepelil 60 do 70 zasebnih hiš in druga javna poslopja kot: hranilnico, sinagogo, lekarno, samostan, frančiškansko cerkev in zvonik. Neki kupčevalec steklenih stvari je umrl strahu. — Ribica v mleku. Iz Gradca se poroča: Nedavno je prinesla mlekarica tukajšnji družini mleko, kakor po navadi. Ko je prelila mleko v drugo posodo do roba, prikazala se je na vrhu živahna ribica. Ali je prišla ta živalica pri zalivanji mleka z vodo vdnj, ali kje drugje? — Izvrstni plavar. Danski plavar po imenu Tragardh je preplaval, kakor se poroča iz Kodanja, morsko ožino med Danskim in Švedijo. V morje je skočil pri Helsinguru in stopil čez pet nr na suho pri Helsingborgu v Švediji. Zrak je bil precej hladan in veter močan, a vendar se je predrzni plavar prav dobro počutil, ko je priplaval v zadnje imenovano mesto. Pred njim je le neki Akei, rodom Švedec, preplaval omenjeno morsko ožino. — Izseljevanje Evropejcev v Ameriko. Kakor zagotavljajo poročila, selijo se v Ameriko najbolj Nemci. Zadnje leto se je izselilo v Ameriko 106.558 Nemcev. Za temi iščejo sreče v Ameriki najbolj Angleži, potem Irci, Škandinavci, Italijani, Rusi in Poljaki. — Škandalozni dogodek v francoski bolnišnici. V Parizu je opravil mož bolno svojo ženo v bolnišnico, da bi prišla zopet k Ijnbemu tdavju. Ko pride omenjeni mož zopet čez nekoliko časa v bolnišnico obiskat svojo soprogo, najde v njeni postelji druzega bolnika. Svojo bolno ženo je iskal zastonj po vsej bolnišnici. Kouečno se je pokazalo, da je žena vže prvega dne umrla v bolnišnici ter bila sežgana, ker je ni nikdo poznal. Lahko si mislimo, kako je prestrašila moža ta novica. Tako se godi po pariških bolnišnicah, odkar so vteli vročekrvni republikanci redovnikom in redovnicam oskrbovanje iu nadzorovanje bolnišnic. — Transkaspišk a železnica. Zgradba te železnice jako hitro napreduje. Emir buharski je torej brž opomnil generala Annenkova, graditelja železnice, da ne more dovoliti, da bi v njegovej državi možje in žene vse vprek sedelo po vagonih. Na to je odgovoril general Annenkov, da bodo prirejeni za dekleta in žene posebni vagoni z zavesami na oknih. Sicer se bode ostro pazilo na to, da se bode vozil moški spol v drugih vagonih, kakor ženski. — Utrjenje telesa. Ta lastnost se kaže posebno pri takozvanih naravnih narodih. Angleški potovalec Kennan pripoveduje, da je videl na reki Leni v Sibiriji Jakute, ki so vkljub 32o mraza sedeli v prav priprosti obleki ter se pogovarjali. Jurij Steller pripoveduje o svojem popotovanji v Kamčatki: „Ce sem jaz drgetal mraza pod debelimi kožuhi, videl sem Itelme in njih otroke v kublanki, ki ša niti popolnoma života ne pokriva, da jim ni bilo — čisto nič mraz." — Nova bolezen krompirja. V francoski vednostni akademiji so govorili udje Prillieui in Delacroix o novi bolezni med krompirjem, ki je bila v pariški okolici in po drugih krajih konštato* vana. Bolezen pa ne provzroči nikaka žuželka niti gliva, temveč morski koper (Crithmum maritimum), ki uničuje prekoristno rastlino v deblu ter se širi proti perju. Ta bolezen je tako škodljiva krompiriu, kakor krompirjeveu. To imi znači hrošča, ki je istotako pogubljiv krompirju, kakor trtna uš vinski trti. — V življenju in smrti združena. V Purksbrucku se je vršil izreden pogreb Lepo okrašeni mrtvaški voz je peljal na pokopališče dva zakonska, ki sta oba jednega dopoldni umrla. Mož je imel 74, soproga pa 78 let. — Elektriška razsvetljava v Sofiji. Občinski svet v Sofiji je sklenil mestu elektriško razsvetljavo preskrbeti. Ta razsvetljava bo stala do 700.000 frankov. Telegrami. Dunaj, julija.*) Po današnjem sklepu enfeete za združenje predmestij z Dunajem imelo bode mesto U> okrajev. Prihodnji občinski zastop bode štel 120 članov. Župana bode volil občinski zastop, potrdil pa cesar. Praga, 24. julija.*) Vsled cesarjeve naredbe bo na češkem vseučilišči osnovan češki bogoslovni oddelek. Karlovi Vari, 24. julija.*) Vpolitiških krogih se govori, da pojde bolgarski princ jutri v Coburg. Sarajevo, 25. julija. Na predlog essad-effendija Kulovicza je sklonil občinski zastop. ministru Kallayu v Sarajevu postaviti spo-' menik v priznanje njegovih zaslug za mestu ' in deželo. I Berolin, 24. julija. „Nordd. Allg. Ztg." ■ odločno trdi. da je članek v „Hamburger Nachrichten" v popolnem nasprotju z nazori odločilnih krogov v Nemčiji. Belgrad, 23. julija.*) Kralja Aleksander in Milan sta danes odpotovala v Niš, kjer ostaneta več tednov. Protic spremlja kralja. Ristič odpotuje v Vranjo, kjer je že Belima rkovič. Kodanj, 24. julija.*) Kralj je podelil nadvojvodi Karolu Ljudevitu slonov red. Bruselj, 23. julija.*) Kralj jo danes sprejel adreso občinskega zastopa ter naglašal, da je nad strankami, ki imajo vse enake pravice do njegovega zaupanja. London. 24. julija.*) Mejnarodna konferenca je zvršila svoje delo. Resolucija o pogodbah pri mejnarodnem sodišči je sprejeta z nekaterimi izpremembami. *) Iz konfiskovanega lista. Umrli no: 21. julija. Rozalija Klopfii, posestnikova liči, 17 let, Florijanske ulice 24, jetika. 22. julija. FramMška Lainpel, paznikova hui, 19 let, Tržaška cesta 19, inorl)U8 brigthii. — Ivan Kabian, delareo, 40 let, Hronove ulice 15, jetika. — Karolina Milek, umiroT-Ijona učiteljica, 88 let, Žabjak 6, jetika. — Marija Vidic, delavka, 26 let. Poganski trg 5, srčna hiba. 23. julija. Ivan Žagiir, delavčev sin, 7 mesecev, Streliske ulioe 11, katar v črevih. V bolnišnici: 21. julija. Marija Mittag, delavka, 28 let, jetika. 22. julija. Elizabeta Kns, gostija, 6:) l«t emphysem. Tremensko Mporočllo^ sta nj« «.*lMMt» CltljB 8. u. pop. 9. H.zveu. 736-6 737-9 Volar Vreme r6-4 184 17-0 al. svih. si. vzh. hr«jT. "oBliicnb H' 3-30 dež Srednja temperatura 17 3* za 2 2* pod normilom. Duna|(ika borza. (Telegralii-.no poročilo.) 25. julija. Papirna renta 5% po lUO gl. (i 16« davka) S8 gld. 45 kr. Srebrna „ 5V, , 100 „ , 16% , 89 „ 35 „ 5% avatr. zlata renta, davka prosta . . . 109 ., 10 , Papirna renta, davka prosta......101 ., 25 „ Akcije avstr.-ogerske banke......9S2 „ — „ Kreditne akcije ....................303 „ 70 „ London.............IIC „ 05 , Srebro .............— , — „ Francoski napoleond.........9„21'',, Cesarski cekini...........5„51„ Nemike marke..................56 „ 76 „ Razpis služtie. (3-2) Na slovenskem zabavišču družbe sv. Cirila in Meteda pri sv. Jalcobu v Trstu je izpraznjeno mesto otroške vrtnarice z letno plačo štiri sto (400) goldinarjev. Podpisano vodstvo sprejema prošnje s potrebnimi prilogami do konca tekočega meseca. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. v Ljubljani, 1.5. julija 189U. Prvo žrebanje 14 avgusta. Komad le 1 gold. Prvo žrebanje 14 avgustaj Srečke dunajske 2 glavna dobitka Srečka je veljavna za oliojno žrebanje. Druijo žrebanje S^ dob^*' se pri i20-3) recke po | gld. C.C.IVIayer-ju v Ljubljani. i I Ravnokar je izišla knjiga: Izpovedanja taxil: 18 pol 8». t V Po krati rabi neobiiodno potrebno sredstvo za čiščenje zob. Nova ameriška t)iYšega ^prostomisleca. I i: Cena 60 kr., po pošti 65 Dobiva se V Katoliški Bukvami v Ljahljani. V Lepota zob. ILODONT zobna glicerin-creme (preskuSeiiu od zdravstvene oblastnije) '.iSarovslnimlrioTl, C. kr. dvorni zalagatelj! mi DUNAJI. Dobiva se pri vseh lekarnah in parfumerljah itd. 1 komad 35 kr. V lOnblJanl pri lekarnarjih Erazmu Birschltzu, Vilj. Mayerju. Gabrijelu Piccoliju. Iv. Svobodi, pl. Tmkoczjrju. dalje pri C. Karingerju, Josipu Kordinu. Petru Lasniku. M. F. Suppanu, Antonu Krisperju. (52—52) Glavni zastop za Kranjsko ogersko-francosice zavarovalnice (Franco - Hong^oise) oskrbuje sedaj g o s}) o d V IJubljani, Št. Jakobski trg. Rožne ulice II ter se priporoča v obilna zavarovanja škod provzročenih po oynjn, po toei, po strtji sip, po telesnili poškodbah, na doživetje aii preživetje po vseh naogočih kombinacijah, zagotavljajoč pošteno, nizko ceno in točno odškodovanie takoj po cenitvi provzročene škode. (2—1) « Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. 00. Benediktincev ojmtijo S