PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 71 (13.302)
Trst, sobota, 25. marca 1989
Če je albansko vodstvo klonilo prisili, se ljudstvo ne misli vdati
Po sprejetju ustavnih sprememb stanje na Kosovu izredno napeto
Z novo ustavo so Albanci postali manjšina v SR Srbiji, doslej pa so bili večina v SAP Kosovu, celotno območje pa ostaja, še bolj kot prej, vir napetosti in zaostrovanja
BOGO SAMSA
BEOGRAD V Uroševcu se je ponovno vnel spopad med mladinci in policijo, v Prištini je bela stavka študentov, povsod na Kosovu je izredno napeto ozračje. Uradne Tanjugove vesti pa so kot običajno pomirjujoče. Beograjska Politika je z največjim možnim in zmagoslavnim naslovom sporočila, da je kosovska skupščina odobrila novo srbsko ustavo, niti ene same vrstice pa ni posvetila protestu Albancev v Prištini, Uroševcu in drugod. Tako je poročala samo Pravda pred tridesetimi leti. To je le kratek, najbolj zgoščen povzetek zadnjih vesti s Kosova. Vse vesti pa je izredno težko zbrati, ker je Tanjug enostranski, poročevalci nimajo pravega dostopa, težko pridejo do telefonov, uradni in poluradni viri informacij so zaprti, v glavnem pa izkrivljeni in enostranski.
Po vseh vesteh je bilo in je najbolj vroče v Uroševcu, žihavno razvijajočem se industrijskem mestu kakih 40 km južno od Prištine, ob cesti proti Skopju. Včeraj je spopad med demonstranti in milico trajal do druge ure ponoči.
Uporabljeno je bilo strelno orožje in ranjenih je bilo sedem demonstrantov in šest miličnikov, od katerih se eden bojuje Za življenje. Milica je po nekaterih vesteh aretirala 20 demonstrantov, ki jih dolžijo, da so vodili izgrede. Ponoči je Pokrajinski sekretar za notranje zadeve izdal uradno sporočilo, v katerem trdi, da aretirani sploh niso študentje in da so demonstracije neposredni napad na ustavno ureditev, zato opozarja občane, naj se jim ne pridružujejo, ker bo
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Včeraj ponoči so posebni oddelki v Uroševcu nastopili s pendreki in solzilcem	(Telefoto AP)
Predsedstvo SFRJ o sklepu kosovske skupščine
BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je na včerajšnji seji, ki ji je predsedoval Raif Dizdarevič, ugotovilo, da so s politično akcijo in delovanjem vseh ustanov družbenopolitičnega sistema ustvarili razmere, da skupščina SAP Kosova v predvidenem postopku in v demokratičnem ozračju odloča o dajanju soglasja predloženim spremembam ustave SR Srbije. Sklep skupščine SAP Kosova ima daljnosežen pomen in ustvarja ustavne predpostavke za razvoj in krepitev enotnosti in sožitja v SR Srbiji, učinkovito opravljanje nalog republike in pokrajine. Pristojni organi na Kosovu morajo delovati v skladu z njim in zagotavljati njegovo izvajanje.
Predsedstvo SFRJ je ugotovilo, da pomenijo nekateri najnovejši dogodki - demonstracije v Uroševcu in med študenti v Prištini, med katerimi so se demonstranti nasilno obnašali in kalili javni red in mir - poskuse neposrednega nasprotovanja legitimnemu sklepu SAP Kosova in škodijo stanju v pokrajini in njenemu položaju.
Predsedstvo SFRJ zahteva od vseh občanov Kosova, da spoštujejo posebne ukrepe in da z rednim opravljanjem svojih delovnih in državljanskih dolžnosti prispevajo k ureditvi razmer. Predsedstvo SFRJ je naložilo vsem pristojnim državnim organom, da so odgovorni za izvajanje posebnih ukrepov, da to zagotovijo z vsemi zakonsko predvidenimi sredstvi, (dd)
Ker niso odpravili vzrokov težkega državnega primanjkljaja
»Križali so italijansko zdravstvo« Ostre obsodbe gospodarskega manevra
RIM — »Včeraj so križali italijansko Zdravstvo.« Ta zagrenjena ocena generalnega ^jnika združenja zdravnikov bolnišnic Aristi-da Pacija nam najbolj plastično pove, kaj Mislijo zaposleni v zdravstvu o vladnem gospodarskem manevru, predvsem pa o odloku, Kl je zvišal prispevke zavarovancev za najraz-tcnejše zdravstvene storitve. Prav tako so ®°glasno obsodila »vladni davek na zdravje« Sa stanovska združenja in sindikalne organi-
. Taki prispevki so »nemoralni in krivični« a 'zjavil predsednik združenja primarijev Gi-hgiacomo Ferri in dodal, da vlada ni segla f° klestenju javnih izdatkov, zvišala je le pri-odkg. prj tem pQ so bili prizadeti najšibkejši p*°ji. Predsednik zveze zdravniških zbornic . ®r°di je poudaril, da je dnevni prispevek za Vj avljenje v bolnišnicah pravi absurd in kri-njSa; »Še bi razumel ukrep, če bi bile v bol-jg^icah hotelske storitve, a da bo kdo plačal kili ^ na ^an' ^er 9a Pakirajo na hodni-n, ker mora rabiti nočno posodo namesto t anišča, ker mora žvečiti vse prej kot doma-bol r?no *n mora doživeti vse pomanjkljivosti iz n^nic' ne vem, ali je to le nesreča, ali kdo da n,as krije norce ali pa je le velikonočno ruce.« Podobne kritike so izrazili tudi le-
karnarji, pridružilo se jim je osebje zasebnih klinik.
Za CISL je tajnik Mario Colombo napovedal, da bo ta manever neuspešen, ker ni načel mehanizmov porabe, ki zločinsko stopnjujejo javne izdatke. Konfederalni tajnik UIL Adriano Musi je pa poudaril, da je vlada ponovno dokazala, da je šibka z močnimi in močna s šibkimi. Vsi tudi navajajo, da je vlada naložila ljudem težka bremena, v zameno pa so dobili le načelne in splošne obljube, da bodo sedaj italijansko zdravstvo upravljali z mene-žerskimi kriteriji.
Številni tovarniški sveti v Emiliji-Romag-ni in v Lombardiji pa so včeraj že oklicali polurne in večurne protestne skupščine in shode. Baza je jasno povedala, da ne pristaja na »tako krajo«, od sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL pa zahteva čimprejšnjo sindikalno ofenzivo.
Ob pravem dežju kritik so se sindikatom in podjetnikom pridružila tudi združenja vodilnih uradnikov, zveze zadrug, gibanje krščanskih delavcev (Movimento cristiano la-voratori) pa je celo napovedalo zbiranje podpisov za peticijo, da bi »predsednik Cossiga jamčil ustavno vrednoto solidarnosti«.
Vladne politične sile pa ob vsem tem trdijo, da je vladni manever pravilen, da so kriti-
ke v glavnem neupravičene. Predsednik vlade De Mita je včeraj prodajal kot pravo revolucijo obljubo o novem upravljanju v Krajevnih zdravstvenih enotah. Tudi socialistično glasilo Avanti je pozitivno ocenilo vladni manever. Kritike so navsezadnje pričakovali in so v dobršni meri rezultat predsodkov in površnih ocen.
V vladnih vrstah pa ni vse tako idilično kot bi človek pričakoval. Za republikance je manever nezadosten, tako da bi morali seči po bolj drastičnih ukrepih. Marsikoga pa je presenetila izjava podtajnika PLI Francesca De Lorenza, ki je poudaril, da je nečloveško bolnike prisiliti, da plačujejo prispevek za zdravljenje v bolnišnicah, ko so storitve na ravni tretjega sveta, zdravljenje pa zaradi pomanjkljivih struktur nesmotrno dolgo. Marsikdo se je namreč že zbal, da bi moral za take nepriljubljene ukrepe plačati z volilnim porazom.
Po vsem sodeč pa se je vlada zbala predvsem reakcij podjetnikov glede fiskalizacije socialnih bremen. Minister za industrijo Bat-taglia je včeraj v pismu združenjem industrij-cev skušal dokazati, da je ta ukrep le začasen, da se bodo že prihodnje leto vrnili k staremu sistemu. Tako jamstvo pa ni prepričalo Confindustrie, ki zahteva revizijo gospodarskega manevra.
Kljub omiljenim kritikam in roki sprave
Forlani načrtuje zamenjave v RAI?
RIM — Arnaldo Forlani se je premislil. Na vprašanja dveh novinarjev oddaje Tribuna politika in Enza Biagija v oddaji Linea diretta je zanikal, da bi kdaj slabo govoril o RAI in celo kritiziral njeno vodstvo. Da bi podkrepil te svoje izjave in razblinil vsak dvom, je celo javno objel Biagia Agnesa, generalnega direktorja italijanske radiotelevizijske ustanove, ki naj bi bil glavna tarča njegovih puščic.
Forlani naj bi na neki tajni seji vodstva stranke ogorčeno kritiziral, da celo prva televizijska mreža trdi, da je korupcije v Italiji kriva KD. Mislil je na televizijski film Hobotnica IV, na intervju z bivšim odgovornim urednikom dnevnika Corriere della Sera Pierom Ottonejem v oddaji Linea diretta in na nastop komika Benignija.
Sedaj trdi, da je Linea diretta »pomembna in vplivna« oddaja, Hobotnice sploh ni gledal, Benigni pa kot komik lahko pove kar hoče. Moti ga samo, da Ottone-jevim trditvam ni mogel nihče ugovarjati. Agnes in Nuccio Fava naj torej ne skrbita, trdi Forjani. V govoricah pa je vedno vsaj kanček resnice. Če je De Mita po svojem imenovanju za tajnika KD sprožil številne zamenjave v RAI, zakaj ne bi sedaj isto napravil tudi Forlani? RAI pa žuli tudi republikanskega tajnika La Malfo, ki kritizira lotizacijo, češ da gledalci takoj ugotovijo, da je prva mreža demokristjanska, druga socialistična in tretja komunistična. La M alfa pa pozablja, da je v duhu lotizacije direktor prvega radijskega omrežja prav republikanec.
Jutri bomo premaknili kazalce
3.	— Jutri ob 2. zjutraj bomo morali urine kazalce pomakniti na
čas k' t9* se za^ne tako imenovana legalna ura ali bolje rečeno poletni bra' k' ”° traiai 182 dni- K sončnemu času se bomo povrnili 24. septem-' T° bomo urine kazalce pomaknili s 3. na 2. uro.
Velik° n6-1)0 z9°dilo v vseh državah Evropske skupnosti, izjemi sta le ___ a Bl"itanija in Irska, kjer bo poletni čas trajal vse do 29. oktobra.
Jutri volitve v SZ
V namiznoteniški A ligi
Kras Globtrade osvojil 5. mesto
GENOVA — Namiznoteniške igralke Krasa Globtrade so tudi v povratnem polfinalnem srečanju v Genovi premagale domače moštvo (tokrat s 4:0) in so tako osvojile končno peto mesto v italijanski A ligi.
Krasovke so nastopile v postavi Alenka Obad, Branka Batinič in Sonja Milič.
Naj omenimo, da je Branka Batinič premagala kitajsko igralko Zhi Sen Yu in se ji je tako oddolžila za poraz v Zgoniku. Tudi Obadova in Miličeva sta odlično opravili svojo nalogo in čista zmaga je bila tu. To je bila tudi zadnja prvenstvena tekma kra-sovk v tej sezoni.
MOSKVA — Jutri bo smelo 184 milijonov sovjetskih državljanov sodelovati pri gradnji nove Sovjetske zveze, kakršno si je zamislil Gorbačov, ko je govoril o zvezi socialističnih republik, v kateri bosta potrebni perestrojka, to je obnova, in glasnost.
Pomemben doprinos k uveljavljanju perestrojke bodo tudi jutrišnje volitve, ko bodo ljudje s svojimi glasovi pripomogli k sestavi novega parlamenta. Bodoči kongres ljudskih poslancev bo sestavljalo 2.250 poslancev. Od teh bi jih zastopniki 32 tako imenovanih družbenih organizacij morali že izvoliti 750, zaradi ostrih političnih sporov med zagovorniki reform in vztrajnimi konservativci pa je vsaj še 25 sedežev praznih. Državljani bodo jutri morali izvoliti še ostalih 1.500 zastopnikov v kongres ljudskih poslancev.
Vsak volilec bo moral dvakrat izbirati kandidata. 750 ljudskih zastopnikov bo namreč izvoljenih na krajevni
ravni, ostalih 750 pa na državni. Za primer naj navedemo Moskvo, ki je razdeljena na 26 okrajev in bo zato lahko izvolila 26 poslancev iz prve skupine, mesto pa je tudi en sam okraj na vsesovjetski ravni in bodo morali zato volilci izraziti eno samo preferenco, ki si jo bosta vsekakor delila vztrajni zagovornik perestrojke Boris Jelcin in zastopnik stare politične garde Evgenij Brakov.
Volilni zakon je vsekakor precej zapleten in predvideva vrsto možnih ba-lotaž, saj bodo izvoljeni v parlament le tisti poslanci, ki bodo zbrali 50 odstotkov glasov plus enega, zato ni rečeno, da bo že prvi krog volitev zapolnil vse razpoložljive sedeže. V primanjkovanju primerjav, saj gredo tokrat sovjetski državljani prvič na tovrstne volitve, so vsekakor izredno zanimivi podatki glasovanj, ki so potekala v družbenih organizacijah, kjer je aparat KPSZ zabeležil vrsto polomov.
Po sprejetju ustavnih sprememb stanje na Kosovu izredno napeto
NADALJEVANJE S 1. STRANI milica uporabila vsa sredstva, ki jih dovoljujejo zakon in posebni ukrepi.
Vse skupaj pa je le malo pomagalo, saj so se včeraj ponovno zbrali predvsem srednješolci in se je spet začel boj med demonstranti in policijo, ki je zopet uporabila pendreke in solzivec. Zadnja Tanjugova vest pravi, da so skupino študentov spravili v neko ulico, kjer se srdito spopadajo z miličniki.
V	Prištini je na videz mirno. Toda protest se nadaljuje oziroma zaostruje na druge načine. Vsi zasebniki so ponovno zaprli svoje lokale, od okrog sto trgovinic, barov in podobnih lokalov je odprtih le kakih deset. Podoben je položaj v vseh kosovskih krajih. V Kosovski Kamenici so srednješolci prišli v šolsko poslopje, vendar so molčali. Nekaj podobnega se dogaja na prištinski univerzi. Pokrajinski komite za vzgojo in izobraževanje je opozoril vse profesorje in študente, da morajo spoštovati šolske obveznosti in redno obiskovati pouk. Če naslovniki tega opozorila ne bodo upoštevali, bodo ukrepali po zakonu: izključevali, pošiljali na razredne izpite, ne bodo priznali semestrov in podobno.
Kasneje se je iz Uroševca izvedelo, da so v petek prijeli 55 ljudi, večino so takoj kaznovali z zaporom 30 do 60 dni, proti nekaterim pa so vložili tudi kazenske prijave.
V	rudnikih in drugih industrijskih podjetjih naj bi redno tekla proizvodnja. Tako vsaj poroča Tanjug, ki pa hkrati navaja tudi zahteve, da je treba proti kršilcem odredbe o obveznem delu ostro ukrepati. V tekstilnem kombinatu v Gnjilanah so že poslali pred disciplinsko komisijo 200 delavcev, ki niso hoteli delati. Podobno so naredili s 50 delavci Tafti-sona, v tozdu Gival pa so jih suspendirali 17. Pričakujejo, da bodo uvedli postopek proti 145 rudarjem v rudniku Kišnica in v Lipljanjih, kjer še vedno niso obnovili proizvodnje.
Iz rudnika Trepča ni pravih vesti, po nekaterih naj bi delali vsi rudarji, po drugih samo Srbi in Črnogorci.
Vsa poročila so si torej edina, da se "politično-varnostni" položaj na Kosovu še zdaleč ni umiril in da napetost še vedno narašča. Sedaj se že govori o naslednjem datumu, o torku, 28. marca, ko bo srbska skupščina svečano razglasila novo ustavo, s čimer bo končan celoten postopek.
Pri vsem tem je treba upoštevati, da vlada v pokrajini izredno stanje in da je bilo storjeno res vse, kar je mogoče, da bi obvladali položaj. V Prištini in okolici sta dve tankovski diviziji, kar pomeni več kot tisoč tankov, avtoblind in drugih oklepnih vozil. Zbrani so številni posebni oboroženi oddelki milice s posebno opremo. Predvsem pa je Srbija poslala na tisoče svojih aktivistov, ki so "moralnopolitično" prepričevali ljudi, delavce, kmete in zlasti študente, naj sprejmejo ustavo, da bi se položaj umiril. Pri tem so uporabili vsa sredstva. Število zaprtih narašča, prisilo je povsod čutiti, vendar pa je bilo nekaj delegatov toliko pogumnih, da so vseeno javno spregovorili v imenu albanskega naroda, in prišlo je do izgredov. Očitno so Albanci odločno proti novi srbski ustavi, ki jim odvzema vrsto pravic. Bistveno bo okrnjena avtonomija pokrajine. Sedaj bo uradni jezik srbohrvaščina s cirilico (Albanci uporabljajo latinico). Sredstva za razvoj nerazvitih se bodo stekala v Beograd in od tod bodo razdeljevana na Koso-
Koroški Slovenci pri ministru Lončarju
BEOGRAD — Neposredno pred obiskom svojega avstrijskega kolege in vicekanclerja dr. Aloisa Moc-ka, ki prihaja prvega dne po velikonočnih praznikih, je Budimir Lončar, zvezni sekretar za zunanje zadeve, včeraj sprejel delegacijo koroških Slovencev. V daljšem pogovoru so člani delegacije - dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, dipl. inž. Feliks Wieser, predsednik Zveze slovenskih organizacij, dr. Marjan Šturm, sekretar Zveze slovenskih organizacij, in Karl Smolle, deželni poslanec v zveznem parlamentu, seznanili ministra matične države svojega naroda z vsemi pomembnimi problemi, ki jih tarejo in ki jih poskušajo urediti. Med temi, žal, ostaja še naprej zlasti vprašanje dvojezičnega šolstva. Informacije, ki jim je Lončar pozorno prisluhnil, bi nemara utegnile biti koristne v pogovorih z Mockom.
Delegacijo koroških Slovencev je spremljal Željko Jeglič, član predsedstva SZDL Slovenije in predsednik komisije za manjšinska vprašanja.
vo na temelju skupnega razvojnega načrta. Direktne bodo kompetence Beograda glede sodstva, policije in zunanjih zadev. Najbolj nevaren pa je seveda 47. člen, ki daje srbski skupščini vsa pooblastila, da spremeni ustavo kot se ji zahoče.
Predvsem pa gre za politične odnose, albanska skupnost je postala manjšina v srbski republiki, doslej pa je bila večina v avtonomni pokrajini. To prihaja predvsem do izraza v imenovanju vodilnih predstavnikov. Albance, ki so bili sicer jugoslovansko usmerjeni, toda zvesti svojemu narodu, so zaprli ali odstavili, na oblasti pa so predvsem Srbi in oni "dobri" Albanci, povsem zvesti sedanjemu srbskemu vodstvu.
Vse to pa za prihodnost ne napoveduje nič dobrega. Je zelo hudo breme za Srbijo, ki je že tako pred bankrotom, in zato težko breme za vso državo. Poleg tega bo nenehen vir napetosti, spopadov in zaostritev za dolgoročno razdobje, ker se kosovsko vprašanje ni uredilo, temveč zaostrilo.
Milica je povsod na Kosovu skušala preprečiti formiranje večjih skupin demonstrantov. Posnetek je iz Uroševca	(Telefoto AP)
Mudžahedini še vedno oblegajo Džalalabad
ISLAMABAD — Ofenzive afganistanskih mudžahe-dinov se nadaljujejo, vendar ne tako uspešno in ne tako naglo, kot so upali nasprotniki kabulske vlade. Tudi »afganologi« Busheve administracije so morali priznati, da so se ušteli, ko so predvidevali, da bo Nad-žibulahova vlada padla v dveh mesecih. Na podlagi odpora, ki ga je bila zmožna vzdržati redna vojska so preračunali, da bodo morali mudžahedini podaljšati svojo ofenzivo najmanj za šest mesecev.
Tudi na strani afganistanskih upornikov pa so se stvari zataknile. Od desetih vodilnih skupin mudžahe-dinov se nekatere že pripravljajo na prevladovanje nad drugimi. Tako se je že zgodilo, da so nekatere skupne akcije propadle, ker je ena od skupin pričela ofenzivo pred drugimi, ki so morale nepripravljene poseči v bitko. Mudžahedini so računali tudi na kolaps redne vojske ob odhodu sovjetskih sil, kabulski vojaki pa niso množično dezertirali.
Mudžahedini so vsekakor osredotočili svojo pozornost na obleganje Džalalabada, ki ga vojska za sedaj še vedno uspešno brani. Kabulski vojaki so omogočili tudi pristanek nekaj desetin helikopterjev z živežem. Mudžahedini so odgovorili z bombardiranjem nekaterih večjih mest.
Družina iz Racconigija je že vložila prošnjo
Mala Serena bi lahko bila rejenka zakoncev Giubergia
TURIN — Zakonca Giubergia iz Racconigija pri Cuneu sta z redno prošnjo sporočila turinskim sodnikom, da bi rada vzela malo Sereno v rejo. Odvetnik zakoncev Giubergia je že predstavil prošnjo pristojnim članom sodišča za mladoletnike, za odgovor pa bodo zvedeli šele v sredo. Zakonca Giubergia skušata tako premostiti nekaj sodnih ovir in omogočiti Sereni, da se vrne domov. Glede na to, da sta priznala svojo krivdo, to je, da sta protizakonito pohče-rila 3-letno Filipinko, pa bi sodnik lahko zavrnil prošnjo, češ da sta »neprimerna« tudi za začasno vzrejanje otrok.
Iz Neaplja se je medtem oglasil odvetnik Gerardo Viti-ello, ki se je pred nedavnim ukvarjal s sodnim primerom, ki je v marsičem podoben aferi iz Racconigija. Vitiello je namreč zastopal družino Migliaccio, ki je posinovila 3-Ietnega Oresteja kar po najhitrejšem postopku. Angelo Migliaccio je izjavil, da je Greste njegov sin, otrok pa naj bi bil sad izvenzakonskega razmerja. Tudi gospod Angelo je lagal in bo moral zato pred sodnike, sodišče za mladoletnike v Neaplju pa je določilo, da bo smel do zaključka sodne obravnave otrok ostati v družini, ki ga je priznala za svojega. Fantek je sedaj star 10 let, zato so mu hoteli prihraniti bivanje v sirotišnici. O Sereni pa trdijo, da je še zelo majhna in da se je zelo dobro vživela v skupnosti, kjer živi odkar so jo odvzeli krušnim staršem.
Velikonočno voščilo ljubljanskega nadškofa
LJUBLJANA — Včerajšnje Delo je celo stran posvetilo tradicionalnim velikonočnim običajem in verskemu pomenu tega praznika. Ljubljanski nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar pa nas je ob tej priložnosti ponovno opozoril na "Molitev za domovino", ki jo je izrekel ob skupnem romanju ljubljanske nadškofije na Sveto goro pri Gorici. V tej molitvi je med drugim rečeno tudi naslednje: »V iskrenem prizadevanju moramo storiti vse, da se ublažijo huda nasprotja, da premagamo medsebojna sovraštva in v dobrohotnosti pomagamo drug drugemu.« Škof je pozval k molitvi za »mir, za medsebojno spoštovanje in razumevanje, za svobodo in enakopravnost, za pravičnost, dobroto in ljubezen«.
Te misli so bile tudi vodilo pri zelo konkretni oceni sedanjega političnega položaja, ki je seveda povezan s stanjem na Kosovu. Škof nam je povedal, da so odnosi s pravoslavno cerkvijo v Sloveniji odlični. Katoliška cerkev ima na Kosovu svojega škofa. Odnosi s srbsko pravoslavno cerkvijo v ekumenskem smislu pa so se v zadnjem času, po zborovanju v Cankarjevem domu, ko je Cerkev solidarizirala s skupno izjavo za mir in sožitje, poslabšali. Pred dnevi je bila svečana obletnica teološke fakultete, na te praznike so že 25 let zaporedoma prihajali predstavniki srbske pravoslavne cerkve in teološke pravoslavne fakultete iz Beograda. Ničesar niso obrazložili, beograjska Politika pa je napisala hud napad na slovensko in na katoliško cerkev, na splošno vedno v zvezi z zborovanjem v Cankarjevem domu. Vendar je sedaj patriarh German poslal dolgo voščilo ob velikonočnih praznikih.
Po mnenju nadškofa prihaja v Srbiji do identifikacije naroda s pravoslavjem, to pa je zapleten problem, treba bo iskati rešitev s politično modrostjo in odprtim srcem.
O odnosih v Sloveniji pa pravi nadškof, da so odlični, ker »se je lahko pogovarjati s pametnimi ljudmi«. Cerkev se ni vključila v razne skupine, zveze in organizacije, ker je to stvar občanov, želi po sodelovati pri skrbi za človeka, na temelju etičnih načel in z optimizmom, ki je še zlasti sedaj nujno potreben.	B. S.
31. MAREC 89
BTE
ZAKLADNE VREDNOTNICE V EVRODEVIZI Zapadlost 6. APRILA 1990
•	BTE so vrednotnice v ECU (European Currency Unit - Evropska denarna enota), to je v denarni enoti EGS.
S Emisijska cena »alla pari« bo izplačana v lirah na osnovi menjave z dne 28. marca 1989; nerezidenti lahko vplačajo vrednotnice neposredno v ECU.
•	Obresti in kapital se izplačujejo v lirah na osnovi menjave lira/ECU dne 4. aprila 1990, ali za nerezidente neposredno v ECU.
•	Vrednotnice BTE bodo na marginalni dražbi po določeni obrestni meri. Dražbe se lahko udeležijo posredniki, ki sodelujejo na
Emisijska cena
dražbah BOT. Varčevalci lahko rezervirajo vrednotnice pri bančnih zavodih.
S Udeleženci lahko oddajo prošnje po 11,15% obrestni meri, oziroma po obrestni meri, ki je nižja za 5 stotink ali mnogokratnik. Prošnje morajo dospeti na Banca dTtalia, Servizio Mercati Monetario e Fi-nanziario, Ul. Nazionale 91 - Rim, do 15.30 dne 28. marca 1989.
• BTE je treba poravnati dne 31. marca 1989 brez poviška dnevnih obresti (dietimi).
S Vrednotnice ne bodo tiskane: lastništvo bo evidentirala »centralna uprava« pri Banca dTtalia.
v ECU
Rok
dni
100%
371
Začetna obrestna mera dražbe
11,15%
BTE
EVROPSKA NALOŽBA
Z videmskega srečanja z Heinzom Timmermannom
Nemški socialdemokrati in K Pl o perspektivah evropske levice
VIDEM — Med nemško socialdemokratsko stranko SPD in KPI obstajajo še znatne razlike, vendar je več stvari, ki stranki druži, od tistih, ki ju ločujejo. To je bila temeljna ugotovitev na srečanju »Novost dialoga med SPD in KPI ter perspektive evropske levice«, ki ga je v četrtek v Vidmu Priredil deželni komite KPI, udeležila Pa sta se ga Heinz Timmermann, raziskovalec pri Zveznem zavodu za preučevanje vzhodne Evrope, in deželni sekretar KPI Roberto Viezzi, ki sta odgovarjala na vprašanja novinarjev Micheleja Melonija in Alberta Terasna.
Videmsko srečanje je bilo v nekem smislu nadaljevanje dialoga med strankama, ki se razvija kljub težavam, ki nastajajo predvsem zaradi problematičnih odnosov med italijanskimi komunisti in socialisti. V začetku marca je namreč zaradi nasprotij med KPI in PSI spodletelo srečanje komunistov s socialistično internacionalo, to pa ni preprečilo nadaljevanje dialoga med nemškimi socialdemokrati in Italijanskimi komunisti.
Razlike, sta poudarila Viezzi in Tim-;mermann, izhajajo predvsem iz zgodovinske izkušnje strank (dejstvo, da se eni imenujejo socialdemokrati, drugi pa komunisti ni naključno in je odraz obstoječih razlik), sorodnosti pa iz dejstva, da sta tako SPD kot KPI masovni stranki, ki sta tesno povezani s sindikalnim gibanjem. Še najbolj pa ju v tem trenutku morda veže težavno iskanje novih perspektiv, ki je tako značilno za evropsko levico. KPI je na svojem nedavnem kongresu zarisala Peke nove smernice dela, SPD pa pripravlja svoj drugi Bad Godesberg, se pravi dolgoročni program dela, ki naj upošteval tiste okoliščine, ki pred ,30 leti niso bile še aktualne: problem .varstva okolja, odnos med žensko in moškim, položaj ZRN v okviru zahod-nega zavezništva, odnos z Vzhodom, i O vsem tem se v okviru SPD razvija razprava, ki jo bodo v kratkem strnili ]V Programski dokument. Eno najbolj Razčlenjenih vprašanj pa je definicija rrapredka: ali je napredek, kot so tolmačili nekoč, samo kvantitativno nizali6 dobrin in možnosti? Ali pa mora upoštevati tudi druge probleme? Kot Primer je Timmerman navedel pro-
Razpravi o perspektivah evropske levice
pozornostjo
so prisotni sledili z veliko
vistično tradicijo in novimi naravovarstvenimi nujnostmi, ne da bi zapadli v neko amazonsko sugestivnost, ki naj bi v srcu mladih komunistov nadomestila Vietnam.
Ob spodbudi novinarjev sta govornika načela še vrsto problemov od odnosa do vzhodne Evrope do problema sil, katerim so predlogi strank namenjeni. Poudarila sta koristnost dialoga in izmenjave izkušenj, ki bogatijo in ne siromašijo identitete vsake stranke, podčrtala, da se stranki ne čutita obsojeni na opozicijo, pač pa se borita za
oblast. V besedah obeh pa je bilo zaznati tudi zaskrbljenost ob neki neznanki, ki jo upodablja sekretar PSI Craxi. Kajti jasno je, da komunistični načrt alternative nima perspektive ob sedanji ostri tekmovalnosti med KPI in PSI, v bodoči Evropi pa bodo odnosi v socialistični internacionali problematični, če severnoevropske socialdemokratske stranke in os Pariz-Bonn ne bodo uspele uskladiti stališč z mediteranskim socializmom in osjo Madrid-Rim-Atene.
VOJMIR TAVČAR
Idrijčani se pripravljajo na 500. jubilej rudnika
IDRIJA — Idrijčani so si program prireditev ob 500. jubileju rudnika živega srebra zastavili tako, da bodo po osrednji in sklepni proslavi, s katero bodo sredi septembra prihodnje leto počastili spomin na nastanek rudnika, obudili spomin še na vse tisto, kar je Idrija v svoji poltisočlet-ni zgodovini doprinesla k razvoju slovenske kulture in znanosti, da bo Idriji tudi po jubilejnem letu 1990 v ponos večina tega, kar je že uresničenega.
Prav zaradi trajne vrednosti naložb v urejanje mesta in v kulturne dobrine vseh vrst so se v idrijski občini odločili za nov pristop k uresničevanju smelo zastavljenega programa. Če so doslej večino že opravljenih nalog uresničili tako, da so jih vključevali v redne programe interesnih skupnosti ter s podporo nekaterih sponzorjev, denarja za uresničevanje nekaterih naložb do leta 1990 iz teh virov ne bo dovolj. Če bi vztrajali pri financiranju iz skladov interesnih skupnosti, so izračunali lani, bi bili prekratki za najmanj eno milijardo dinarjev. Toliko bi morali zbrati za pripravo osrednje proslave, na kateri naj bi prvič uprizorili nalašč za to priložnost napisano kantato (to delo naj bi opravil domačin in skladatelj Aldo Kumar), za ureditev dvorišča idrijskega gradu, za obnovo fasad nekaterih pomembnih idrijskih stavb, za poslikavo občinske stavbe in izdelavo grafitov na fasadi idrijskega rekreacijskega središča (te naloge naj bi se lotil akademski slikar in idrijski rojak Ivan Seljak-Čopič), za pomoč pri izdajanju nekaterih publikacij in za postavitev nekaterih obeležij. Ome-
blem
energije: tehniki so si bili pred
enotni v mnenju, da bo za razvoj Potrebno vse več energije z izkoriščali111 najrazličnejših virov, danes pa se . 81 zavedajo, da energija ni neizčrpna n da je nujno varčevanje, da je treba izviti procese, ki potrebujejo čim '•?anj energije. Kdo je imel prav: izve-■ enci, ki so zagovarjali izkoriščanje bergetskih virov, ali ljudje, ki so me-Rri' da le lfoba z energijo varčevati? oo naj definira razvoj: izvedenci ali Judje? Očitno je, je menil Timmer-abn, da morajo k definiciji razvoja Popevati oboji, vprašanje pa je, s ka-1 ®nim mehanizmom usklajevati stališ-. ®bih in drugih.
Za V'eZZi le soglašal s tako problemati-(j C1J° vprašanja razvoja in poudaril, . J® po njegovem mnenju treba us-
?r®zno
odgovoriti na probleme mladih
njihovo potrebo po delu, obenem D- Upoštevati tudi dejstvo, da se po-tD^na starost viša in da morajo biti iz 1 starejši ustvarjalno prisotni v pro-skl°!jm Procesu. Razvoj mora biti pir 6n 2 zaščito okolja, vendar to od-ta,a nove možnosti in perspektive hol° ^/azvijanju neonesnažujočih teh-kot v odpravljanju industrij-trek *n drugih odpadkov. Poiskati je a drugačen odnos med produkti-
Graditi jih bodo začeli že v ponedeljek
Novi privezi v koprski marini
KOPER - Pred koprskim mestnim kopališčem in Domom vodnih športov se je te dni "usidral" plavajoči pomol Gradisa, od koder bodo opravili še zadnje raziskave tal, že prihodnji ponedeljek pa bodo začeli tudi uradno graditi malo marino v Kopru. Gre za objekt z okrog osemdeset privezi na morju in dvajset prostori za plovila, ki bi jih lastniki radi (ali morali) "parkirali" na kopnem.
Sklep delavskega sveta Istrabenza z začetka minulega meseca se torej uresničuje in do poletja letos naj bi Koper dobil "mini" marino. Ob tem je treba, zapisati, da so tik pred koncem tudi vse priprave za ustanovitev novega podjetja "Marina Koper j katerega ustanovitelji bodo združevali sredstva za gradnjo marine. Trenutno je interes
za sodelovanje pri ustanovitvi nove DO oziroma podjetja izreklo okrog 10 ozdov, združiti pa bodo morali vsaj deset milijard dinarjev, da bodo zgradili malo marino. Ceno v dinarjih je težko določiti, znano pa je, da se vrednost predvidenih del za mini marino giblje med 1,6 in 1.8 milijonom mark. Zal je realnost vrednosti naložbe moč zadnje čase obračunavati le na tak način.
Investitorji, ustanovitelji novega podjetja menijo, da je v marino pametno vlagati. In ne samo v malo marino, pač pa tudi večjo, ki jo Istrabenz kot pobudnik naložbe, predvideva ob semedelski vpadnici. Seveda bodo pogovori o tem še potekali, pomembno pa je, da je relativno veliko ozdov ug-
V sredo na Deželi o vzreji poskusnih živali v Ažli
TRST — Predsednik deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine Paolo Solimbergo je sklical sejo skupščine, ki bo v sredo. Kot običajno se bo seja začela z odgovori odbornikov na vprašanja in interpelacije.
Za tem bo skupščina razpravljala o resoluciji, ki obravnava vprašanje farme za vzrejo poskusnih živali v Ažli, ki so jo predložili svetovalci Andrea Wehrenfennig (Zelena lista), Giorgio Cavallo (Proletarska demokracija), Federico Rossi (Zelena lista), Renato Vivian (Zeleni), Marco De Agostini (Furlansko gibanje), Manlio Cecovini (Lista za Trst), Sergio Giacomelli (MSI-DN), Dario Tersar (PSI) in Lodovico Sonego (KPI). Poleg resolucije so bili predloženi še drugi dokumenti s podobno vsebino, o katerih bo skupščina razpravljala istočasno. Deželni svet bo v sredo razpravljal tudi o okvirnem načrtu finansiranja družinskih posvetovalnic.
riznilo v naložbo tudi na ta način, da so se odzvali vabilu za ustanovitev nove DO. Pri marini naj bi namreč resnično uveljavljali načela o tržnem poslovanju. Tega pa se pobudniki naložbe ne boje ne pri mali še manj pa pri veliki marini s 450 privezi.
Nič čudnega torej, da se kljub težavam, ki spremljajo predlog za uresničitev pobude, načrtu ne odpovedujejo. Še letos naj bi namreč uspeli z nekaj spremembami prostorskega dela družbenega plana občine Koper. Prilagodili naj bi se vsem ali vsaj večini zahtev vseh zainteresiranih za urejanje prostora ob stari semedelski vpadnici in izpolnili pogoje za začetek gradnje marine s 430 privezi. Pri Istrabenzu pravijo tudi, da so seznanjeni s pomisleki, da je na nek način marin ob Jadranu celo preveč, poudarjajo pa dejstvo, da o umestnosti takih objektov in dohodkovni uspešnosti največkrat odloča ustrezna lokacija. S te plati je najsevernejši del jadranske obale v veliki prednosti pred drugimi.
V mali koprski marini, ki naj bi jo dokončali do tega poletja, naj bi letna najemnina za prostor znašala okrog 3000 DM. Z malo in veliko marino bi Koper kot potrošniško središče tudi nekaj pridobil. Bojazen, da bi se onesnaževanje morja povečalo, je upravičena, zato pa bo nujno marino tako urediti, da bo to preprečeno. Tudi zato, ker je v neposredni bližini mestno kopališče, ki dobiva te dni novo podobo, z dograditvijo mini marine pa se bo le-ta spet spremenila.
DUŠAN GRČA
V Sežani srečanje z Jolko Milič in Doro Jež
£>Uf0y^NA - - Osnovna šola Edvarda Kardelja iz ŽQf)Q e‘i in Občinska Zveza prijateljev mladine Se-jalkn *fa organizirali srečanje s publicistko, preva-arhate\Pisateljico Jolko Milič iz Sežane in slikarko bii0 rko Doro Jež iz Čehovinov. Na srečanju, ki je 1 o Ve,9Pronjeno praznovanju dneva žena, se je zbranih šol ° star^ev učencev OŠ Dutovlje in podružnič-^oianov Pliskovice' Tomaja in Štanjela ter ostalih
kra^k*° ki že dobro desetletje ustvarja motive stavil Pokrajine in tihožitij v oljni tehniki, je pred-du,°vSk Sn-a Perš°lja, učiteljica likovnega pouka Vz,ra/n 6 P^. Ob tem je poudarila, da slikarka z t>0gate°-Sti?.in ljubeznijo do slikanja živi notranje Umetn/fe življenje, vključena je v društvo likovnih svoje u°V V čežani in Ajdovščini in predstavlja stcivai, ??e,tnlne na samostojnih in skupinskih raz-v Duto\,rrsemu občinstvu. Razstava likovnih del bo Enkrn?^ na °9led do 13. aprila. žans/fo rl° Je bilo srečanje z Jolko Miličevo - »Se-rnaba n ?°fPodinjo, ki s svojo kuhalnico uspešno Mariin %s^ovenski literaturi«, je na srečanju dejala Žani - ./o,ta^e9' Razvil se je pristen razgovor o Seva _ ne/, k‘nem rojstnem kraju, kjer še danes prebi-je biia c.ln danes. Med drugim je Jolka dejala, da ke, kjer ezana nekoč zelena, pravi paradiž za otro-krasnQ v$?- se VSJ poznali, sedaj pa bi bila lahko -lol/ta /me vas (saj si besede mesto ne zasluži). hjen ču a zelo rada knjige in ljubi poezijo, toda ‘veni in osebni human odnos do človeka je
večji. »Rada imam knjige. A rajši kot več knjig na policah doma ali pa v knjižnici, bi videla čistejšo in bolj urejeno Sežano«, je med drugim dejala Jolka. Kot prevajalka je slovenski literaturi ustvarila pot v italijanski prostor, mnogo pa prevaja tudi iz italijanščine in drugih jezikov v slovenščino. Je izredno odprta ženska in se ljudi ne boji, kar dokazujejo njene satire v najrazličnejših časopisih in drugih publikacijah, kjer se podpisuje s psevdonimom Tr-njulčica. Njena vrata v stanovanje so vedno odprta. Pogovor je nanesel tudi na praznovanje 8. marca -dneva žena. Kot poslanico pa je Jolka zaželela vsem, da naj ne pozabijo živeti, da je treba sprejeti vsak pameten nasvet, pa četudi ti ga daje zeljnata glava. Ne molčati, priti do besede in povedati svoje mnenje. Ob tej priložnosti so v Dutovljah pripravili skromno razstavo Jolkinih prevodov, knjig in časopisnih člankov o njenem življenju.
V kulturnem programu so srečanje popestrili pevski zbor podružnične osnovne šole Tomaj pod vodstvom Tatjane Jug, učenci OŠ Pliskovica z igrico pod mentorstvom Renate Jazbec in učenci nižjih razredov dutovske osnovne šole so zaplesali pod mentorstvom Sonje Nardeli.
Po proslavi so sledile govorilne ure, mi pa smo se v zbornici zadržali z Vojkom Tavčarjem, predsednikom sveta staršev in z njim spregovorili nekaj besed o problemih, težavah, uspehih in željah staršev dutovskih osnovnošolcev.
njene naloge so le delci v mozaiku, sestavljenem iz mnogih načrtov, ki jih imajo v svojih programih slovenska in idrijska kulturna skupnost, republiška in občinska cestna skupnost, območna vodna skupnost, občinska stanovanjska ter občinska komunalna skupnost. Ker pa gre za delce, ki bodo dali temu mozaiku posebno vsebino, naj bi do njih prišli s tržnim programom aktivnosti ob 500-letnici rudnika in Idrije. Predsednica komiteja za družbeni in ekonomski razvoj občine Nevenka Podobnik je poskusno obdelala del tržnega programa, s katerim bi se dalo tržiti. Nevenka Podobnik predlaga, naj občina odkupi pravico do uporabe znaka 500-letnice, kar pomeni, da bi pravico do uporabe znaka potem odkupile gospodarske organizacije v idrijski občini. Podjetja bi tako prispevala k izvedbi prej omenjenega programa in hkrati z uporabo znaka v poslovne namene dopolnjevala svojo podobo predvsem na tujih trgih. Znak naj bi učinkoval kot domiselna reklama, saj naj bi tujcem tudi sporočal, da sodelujejo s podjetjem iz kraja, ki ima dolgo industrijsko tradicijo.
Predvideno je tudi, naj bi program 500. jubileja Idrije dobil svojega generalnega pokrovitelja in da naj bi to poslanstvo opravil idrijski Kolek-tor. Svoje pokrovitelje naj bi dobile tudi posamezne prireditve. Proslavo 100-letnice rojstva Franceta Bevka bi na primer lahko pomagala izpeljati cerkljanska Eta. Sponzorje bodo iskali tudi zunaj občine in celo onstran slovenskih in jugoslovanskih meja.
KATJA ROŠ
»Govorilne ure bi zgledale zelo suhoparne, če ne bi organizirali še druge prireditve zraven. Tako du-tovska šola priredi 4 do 5 prireditev na leto, ki imajo širši pomen in dajejo roditeljskim sestankom posebno obeležje. Po najrazličnejših dejavnostih, tako šolskih kot izvenšolskih, lahko rečem, da si je prav naša šola utrdila vidno mesto ne samo v sežanskem prostoru, ampak tudi v širšem slovenskem prostoru. Pohvaliti velja izvenšolske dejavnosti, za kar gre zasluga celotnemu učiteljskemu zboru z gonilno silo tov. ravnateljem Marjanom Plazarjen na čelu. Pristne stike navezuje s krajevno skupnostjo, kjer predstavlja steber kulturnega življenja. Ta dober glas si je ustvarila s tradicionalnimi dnevi šole, ki vsako leto dajejo svojevrstno obeležje. Ne smemo zanemariti izvenšolskih dejavnosti, lanskoletnega uspeha gledališke skupine z igrico Pika Nogavička pod režiserjevim vodstvom Bojana Podgorška, učnih uspehov in najrazličnejših tekmovanj. Seveda pa je šolski program prenatrpan in premalo pozornosti se namenja vzgoji otrok«, je menil Vojko Tavčar.
»Več prostora bi bilo treba nameniti razgovorom z otroki, vzpostaviti bolj osebne in pristne stike z učenci ter tako pridobiti kvaliteto. Šola in krajevna skupnost naj bi tudi animirali in razgibali dejavnost v krajevni skupnosti. Potrebno je tesno sodelovanje z roko v roki. Zlasti bi bilo potrebno ponovno oživeti društveno dejavnost (denimo gasilsko društvo) in mladinsko organizacijo.«
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Prvič v povojni zgodovini manjšinska vlada
na Koroškem?
CELOVEC — Ali je možna na Koroškem - prvič v povojni zgodovini te dežele - manjšinska vlada po vzorcu nekaterih avstrijskih manjšinskih vlad? Drugače rečeno: ali se boj za položaj deželnega glavarja utegne izteči tako da bo ostal socialist dr. Ambrozy, pri čemer ga bodo poslanci ljudske stranke (VPO) pogojno podpirali, od primera do primera?
To je v marsičem današnja tema dneva med politično zainteresiranimi in poučenimi v Celovcu. Iztočnico za taka ugibanja je dala nedavna dolgotrajna seja vodstva OVP. Rezultat: »Vse možnosti so odprte«, pravi predsednik OVP Scheucher. S socialisti se bodo začeli pogajati 29. marca, po velikonočnih praznikih, s Haiderjevo stranko so stiki sicer obojestransko navezani, vendar datum prvega srečanja še ni znan.
Mala senzacija zadnje seje vodstva OVP je bil dejanski preklic sklepa, da bodo o koaliciji s to ali ono stranko odločili na širokem posvetu strankinih funkcionarjev. Po novem se bodo sestali le funkcionarji z okrajnih ravni - vendar zgolj zaradi posvetovanja, ne odločanja. Odločil naj bi strankin izredni kongres 20. maja. Toda zadnji zakonski rok za volitve deželnega glavarja je vendar 23. april? »Ljudska stranka se ne pusti priganjati«, odgovarjajo na centrali OVP v Celovcu.
»Črtanje« odločanja na funkcionarski konferenci pripisuje marsikateri tukajšnji opazovalec temu, da je med temi funkcionarji, kar kaže, občutna večina naklonjena zvezi s Haiderjem. Po drugi strani pa taktika »vse je odprto« pomeni, da na zadnji seji strankinega vodstva nobena struja ni dobila izrazite večine, torej tudi ne pristaši zveze s socialisti in pristaši »mlade ljudske stranke«, ki so tako proti paktu s Haiderjem kot proti sodelovanju s socialisti, torej za opiozicijo. S tem, meni voditelj mladih Lexe, bi se na eni strani izognili hudemu očitku, da so šli s Haiderjem iz strahu pred prebegom funkcionarjev OVP v tabor svobodnjakov, prav tako pa očitku, da so s socialisti sklenili kravjo kupčijo.
Kakor koli že bo, navzven je v tem tednu precej mirno zaradi velikonočnih praznikov.
JOŽE ŠIRCELJ
Do konca aprila naj bi spravila pod streho imenovanja
Po odobritvi proračuna koalicija napoveduje preverjanje večine
Po odobritvi proračuna so se predstavniki občinske petstrankarske koalicije takoj spoprijeli z nerešenimi problemi in na skupni seji soglašali, da ni več časa za odlaganje pomembnih sklepov, med katerimi so prav gotovo imenovanja v javne ustanove. Rok, ki so si ga zadali, je mesec april. Za koalicijo, ki se bo do takrat morala izreči o ključnih programskih izbirah, bo to tudi priložnost za preverjanje podpisanih sporazumov oziroma za utrditev večine. Tajnik PSI Perelli je že napovedal, da bo postavil vprašanje njene razširitve na LpT. Na sestanku so se delegacije strank strinjale, da mora biti čimprej rešen problem pokrajinskega proračuna (kjer koalicija ni avtonomna), politično-upravni položaj v Miljah in v devinsko-nabrežinski občini ter seveda imenovanja. Naslednji sestanek je določen za prve dni aprila.
Koalicija je na sestanku tudi pozitivno ocenila proračunsko razpravo in doprinos vseh političnih sil. V razpravo je poseglo kar 47 svetovalcev, katerim je na zadnji seji Richetti skušal odgovoriti s petnajst strani dolgim poročilom. Uvodoma je poudaril, da se uprava namerava močno zavzeti za kvaliteten porast občinskih služb in upravnega aparata. Sedanji položaj misli premostiti z novimi zunanjimi zaposlitvami, z reorganizacijo in decentralizacijo služb ter z večjo mobilnostjo osebja. Richetti je govoril o radikalnih spremembah, ki pa ne bodo mogle mimo doprinosa zunanjih dejavnikov in izrednih ukrepov.
Kot prioritetne probleme je župan omenil socialno oskrbo, promet in celovito rešitev vprašanja muzejev. Skrbstveni načrt predvideva v prvi vrsti posege v korist nepremičnih občanov: gre za dokončanje del doma Časa Bartoli in preureditev oddelkov Gre-gorettija. Koordinacijo storitev za han-dikapirane naj bi poverili Šoli za socialno službo, čeprav je jasno, da bo javne storitve treba zaenkrat dopolnjeva-
ti z zasebniki in prostovoljci. Glede problema prometa in parkirišč je Richetti povedal, da je sedanji eksperiment predvsem vzgojnega pomena, istočasno pa tudi izziv za javne in zasebne pobude. Tako sta že v teku širša študija za razširitev otokov za pešce, na deželni ravni pa dogovarjanje s podjetjem ACT, s katerim naj bi rešili tudi vprašanje openskega tramvaja. V naslednjih tednih naj bi se premaknilo tudi vprašanje parkirišč: z licitacijo naj bi oddali upravljanje Silosa, medtem pa bo nared občinski načrt za parkirišča, kar bo dalo možnost za črpanje finančnih sredstev iz tako imenovanega zakona Tognoli.
Na področju muzejev in gledališč je Richetti poudaril, da uprava ni proti obnovitvi posameznih struktur, toda izogniti se hoče nevarnosti neurejenih in malenkostnih posegov, ki problema ne rešijo celovito, znatno pa bremenijo bilanco. Potem ko je podrobno naštel posege za posamezne muzeje in gledališča, se je zaustavil pri muzeju Henriguez. »Po sedanji komisarski fazi je treba misliti na novo ustanovo, ki naj bi imela sedež v že določenem delu bivšega begunskega taborišča pri Padričah. Preostali del bo lahko namenjen strukturam za prosti čas, vendar ob predhodni rešitvi nezakonitega stanja (dobesedno: situazione d'abuso), ki ga ne država (lastnica zemljišča) ne občinska uprava (koncesionar zemljišča) ne moreta tolerirati.«
Seveda je treba te prioritetne naloge uvrščati v splošni okvir gospodarskega razvoja Trsta, je nadaljeval Richetti. V tem smislu bo prihodnja mestna gospodarska konferenca morala začrtati verodostojne scenarije, ki jih v teritorialnih, proceduralnih in storitvenih terminih lahko nudi mesto podjetniški dejavnosti. Konferenca bo morala biti tudi verodostojna vizitka za integracijo Trsta v evropsko skupnost. Odgovor mladim in reševanje problema brezposelnosti pa je možen, je
ugotavljal Richetti, le tako, da se daje prednost najpomembnejšim načrtom, mimo skrajnega perfekcionizma in ekoloških stališč, ki na koncu privilegirajo le »izletniške cilje«. Za razvoj turizma pa je nujno, da se zainteresirane javne ustanove povežejo v obliki skupnega tehničnega tajništva.
Glede vrtcev je Richetti poudaril, da je zaradi finančne stiske nemogoče računati na povečanje njihovega števila, pač pa je potrebna racionalizacija osnovnih in nižjih srednjih šol. O tem naj bi razpravljala enotna skupina, ki so jo ustanovili Pokrajina, Občina in Šolsko skrbništvo. Richetti je omenil tudi zavzetost za problem emarginira-nih občanov in socializacijo mladih. O vprašanju okolja je bil zelo strnjen. Omenil je le, da so nekateri svetovalci priznali Občini, da se trudi za sanacijo. Vanjo gre prištevati postavitev novih merilnih postaj in načrte za dolgoročno ureditev problemov okolja (pre-čiščevalne naprave, podmorski odvod, načrt za zelenje, sanacija odlagališč...). Glede opomb, da Občina nima strategije za reševanje vprašanja odpadkov, pa je spomnil na nakup prevoznih sredstev in zabojnikov ter na skrb za kritje delovnih mest.
Precejšnjo pozornost pa je župan posvetil opombam svetovalcev Kalče-ve in Molinarija, češ da se za upravo konča njen teritorij na obronkih Krasa. Richetti je to zanikal in pri tem naštel greznična dela za Bazovico, zavzemanje za razširitev metanizacije na devinsko območje, popolno soglašanje s Pokrajino glede načrta za valorizacijo Krasa, spreminjanje zadnjega odseka hitre ceste pri Dražci, tako da bi bilo čim manj škode. Vse to dokazuje, je zatrdil župan, da uprava ni zaprta ali tuja izvenmestnim problemom teritorija. Priznal pa je, da imajo Opčine res težave z velikim prometom, kar pa naj bi rešila hitra cesta. Poudaril je tudi, da je na Opčinah treba odpraviti zapreke za odprtje večnamenskega centra.
Glavni svet Kmečke zveze potrdil vodstvene organe
Glavni svet Kmečke zveze je na četrtkovem prvem zasedanju po občnem zboru (ta je bil 5. marca) v celoti potrdil dosedanje predsedstvo in tajništvo ter imenoval predsednike posameznih komisij, ki delujejo pri Kmečki zvezi. Glavni svet je torej soglasno in polnomočno — prisotni so bili skoraj vsi člani — potrdil dosedanjega predsednika Alfonza Guština, oba podpredsednika Alojza Debelisa in Silvana Ferlugo ter tajnika Edija Bukavca, ki bodo med drugim sestavljali tudi izvršni odbor.
Strokovne komisije pa bodo vodili naslednji člani glavnega sveta. Komisijo za vinogradništvo in sadjarstvo bo vodil Zoran Parovel, komisijo za cvetličarstvo Miloš Kralj, komisijo za vrtnarstvo Alojz Debeliš, komisijo za živinorejo Alfonz Guštin, komisijo za dvolastnike Alojz Križmančič, ki bo prav tako odgovoren za komisijo za zadružništvo. Lucijan Malalan (iz Trebč) bo odgovoren za komisijo za j us, Mario Gregorič pa za komisijo za tisk. Nazadnje pa bo Dušan Milič vodil novoustanovljeno komisijo za kmečki turizem (agriturizem), ki naj bi javnim upravam sugerirala ukrepe za ovrednotenje kmečkega turizma na našem področju in ki naj bi skrbela za propagando (prav pred kratkim je bil namreč objavljen deželni zakon o kmečkem turizmu).
Na koncu seje so člani glavnega sveta nazdravili predsedniku Alfonzu Guštinu, ki bo jutri slavil 60. rojstni dan, ter mu poklonili grafiko Božidarja Jakca s kmečkim motivom.
Krajevne uprave za rešitev prostorske stiske na šolah
Občina in Pokrajina Trst napovedujeta, da bosta v razmeroma kratkem času rešili problem prostorske stiske ali slabe uporabe prostorov na šolah v naši pokrajini (problem je ponekod, tudi na nekaterih slovenskih šolah, res dramatičen). Do konca maja bo novoustanovljena mešana - občinska in pokrajinska -komisija pripravila namreč načrt za gradbene in preureditvene posege, s katerimi naj bi enkrat za vselej rešili problem prostorske stiske.
Mešano komisijo "za strukture", kot so jo imenovali, so ustanovili pred kratkim, potem ko sta se tržaški župan Richetti in predsednik Pokrajine Crozzoli domenila, da je treba čim prej razčistiti vprašanje pristojnosti posameznih uprav pri upravljanju šolskih poslopij ter pregledati podatke, ki jih ti dve upravi imata na razpolago. Namen komisije, ki jo sestavljajo pokrajinski odbornik Berni, občinska odbornika za šolstvo Seghene in za javna dela Cernitz ter tržaški šolski skrbnik Čorbi, je torej ugotoviti, kako racionalno preurediti šolske strukture - od osnovnih do višjih srednjih šol - ter na ta način in brez večjih stroškov izkoristiti že obstoječe prostore.
Na prvem načrtovalnem sestanku je komisija pregledala stanje na vsaki posamezni šoli. Podatke o situaciji na višjih srednjih šolah so posredovali neposredno ravnatelji, medtem ko so podatke o vseh ostalih šolah zbrali na šolskem skrbništvu. Komisija je na ta način imela možnost, da si je ustvarila jasno sliko o vseh obstoječih in razpoložljivih strukturah ter je ugotovila, da je nekatere prostore mogoče izkoristiti veliko bolj racionalno.
Na mnogih srednjih šolah imajo namreč preveč učilnic, medtem ko je na nekaterih višjih srednjih šolah situacija skorajda dramatična, predvsem v podružnicah. Na skrbništvu pa imajo največje težave s pomanjkanjem osebja.
Tako sta Občina in Pokrajina sklenili, da si bosta v primeru potrebe "izposodili" prostore v presežku, do konca maja pa naj bi, kot rečeno, ugotovili, kje je treba dograditi nove prostore ali preurediti stare.
Prihodnjo nedeljo komemoracija na openskem strelišču
Prihodnjo nedeljo, 2. aprila, bo na strelišču pri Opčinah slovesna počastitev 45. obletnice junaške smrti 71 talcev, ki so jih na tem kraju ustrelili nacisti. Na svečanosti, ki se bo začela ob 15. uri in ki ji bo predsedovala pokrajinska svetovalka Nives Košuta, bosta govorila pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Arturo Calabria in pokrajinski predsednik ANPPIA Srečko Colja, sodelovala pa bosta moški in ženski zbor Tabor z Opčin. Prireditelji (Vsedržavno združenje partizanov Italije, Vsedržavno združenje italijanskih antifašističnih političnih preganjancev in Vsedržavno združenje bivših deportirancev v nacistična taborišča)) v letaku, ki so ga izdali ob tej priložnosti, poudarjajo, da je namen openske proslave ne samo glasno izraziti voljo, da takratne strahote ne gredo v pozabo, ampak tudi še enkrat zahtevati od pristojnih oblasti in v prvi vrsti od Občine Trst, da se opensko strelišče končno spremeni v park miru.
Polemika med Antifašističnim odborom in tržaškim italijanskim dnevnikom
O aktualnosti in neaktualnosti fašizma in antifašizma
Tržaški odbor za zaščito vrednot odporništva in demokratičnih inštitucij, bolj znan kot Antifašistični odbor, vendarle ni tako »nepotrebna« ustanova, kot se včasih sliši. Dokaz za to nudi že polemika, ki se je v zadnjih dneh oziroma tednih razvila med njim in še prej med Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja Furlanije-Julijske krajine, ki je vanj včlanjen, na eni strani in direktorjem Picco-Ia Paolom Francio na drugi. Verjetno ne bo odveč, če jo obnovimo, saj ne vsi, ki berete naš dnevnik, berete tudi Piccolo, mimo tega, da je le-ta vso zgodbo v svojem pisanju po svoje prikrojil in kako je ne bi, saj je bil v njej neposredno prizadet.
Zgodba se je začela 5. marca, ko je tržaški italijanski dnevnik objavil na 1. strani uvodnik izpod peresa svojega direktorja z naslovom »15 zeri di follia dello Stato« (»15 ničel blaznosti države«), Raz-motrivajoč o državnem primanjkljaju italijanske republike, Francia v njem odkrito objokuje »predre-publiško Italijo, v kateri so vlaki na mnogih progah vozili le za spoznanje počasneje kot danes, v kateri so pošto razdeljevali dvakrat na dan, v kateri je ponos biti Italijan temeljil na mednarodnem prestižu, ki si ga je država pridobila s svojo moralno močjo in klenostjo in ne z žongliranjem med Vzhodom in Zahodom, med Palestinci in ne, med Evropo in Ne-Evropo«.
Tri dni pozneje, to je 8. marca, je predsednik Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja Silvano Benvenuti poslal glavnemu uredniku Piccola pismo, v katerem se krepko obregne ob njegovo pravkar navedeno razmotrivanje. Benvenuti v bistvu opozori, da sta »moralna moč in klenost«, ki ju objokuje Francia, »sloneli na družbenem, narod-
nostnem in rasnem nasilju in da ju je okrepilo zavezništvo s Hitlerjevo Nemčijo, ki je pripeljalo državo v nesrečno vojno, v kateri ne samo ni bil povečan njen prestiž, ampak je njena mednarodna vloga bila povsem uničena«. Piccolo je to pismo objavil 16. marca, a ne ravno v celoti: izpustil je del stavka, v katerem Benvenuti pristavlja, da je zavezništvo z Nemčijo »imelo med drugim posledico, da nič ni moglo preprečiti okrnitve nacionalnega ozemlja, ki je za zmeraj zaznamovala življenja sto-tisočev Istranov«. Težko si je misliti, da je šlo za tiskarski škrat ali za navadno časnikarsko okrajšavo. Zanimiv pa je tudi Franciov odgovor na pismo, v katerem sicer pove, da »ni fašist in da Piccolo ni fašistični časopis«, a se po drugi strani znese nad razširjenimi predstavami, ki naj bi jih porajal »poceni antifašizem«.
Dejstvo, da Franciovo pisanje ni vzbudilo drugih javnih odzivov, pa tudi Piccolovo ravnanje s pismom Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja sta spodbudila ravnatelja le-tega Galli-ana Fogarja, da je 19. marca na prvi letošnji seji Antifašističnega odbora podal širšo informacijo o zadevi. Izhajajoč iz te informacije pa je Antifašistični odbor na svoji drugi seji dne 22. marca na predlog predstavnikov ANPI-VZPI in ANED-VZBD soglasno odobril dokument, v katerem v celoti podpre stališče, ki ga je Deželni inštitut zavzel do Francio-vega pisanja. Odbor v svojem dokumentu poleg tega z zaskrbljenostjo pristavlja, da se Franciova nostalgična izvajanja pojavljajo »v kontekstu oživljanja nacističnih in rasističnih prvin, ki smo mu priča v raznih delih Evrope, npr. z volilno uveljavit-
vijo skrajnodesničarskih skupin v Nemčiji, Avstriji in Franciji, pa tudi z rasističnimi izpadi v Italiji in v naši deželi«.
Piccolo objavi tudi to pismo, in sicer 23. marca, g spet v okrnjeni obliki in pomešano s komentarji svojega direktorja. Francia med drugim »nedolžno« pove, da v svojem uvodniku z dne 5. marca ni ntiiS' lil na fašizem, ko je hvalil »predrepubliško Italijo«' češ da se zgodovina italijanske države začenja lota 1861. Poleg tega pa napade Antifašistični odbor, ki naj bi Piccolu očital nacizem in rasizem, in sice‘ rekoč, da objavlja dokumente, kot je kritika PiccoUk samo zato, da bi opravičil svoj obstoj in prispevke, ki naj bi jih prejemal. Za nameček očita predsedn}' ku Pokrajine Crozzoliju, da uporablja pri razširjanji poročil Antifašističnega odbora papir z glavo P°k'
Na ta očitek odgovori sam predsednik Pokrajinj® v pismu, ki ga Piccolo objavi že naslednjega dne, ‘ je včeraj. Crozzoli pojasni, da je prav kot predseo nik Pokrajine tudi predsednik Antifašističnega oa bora in da torej upravičeno uporablja papir z 9^aVij Pokrajine pri opravljanju druge funkcije. Crozzo poleg tega pojasnjuje, da Antifašitični odbor že z“ radi svoje narave ne »lovi« nikakih prispevkov, ‘ nato natančneje opiše, katere so pravzaprav njeg ve statutarne značilnosti in cilji.	Q
Vse to Crozzolijevo pojasnjevanje prav got° ,g ni odveč, saj iz celotne zgodbe jasno izhaja, da 1 Antifašistični odbor malo znan, in to celo odgovo nemu uredniku najbolj razširjenega tržaškega ob . la. Iz zgodbe pa je tudi razvidno, da ni »odveč« sam Antifašistični odbor, pa čeprav je minilo že P stoletja od uradnega konca fašizma.
OKRAfER
POHIŠTVO
UL. FLAVIA 53
PROMOCIJSKA PRODAJA :
KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE
S POPUSTI
od 20% do 50%
Do 31. MARCA 1989
V Trstu 3.000 mz razstavišča in lastno parkirišče
PLAČILO NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC
obv. občini 8/2/1989
Gostovanje Stalnega gledališča iz Bočna
Svinčena leta od torka v Rossettiju
V gledališču Rossetti se nadaljuje abonmajska sezona Teatra stabile. Komaj je zastor padel nad Pinterjevo Prevaro, že se bo spet dvignil v torek, ko bo začelo svoje gostovanje Stalno gledališče iz Bočna. V režiji Marca Bernardija bo predstavilo delo Svinčena leta nemške filmske ustvarjalke Margarethe von Trotta. S to postavitvijo so bocenski gledališčniki pred kratkim uspešno nastopili na Srečanju gledališč Alpe-Jadran.
Svinčena leta pripovedujejo o obdobju terorizma (polovica sedemdesetih let) v ZRN in o dveh različnih videnjih tega pojava. Gre namreč za odnos, ki ga imata sestri Christiane in Gudrun do družbe: ena bi jo rada spremenila s civilnim aktivizmom, druga pa s puško v roki. Svinčena leta pa so tudi sodobna inačica življenjske in družbene usode Antigone in Ismene, to se pravi tragedija o oblasti in oblastnikih.
Premiera bo v torek ob 20.30, ponovitve pa bodo vse do 2. aprila.
Carola Stagnaro in Patrizia Milani v "Svinčenih letih" (foto Studio
pedrotti)
Višek bo v ponedeljek ob vrnitvi domov
Prazniki zaznavni tudi na cestah kjer se je znatno povečal promet
Vodstvo KZE demantiralo alarmantne vesti
Farsa o »ukradenih« in najdenih mapah
Velikonočni "eksodus" ni prizanesel niti naši pokrajini. Ceste tržaške pokrajine so včeraj namreč poplavili številni, predvsem tuji avtomobili, namenjeni v Jugoslavijo. Čeprav včerajšnjega prometa ni mogoče primerjati s poletnim, ko se celotna tržaška pokrajina spremeni v pravo križpotje, je promet včeraj vseeno povzročil precejšnje preglavice prometni policiji in karabinjerjem, zlasti pa obmejnim organom javne varnosti. Promet je bil ves dan precej gost, višek pa je dosegel v večernih in nočnih urah, ko so se tujim turistom oziroma turistom iz drugih italijanskih pokrajin pridružili še Tržačani, ki so popoldne zapustili delovna mesta in odpotovali na oddih v Jugoslavijo (kjer so hoteli v večjih turističnih središčih do kraja polni).
Čez dan je bil promet le nekoliko gostejši kot ob delavnikih: na avtocesti in na državnih cestah ni nikjer prišlo do zastojev, ne ob izhodih z avtoceste ne na glavnih križiščih. Do zastojev je prišlo samo na mejnih prehodih, kjer so karabinjerji, policisti in finančni stražniki intenzivno pregledovali prtljažnike in potne liste. Največ dela so imeli na mejnem prehodu pri Fernetičih, Rabujezu in na Pesku, kjer so bile kolone vozil dolge tudi po en kilometer (avtomobili so bili med drugim razvrščeni v več vrst). Pod večer pa so skoraj na vseh mejnih prehodih opazili znaten porast prometa, tako da so bile kolone avtomobilov znatno daljše. Kot so nam povedali karabinjerji in policisti, je največ avtomobilov bilo iz drugih italijanskih pokrajin, mnogo pa je bilo tudi jugoslovanskih državljanov, ki živijo v tujini, zlasti v Švici, in ki so se vračali v domovino. Zelo številni so bili tudi avtobusi, med katerimi so bili mnogi namenjeni na romanje v Medjugorje.
Največ prometa pa pričakujejo v Ponedeljek, ko se bodo prazniki končali in se bodo srečni dopustniki morali vrniti domov.
Je slajši nasmeh ali pletenica?
Po poticah in pincah so iz pekarn zadišale tudi tradicionalne sladke pletenice oziroma "titole", ki so s svojimi živobarvnimi pirhi priljubljene zlasti pri otrocih, kot dokazuje deklica na sliki (Foto Magajna)
Čez teden dni odprta meja v Dolini Glinščice
Občine Dolina, Sežana in Koper sporočajo, da bo v soboto, 1., in v nedeljo, 2. aprila, odprta meja v Dolini Glinščice od 9. do 18. ure. Obiskovalci se bodo lahko prosto sprehodili po krožni poti odprte meje Boljunec - Beka - Socerb - Prebeneg - Boljunec. Prireditelji odprte meje kot običajno priporočajo obiskovalcem, naj imajo pri sebi osebni dokument in samo nujno potrebno opremo.
Tržačani v vsedržavnih organizmih KPI
V vsedržavnih vodstvenih organizmih KPI, ki so izšli iz pravkar zaključenega 18. vsedržavnega kongresa, bodo tudi štirje tržaški predstavniki, med njimi tudi en Slovenec. Tajnik tržaške federacije KPI Nico Costa in deželna svetovalka Perla Luša sta bila izvoljena v novi centralni komite, deželni svetovalec Miloš Budin in bivši občinski svetovalec Fausto Monfalcon pa sta bila izvoljena v centralni jamstveni komite.
Vznemirljiva vest, ki jo je včeraj objavil II Piccolo, za njim pa krajevne radijske in tv postaje, češ da so se neznani tatovi prikradli neke noči v Center za hemodializo, si tam s svedrom utrli pot v kabinet upokojenega primarija Legnanija in odnesli mape tridesetih za rakom obolelih bolnikov, ni resnična. Uradno jo je demantiral predsednik KZE Bevilacgua, ki je pojasnil, da je bolniške kartone — nekaj dni po Legnanijevi upokojitvi - prevzelo vodstvo KZE in jih izročilo primariju onkološkega oddelka Marinuz-ziju. V Legnanijevo sobo so funkcionarji KZE res vdrli s pomočjo kovača, vendar ob belem dnevu in ob prisotnosti številnih prič. To je bilo potrebno - zatrjuje Bevilacgua ker jo je primarij po upokojitvi zaklenil in je kljub pozivom ni dal na razpolago.
Tržaško zdravstvo je torej spet padlo na nivo črne kronike, ki nima nič skupnega z resnimi pričakovanji prebivalstva. Odgovornost nosi seveda tudi novinar, ki vesti ni skrbno preveril in je raje zaigral na ceneno škanda-listično vižo, ne ozirajoč se na zaskrbljene reakcije bolnikov.
Toda kako so se sploh odvijali dogodki? V sporočilu tisku in glavnemu državnemu tožilcu Virdisu je Bevilacgua včeraj pojasnil, da je primarij Legnani odšel v pokoj 11. marca. Dan prej je sporočil vodstvu KZE, da že dalj časa zdravi s posebno imunološko terapijo skupino 30 bolnikov, ki imajo hude oblike raka. Da bi lahko nadaljeval s tem delom — po Bevilacguovih zagotovilih jo je opravljal v osebnem imenu in brez avtorizacije KZE — je Legnani predlagal ustanovitev novega intenzivnega imunološkega centra. Zdravstveni koordinator KZE Passoni in zdravstveni vodja glavne bolnišnice (istočasno tudi Legnanijev naslednik v Centru za hemodializo) Dardi pa sta bila mnenja, da je Legnanijev predlog neutemeljen in da zdravljenje rakastih obolenj ni spadalo v njegove pristojnosti. V pisnem poročilu sta 13. marca tudi zapisala, da njegove metode zdravljenja niso nič posebno novega, saj jih redno uporabljajo tudi na onko-
loškem oddelku. Zato sta skrb za nadaljnje zdravljenje omenjenih 30 pacientov poverila primariju onkološkega oddelka Marinuzziju, kateremu sta tudi poslala njihove zdravniške kartone, ki jih je Legnani hranil v ambulanti Centra za hemodializo. Mari-nuzzi je 17. t. m. potrdil njihov sprejem.
V prisotnosti številnih funkcionarjev sta Dardi in Passoni 14. marca dala odpreti vrata Legnanijevega studia, kajti ob odhodu ga je primarij zaklenil in ni odgovoril na pozive, naj omogoči njegovo uporabo in inventuro.
Tako torej KZE. Kaj pa Legnani? V telefonskem pogovoru nam je včeraj povedal, da sam ni nikoli govoril o nočnih podvigih ali vohunjenu. Da so njegov kabinet obiskali tatovi, je zasumil, ko je pred dnevi šel v Center, da bi ga izpraznil. Vrata so bila tako poškodovana, da se jih ni dalo zapreti, nam je povedal. Da bi to storili po nalogu funkcionarjev KZE ni pomislil, ker mu je bilo znano, da imajo kopijo ključa, pač v spoštovanju protipožarnih ukrepov. K domnevi, da so tatovi "sunili" bolniške mape, pa ga je zavedlo dejstvo, da se ni spomnil, da jih hrani v ambulantni kartoteki. Legnani je vsekakor zanikal, da bi vodstvo KZE ne poznalo njegove dejavnosti, saj ga je stalno obveščal o njenem poteku, predsednik Bevilacgua pa naj bi mu bil večkrat tudi čestital. Sploh pa sta mu bolnike z rakastimi obolenji "pošiljala" onkološki center in onkološki oddelek. V pogovoru z nami je upokojeni primarij tudi zanikal, da bi njegova metoda zdravljenja z injekcijami timopentina bila razširjena. »Prvič sem jo uradno predstavil na svetovnem kongresu imunologov v Firencah aprila lani,« nam je povedal.
Najbolj žalostne so vsekakor končne ocene protagonistov teh dogodkov. Za upravnega koordinatorja KZE Zigrina gre za patetično zgodbo upokojenega primarija, ki noče zapustiti delovnega mesta, upokojeni primarij pa govori o zakulisnih igrah in vprašljivih prijateljstvih. Kje pa so bolniki? (N. F.)
Vodil ga je tržaški škof Bellomi
Plen znaša okrog 300 milijonov lir
Pri Sv. Justu križev pot v duhu spoštovanja manjšin
,Včeraj zvečer je pri Sv. Justu potekal križev pot pod vodstvom tržaškega ®ai »• Bellomiia (kot vidimo na posnetku D. Križmančiča). Pri vsaki od štiri-•iudi P°stai Kristusovega trpljenja, križanja in smrti, se je dolg sprevod to n Za nekai trenutkov ustavil in se zamislil nad komentarjem, ki so ga za •eto">n^em*mo versko svečanost pripravili mladi člani Katoliške akcije. Tema i>K(,sniega križevega pota je bila misel papeža Janeza Pavla II., ki je rekel: situ--8* Prizadeva za mir, spoštuje manjšine.« Ni treba da pomislimo na čeD5c*ie: ki so daleč od nas, saj so diskriminacije doma tudi v našem mestu, p av si marsikdo pred tem hote zakriva oči, so povedali mladi...
Preiskovalci še iščejo roparja ki sta zvezala in okradla zakonca
Kljub izredno natančnim preiskavam karabinjerji in policisti včeraj niso izsledili roparja, ki sta v četrtek zvečer na Opčinah okradla zakonca Mugnaioni. Iz vile svojih žrtev sta odnesla precej nakita, denarja v gotovini, vrednostnih papirjev ter izredno dragoceno zbirko starinskih tobačnic. Po prvih ocenah naj bi plen roparjev znašal okrog tristo milijonov lir. Zdravstveno stanje znanega tržaškega trgovca Nicole Mugnaionija, lastnika več trgovin (najbolj znana je prodajalna Trussardi v Ulici S. Nicolo), ki ga je eden od roparjev s pištolo ustrelil v levo roko, se je že včeraj znatno izboljšalo. Zdravniki glavne bolnišnice so v četrtek ponoči izrekli pridržano prognozo, saj je bil ranjen tudi v prsni koš. Že naslednje jutro pa se je izkazalo, da pacient ni v nevarnosti, zato so ga takoj odpustili.
Doslej verjetno marsikdo ni verjel, da se tudi v naši pokrajini lahko zgodi kaj takega, kar smo vajeni videti le na televizijskih zaslonih. Zakonca Mugnaioni, Nicola in La-uretta, oba stara 43 let, sta se v četrtek zvečer nekaj pred 21. uro vrnila v svojo vilo v Ulici Conconello 17 na Opčinah, potem ko sta končala svoj delovni dan. Nicola Mugnaioni je zapeljal avto na vrt, nato pa odklenil hišna vrata in vstopil. Žena mu je sledila. Ko sta lastnika izključila alarmno napravo, pa sta ju obstopila zlikovca, ki sta naperila pištolo proti njima in ju nato zvezala z verigami. Lauretta Mugnaioni se ni upirala, Nicola pa se je skušal napadalcev otresti. To pa bi bilo lahko zanj usodno, saj je eden od roparjev pomeril vanj in hladnokrvno ustrelil. Krogla je zadela Mugnaionija v nadlaket in ga obenem ranila tudi v prsni koš. Temnopolti roparjev pajdaš pa je takoj pristopil k ranjencu, ga obvezal z brisačo in tako ustavil krvavitev.
Trgovčeva žena je morala več kot uro ležati na tleh na trebuhu, roke pa je imela zvezane na hrbtu. Ranjenega Mugnaionija pa sta roparja posadila na stol v dnevni sobi. Nato sta se povsem mirno odpravila "na ogled" hiše, prečesala predale in omare ter odnesla vse, kar je bilo dragocenega. Nato sta od zakoncev zahtevala, naj jima povesta, kje je železna blagajna. Žrtvi jima tega nista hoteli izdati, a sta jo roparja sama našla in jo brez posebnega truda odprla.
Preiskovalci ne dvomijo, da sta bila zlikovca prava profesionalca. Po pripovedovanju zakoncev Mugnaioni sta se obnašala skrajno mirno in hladnokrvno, v hiši svojih žrtev pa sta se počutila kot doma. Oba sta imela zakrinkan obraz in sta bila oblečena v plave kombinezone. Eden je bil čokate postave in srednje visok, govoril pa je s furlanskim naglasom, medtem ko je bil drugi nadpovprečno visok in vitek. Imel je temno polt in je le s težavo govoril italijansko. Tudi prstnih odtisov zlikovca nista zapustila, saj sta uporabljala gumijaste rokavice.
Kako uro po odhodu zlikovcev (kot kaže sta zbežala peš), je zakoncema z velikim trudom uspelo, da sta se rešila železnih okovov. Sedla sta v avto in se še tresoča zaradi preslanega strahu odpeljala do bližnje postaje openskih karabinjerjev. Ti so takoj začeli mrzlično iskanje, a za roparjema so se izgubili vsi sledovi.
Zakonca Mugnaioni sta morala včeraj preiskovalcem še enkrat obnoviti potek dogodkov. Ogledala sta si vse fotografije znanih zlikovcev, ki bi lahko odgovarjali njunemu opisu, a nista prepoznala nikogar. Včerajšnjo noč sta prespala pri prijateljih, saj sta se bala vrniti v svojo vilo, ki stoji na samem. Prestrašena sta bila tudi zato, ker sta roparja odnesla s seboj vse ključe.
V sredo občinska sveta v Miljah in Nabrežini
jij^ Sredo, 29. marca, se bosta na svo-lja^Se^ežih v Nabrežini oziroma Mi-rpiij i®.estala devinsko-nabrežinski in Val rk* °bčinski svet. Prvi bo nadalje-let0 .azPravo o proračunu za tekoče tudi ^ °° ° njem po vsej verjetnosti še Cp| soval- Na dnevnem redu ima lugi i° Vrsto tekočih zadev, kakor je
ZaCij e, yedn° odprt problem metani-°bčin=v b* j° moralo prevzeti tržaško to un . Podjetje ACEGA, če bi se za ska u cno odločila tudi tržaška občin-gar r>,P„rava' Verjetno bo župan Brezi-očal tudi o tej zadevi.
Tudi
°dobrif miltski občinski svet mora še 9a bo 1
°db0r
ga boš/ Prora(;un za leto 1989. V sredo a predstavila župan Mutton in
po vsej K Za Proračun. Svet bo nadalje cijo, b] vorjetnosti obravnaval resolu-Menena Sta J° predstavila svetovalca na obvRZZ* *n Vallon, da bi opozorila litvi biZ°i?ru^'')e Monteshell o zapos-Vsega t Vs!h delavcev Aguile. Poleg °dstop r?Cl Pa je na dnevnem redu še svetnv=i Zlr°rna zamenjava cele vrste cev strank opozicije.
Socialisti o občinskem proračunu in splošnih političnih vprašanjih
Socialistična svetovalska skupina v tržaškem občinskem svetu je izrazila zadovoljstvo zaradi odobritve občinskega proračuna in s tem v zvezi v tiskovni noti poudarila, da je župan osvojil nekatere programske zahteve socialistov. Predvsem gre za pobude v korist območij Vzhodnega in Zahodnega Krasa, ki sta bili v Richettijevem programu »krivično zapostavljeni«. Socialistično tiskovno poročilo pri tem našteva cestna vozla pri Proseku in Križu, greznično omrežje in javno razsvetljavo, večnamenski sedež na Vzhodnem Krasu, popravilo nekaterih šol na Zahodnem Krasu, ureditev bivšega begunskega taborišča na Padričah, čiščenje kriškega borovega gozdiča ter gradnjo dveh športnih centrov, na Vzhodnem in Zahodnem Krasu.
Glede bolj splošnih političnih vprašanj pa je načelnik svetovalske skupine PSI Alessandro Perelli (ki je tudi pokrajinski tajnik stranke) potrdil, da se socialisti tudi v Trstu zavzemajo za alternativo, ki pa za sedaj nima možnosti uresničitve, kajti komunisti, kljub nekaterim »pomembnim, toda osamljenim primerom« ne kažejo nobene resnične volje po spremembi starih shem. Po Perellijevih trditvah navdihuje pobude KPI frontistični duh ali pa iskanje kompromisa s KD, kot dokazujejo številne epizode v Trstu, v Miljah in v nekaterih rajonskih svetih, denimo na Vzhodnem Krasu.
Informacije o zapori Terezijanske četrti
Tiskovni urad Občine Trst obvešča občane, da lahko dobijo vse informacije v zvezi z jutranjim zaprtjem prometa v Terezijanski četrti. Za pojasnila se lahko obrnejo na poveljstvo mestnih redarjev ali pa na občinski tehnični urad. Telefonski številki sta 64287 ali 6754706 oziroma 6754255.
Splošnejše informacije pa lahko občani dobijo kar v tiskovnem uradu.
Prostovoljci RK prirejajo tečaje za prvo pomoč
V drugem tednu aprila bo Skupina prostovoljcev tržaškega Rdečega križa priredila nov ciklus predavanj za prvo pomoč. Predavanja so namenjena vsem občanom, tako tistim, ■ ki bi se radi iz osebnih razlogov naučili tehnik prve pomoči, kot tistim, ki bi se v bodočnosti radi vpisali v Skupino prostovoljcev RK.
Letos bodo namreč priredili dva različna tečaja: tečaj za morebitne prostovoljce, ki ga bodo vodili zdravniki za prvo pomoč in inštruktorji Rdečega križa, in tečaj za prebivalce, ki ga bodo vodili samo inštruktorji RK. Vsak tečaj predvideva skupno dvanajst predavanj, ki bodo enkrat tedensko — popoldne ali zvečer — in na katerih bodo prikazali tako teoretsko kot praktično plat prve pomoči.
Udeleženci tečaja za prostovoljce, ki bodo uspešno opravili zaključni izpit, bodo lahko zaprosili za vstop v Skupino prostovoljcev Rdečega križa, s katero bodo lahko sodelovali na različne načine: pri delu na rešilcih prostovoljcev, pri pomoči ostarelim in prizadetim osebam, pri nudenju zdravstvene
pomoči ob športnih in množičnih manifestacijah, pri posegih za civilno zaščito, pri zdravstveni vzgoji na šolah in v drugih skupnostih, lahko pa bodo sodelovali tudi pri opravljanju tajniških in organizacijskih poslov.
Na tečaje se je mogoče vpisati od 28. marca do 7. aprila, in sicer v tajništvu Skupine prostovoljcev Rdečega križa na Trgu Sansovino 3, drugo nadstropje, od 18. do 20. ure od ponedeljka do petka. Informacije je ob omenjenih urah mogoče dobiti tudi po telefonu na številko 308850.
Ni hotel iz države
Agenti letečega oddelka so včeraj dopoldne aretirali 34-letnega jugoslovanskega državljana Marka Levardo, ker se je izdajal za drugo osebo in ker ni hotel na ukaz policije zapustili države. Sprva so preiskovalci posumili, da ima kaj opraviti z ropom, do katerega je prišlo na Opčinah, kasneje pa se je izkazalo, da je pri tem nedolžen.
Poučen obisk pri Tatjani Pegan
včeraj - danes
Pri Sv. Ivanu gojijo norveške gozdne mačke
(foto Magajna)
Tatjana Pegan-Prezzi od Sv. Ivana goji norveške gozdne mačke. Obiskali smo jo in te mucke tudi videli. Kar šest se jih je podilo po sobi, sedelo na omarah, stolih in se takoj začelo igrati tudi z našimi torbicami, aktovkami, fotoaparatom itd.
Ali je ta vrsta mačk za naše kraje resnično redkost, smo jo najprej vprašali.
"Tu v našem mestu nam mačk, vseh mogočih pasem, res ne manjka. Toda norveške gozdne mačke so res prava redkost. Poleg naše družine jih goji v Italiji še neka gospa v Milanu."
In ker so to zelo živahne, dobrovolj-ne, a nič zaspane mačke, smo se z njimi takoj spoznali in tudi zvedeli za njihova imena, ki morajo imeti - kot plemenite živali - tudi priimek, torej pravi rodovnik, ki jim omogoča, da se lahko udeležujejo državnih in mednarodnih tekmovanj.
"Pred kratkim smo se udeležili mednarodnega tekmovanja v Saalfeldni v Avstriji. Naš mladi mucek je prejel prvo nagrado kot naj lepši mladič - samec v kategoriji za srednje dolgo dlako. Na tekmovanju je sodelovalo kar 200 različnih mladičev in smo torej te nagrade še posebno veseli."
Odveč se nam je zdelo vprašanje, če so, kot družina, ljubitelji živali. Zanimalo pa nas je, zakaj so se usmerili prav na norveško gozdno mačko.
"Maja lani smo bili v Pordenonu in tam smo se srečali s to vrsto mačke. Takoj nam je bila všeč. Imela je prekrasno dlako, košat rep, pa še zelo živahna je bila, pa vendar ne napadalna, po značaju dobra."
Takoj so se odločili in kupili nekaj primerkov v Nemčiji in Švici. Sedaj nameravajo kupiti mladiče že nagrajenih mačk na Danskem.
"To niso naše vrste muck, ki predejo, če jih pobožamo, in mirno zaspijo na stolu, postelji, na udobni blazini. To so živahne mucke, ki plezajo po pohištvu, se rade igrajo, rade raziskujejo svojo okolico, so človeške bližine
vesele, niso napadalne, ne delajo velike škode, so skratka zelo zabavne, prijetne in seveda tudi zelo lepe."
S hrano nimajo Tatjana in njena družina velikih težav. Najraje jedo seveda ribe, kar je razumljivo, če pomislimo, da prihajajo iz dežele številnih fjordov.
"Hrane v konservah jim nikoli ne dajemo; morda le takrat, ko smo zaradi tekmovanj na potovanju."
Sedaj imajo pri Peganovih šest norveških mačk - dva samca in štiri samice. Najprej smo se spoznali s Šarifom, nato z Papsy, pa Naimas itd. Vseh barv so bile, s prekrasno dlako, lepo glavo in lepimi očmi.
"Enkrat na mesec smo prav gotovo z njimi na razstavah. Dobili smo že vrsto pomembnih nagrad tako v Ferrari, v Milanu, Trstu in še marsikje."
Tatjana nam je izročila papir s podrobnim opisom mačke te vrste. V njem je omenjena že kot zelo cenjena žival med Vikingi, v srednjem veku'pa so jo
odkrili tudi pri kavkaških in drugih podobnih plemenih. Tudi znani norveški pisatelji so jo vpletali v svoje zgodbe. Okrog leta 1970 so se na Norveškem zavedli, da je ta vrsta mačk v nevarnosti, da izgine. Zato so ustanovili poseben klub za njeno zaščito in jo uradno vpisali kot norveško gozdno mačko v Evropsko felinološko zvezo.
"To so zaenkrat vse naše mucke in jih ne prodajamo, če se bodo rodili mladiči, bomo verjetno pomislili tudi na to. Zaenkrat so nam - možu Štefanu in sinovoma Mitji in Marku le v veselje in zabavo. Ne morem si zamisliti, da jih ne bi imeli v stanovanju. Radi jih imamo in tudi one nam izkazujejo svojo naklonjenost."
Ko smo se poslavljali, smo morali pozdraviti seveda tudi te prelepe mačke. Nič niso bile nejevoljne, nič vznemirjene. Najtežje je bilo pravzaprav postaviti jih pred objektiv fotoaparata. Ko pa so bile pred njim, so se obnašale, kot prave zvezde, kot izredno lepe, živahne mucke. NEVA LUKEŠ
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Hermann Broch
Povest
služkinje
Zerline
Izvaja Bogdana Bratuž
Danes, 25 t. m., ob 14. uri IZVEN ABONMAJA
gledališča
KULTURNI DOM
Slovensko stalno gledališče ponovi danes ob 14. uri (za izven) Brochovo POVEST SLUŽKINJE ZERLINE.
VERDI
Danes ob 17. uri (red S) ponovitev opere PARSIFAL Richarda VVagnerja. Dirigent Spiros Argiris, režija Giancarlo Menotti.
Prihodnja predstava bo v torek, 28. t. m., ob 19. uri (red C).
ROSSETTI
Od 28. marca do 2. aprila bo Teatro Stabile iz Bočna predstavilo delo Marga-rethe von Trotta SVINČENA LETA. Režija Marco Bernardi. V abonmaju odrezek št. 9. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 3. aprila, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil violončelist R. FILIPPINI.
razstave
V	galeriji Cartesius je na ogled do 13. aprila razstava grafičnih del 24 slikarjev.
V	studiu Bassanese (Trg Giotti 8/1) je na ogled razstava treh slikarjev in treh kritikov, in sicer: P. Modica, Corrado Morelli, Bettina VVarner, F. Leonetti, M. Carboni in F. Menna.
V	galeriji S. Michele - Ul. S. Michele 8 - je odprta do 31. t. m., razstava z naslovom MLADE ŽENSKE MITTELEURO-PE, na kateri sodelujejo Vesna Benede-tič, Valentina Furlan, Liliana Maggiolini, Barbara Paganini, Martina Stuffer in Analisa Zelik. Urnik: ob delavnikih od 17. do 22. ure, ob praznikih ob 10. do 13. ure.
V	galeriji Torbandena bo do konca marca odprta razstava znanih italijanskih slikarjev našega stoletja. Urnik: od 10.00 do 12.30 in od 16.30 do 20. ure od ponedeljka do sobote.
Komisija za usmerjanje in izobraževanje SKGZ in SLORI
prirejata
DVODNEVNI SEMINAR ZA UNIVERZITETNE ŠTUDENTE
na katerem bodo sodelovali priznani italijanski in slovenski strokovnjaki. Program obravnavanih tem:
1)	možnosti in perspektive za strokovno uveljavljanje mladih slovenskih izobražencev
2)	družba in kultura v trendih javnega mnenja
3)	stanje gospodarstva in razvojni potencial v FJK in SRS
4)	inovativno vedenje ter pristopi za sodoben gospodarski razvoj.
Seminar bo potekal v Izobraževalnem centru Iskra Delta v Novi Gorici. Prijave sprejema tajništvo komisije v Trstu (tel. 577941) in pisarna SKGZ v Gorici (tel. 531644).
		
kino		izleti
ARISTON - 16.00, 22.15 Una donna in carriera, ZDA 1989, r. Mike Nichols, i. Melanie Griffith, Sigourney VVeaver.
EXCELSIOR - 17.45, 22.15 I gemelli, ko-mič., i. Schwarzenegger, De Vito.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 21.45 La bella addormentata nel bosco, ris., prod. Walt Disney.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 La chiesa, srh., r. M. Soavi, i. H. Ouarshie, B. Cu-pisti, □ □
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Le finte bionde, kom., r. C. Vanzina, i. C. Leone, F. Reggiani.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 La parte piu appetltosa... della femmina,
porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Matador, kom., r. P. Almodovar, i. A. Serra, A. Banderas,
GRATTACIELO - 15.15, 22.00 Rain Man - L’uomo della pioggia, dram., r. B. Levinson, i. T. Cruise, D. Hoffman.
MIGNON - 16.30, 22.15 Sotto accusa, dram., r. J. Kaplan, i. J. Poster, K. McGillis, □□
EDEN - 15.30, 22.10 Giochi erotici per ragazze smallzlate, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 S.O.S. Fantasml, kom., r. R. Donner, i. B. Murray, K. Allen.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Chl ha incastra-to Roger Rabbit, kom., r. R. Zemeckis, i. B. Hoskins, C. Lloyd.
LUMIERE PICE - 16.00, 21.30 WilIow, pust., ZDA 1988, r. R. Howard, i. V. Kil-mer, J. Whalley.
ALCIONE - 16.00, 22.10 II principe cer-ca moglie, kom., i. Eddie Murphy.
RADIO - 15.30, 21.30 Carezze super ero-tiche, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Sekcija VZPI-ANPI E. Antončič iz Križa priredi od 19. do 21. maja avtobusni izlet v Žužemberk, Belo krajino, Plit-viška jezera in Crikvenico. Vpisuje Gigi Bogateč, tel. 220175.
Zvezi upokojencev CGIL iz Križa in Devina - Nabrežine priredita v nedeljo, 9. aprila, avtobusni izlet v Carraro, S. Gi-orgio in grad S. Pelagio pri Padovi. Cena izleta 36.000 lir. Vpisovanje na sedežih SPI - CGIL v Križu in v Nabrežini.
Zvezi upokojencev CGIL iz Križa in Devina - Nabrežine priredita od 19. aprila do 3. maja letovanje v Palmi de Mal-lorca. Cena 615.000 lir na osebo. Informacije in vpisovanje na sedežih SPI CGIL v Križu in Nabrežini.
Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih - Tržaška sekcija
priredi od 29. aprila do 1. maja ogled muzejev deportirancev v Carpi, Cervi in Marzabotto. Informacije in vpisovanje pri ANED, Ul. F. Crispi 3, tel. 730306 ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure.
SPDT vabi člane na zimski pohod na POREZEN jutri, 26. t. m. Odhod ob 6. uri s Trga Ulpiano in ob 6.30 iz glavnega trga v Sesljanu. Izlet vodi Mario Milič, tel. 229258, ki daje vsa potrebna pojasnila. Urnika odhodov veljata po legalni uri.
SPDT prireja na velikonočni ponedeljek izlet z vlakom v ŽMINJ v Istro. Zbirališče izletnikov na železniški postaji v Divači ob 7.30 po legalni uri. Izlet vodi Franc Armani (tel. 415318), ki daje vsa potrebna pojasnila.
SPDT vabi člane na pohod po Vertikali od Briščkov mimo Volnika do Zagradca. Pohod bo v nedeljo, 2. aprila, in bo združen z markacijsko akcijo. Zbirališče je v Briščkih ob 9. uri pri trgovini PAPI ŠPORT. Izlet vodi Peter Suhadolc.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 5. aprila izlet v Vitovlje (na kmetiji) in okolico. Vpisovanje v sredo, 29. t. m., od 10. do 11. ure v naših prostorih v Ul. Cicerone 8.
Danes, SOBOTA, 25. marca 1989
JAROSLAV
Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 18.23 - Dolžina dneva 12.25 - Luna vzide ob 21.56 in zatone ob 6.43.
Jutri, NEDELJA, 26. marca 1989
VELIKA NOČ
PLIMOVANJE DANES: ob 04.43 najnižje -46 cm, ob 10.44 najvišje 24 cm, ob 16.13 najnižje -28 cm, ob 22.29 naj višje 48 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1019 mb raste, veter 26 kilometrov na uro severovzhodnik, vlaga 27-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,8 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Gabriela Guzzo, Clau-dio Flaiban, Lorenzo Pasutto, Martina Vlah, Elisa Lenaz, Lorenzo Casagrande, Francesca De Iacovo, Angelo Guercio, Enrico Sassi, Matteo Palumbo.
UMRLI SO: 83-letni Angelo Morella, 79-letni Alberto Amadei, 80-letna Maria Miserendino, 76-letni Antonio Mattes-sich, 98-letni Vincenzo Colonnelli, 67-let-na Graziella Nigris, 61-letni Rodolfo Qu-argnal, 68-letni Mario Casserer, 88-letni Gastone Croci, 83-letni Marcello Tositti.
OKLICI: delavec Alessandro Blocher in gospodinja Susanna Gallinotti, uradnik Robert Vittori in uradnica Laura Millo, avtoličar Paolo Minca in gospodinja Mira Oblak, uradnik Marco Dagri in uradnica Luciana Sartor, inženir Renato Cainelli in gospodinja Elena Del Monte, geometer Edoardo Burolo in uradnica Michela Civran, zidar Libero Lipez in delavka E Ida Maraspin, finančni stražnik Maurizio Daniele in gospodinja Elena Crasnich, avtoprevoznik Maurizio Urbi-nelli in uradnica Emanuela Padovan, rezkalec Gianni Maraspin in centralinis-tka Elda Pastorelli, prodajalec Giuseppe Genovese in gospodinja Čoncetta Salerno, uradnik Fiorenzo Čremone in v pričakovanju zaposlitve Magali Scavini, televizijski operater Aldo Michelini in radiologinja Laura Ortolani, delavec Do-menico Pentassuglia in prodajalka Lorel-la Chermaz, pristaniščnik Oscarre Fazarinc in gospodinja Ester Tomasi, zdravnik Adriano Cont in fizioterapevtka Chiara Maria Pasetti, šofer Mario Mazzoni in gospodinjska pomočnica Hilda America Cordova Guerrero, kurir Ciro Ruggiero in uradnica Aurora Gio-
vannini, uradnik Sergio Viscovich in zo-botehnik Debora Vigini, uradnik Lorenzo Felician in Solnica Graziella Zalateu, delavec Franco Benvenuti in delavka Annamaria Ammirabile, uradnik Cesare Pandolfini in solnica Susanna Contri, uradnik Roberto Švara in univerzitetna študentka Rita Zonta, uradnik Paolo Termini in uradnica Cristina Vernier, računovodja Sergio Zettin in računovodinja Vera Stopper, kovinar Roberto Filippi in gospodinja Cristiana Spangher, električar Giancarlo Fuser in uradnica Valentina Cilli, hotelir Beniero Donati in hote-lirka Slobodanka Djordijevic, strojnik Paolo Pisacane in pomožna vzgojiteljica Donatella Rudez, geometer Fabio Som-mavilla in uradnica Doris Vescovo, orožnik Tommaso Buffelli in delavka Cinzia Costa, točaj Mauro Verginella in pomočnica Barbara Pupolin, skladiščnik Corrado Moratto in uradnica Roberta Rogan-tin, uradnik Angelo Stefano Scelsi in uradnica Petra Christine Dreisorner, trgovec Vincenzo Lucia in točajka Lidia Furlan, učitelj tenisa Giorgio Arteritano in prodajalka Giovanna Sabo, tiskar Sergio Molinari in gospodinja Rosanna Zan-chetta.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 20., do sobote, 25. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923),
MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Dante 7, Ul. dell lstria 18.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Dante 7, Ul. dellJstria 18.
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
razna obvestila
Sindikat slovenske šole - tajništvo Trst obvešča državno neučno osebje, ki ni še v staležu, da bo do 15. 4. 1989 ODPRT ROK ZA VKLJUČITEV NOVIH PROSILCEV V POKRAJINSKE LESTVICE OSEBJA A.T.A. Kdor je bil že vključen v lestvice v šolskem letu 1987/88 in 1988/89 bo vključen tudi v novo lestvico, mora pa predložiti vse dopolnilne diplome in službene liste ter poseben formular. Informacije in formularje dobijo interesenti na sedežu sindikata v Ul. Čarduc-ci 8 ob torkih in četrtkih od 11. do 12. ure ter ob sredah in petkih od 16. do 18. ure.
Te dni je na ljubljanski fakulteti za telesno kulturo uspešno doktorirala
KSENIJA SLAVEC
Trikrat zdravo!
ŠD Breg
V četrtek je naša
KSENIJA
z odliko doktorirala na ljubljanski FTK.
Za uspešen skok ji nazdravljata fantovska in dekliška dolinske Majence
čestitke
Rosani in Maksiju se je pridružila JASNA. Pomnoženi družinici čestita Godbeno društvo Vesna iz Križa.
prispevki
V spomin na svoje drage starše, brata in sestre daruje Dora Barut 20.000 lir za KD V. Vodnik.
KD Kraški dom - Repentabor prireja TEČAJ MNEMOTEHNIKE (za izboljšanje spomina). Za informacije in vpisovanja tel. 327171 od 13. do 15. ure.
Sekcija VZPI-ANPI Prosek - Konto-vel obvešča, da sprejema prispevke za obnovo partizanske bolnice Franja danes, 25. t. m., za Prosek na sedežu v Soš-čevi hiši od 17. do 19. ure, za Kontovel pri tov. Vidi Gerlanc v popoldanskih urah.
Enotna komisija za vprašanja borcev, aktivistov in vojaških invalidov
NOV v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost obvešča, da sprejema do 7. aprila t. 1. prijave za 10-dnevne oddihe v Sloveniji. Prijave in irt-formacije na sedežu Zadružnega centra v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, tel. 360324 vsak dan, razen sobot od 9. do 12. ure.
mali oglasi
OSMICA je odprta pri Frandoli, Slivno 25.
OSMICO ima odprto Sergio Ferfolja pri Piščancih.
OSMICO je odprl Milič v Zagradcu.
PRODAM kavvasaki 600, GPZ, letnik 86, v odličnem stanju. Tel. 231851.
PRODAM katamaran "Tornado" s prikolico za prevoz in z vozičkom za splavitev. Tel. 213410.
PRODAM golf G TI, letnik 1981. Tel 228140.
PRODAM fiat 127, letnik 1979 za 1.300.000 lir. Tel. 200834.
PRODAM diatonično harmoniko. Tel 0481/391209.
PRODAM psičke pasme dobermann. Teloh večernih urah na št. 214475.
PRODAJAMO nezazidljivo zemljišče blizu središča Opčin, primerno za počitniško ali drugo uporabo. Tel. 225122 - ob uri večerje.
HLAVATVJEVE akvarele po ugodni
ZA VAŠO POROKO...
EGON
»FOTOGRAFIJA«
Po želji tudi VIDEO
Oglasite se pravočasno Telefon 766-649 TRST, Ul. Oriani 2 (Barriera)
ceni prodam. Tel. 413142.
NUDIM pomoč pri gospodinjstvu. Tel 578323.
IŠČEM zaposlitev kot hišna pomočnica-Tel. 003866/25934 od 18. do 20. ure. FIATOV USLUŽBENEC proda fiat tip0 1400 po ugodni ceni. Tel. 229224. FANT s slabim znanjem italijanskega j6/ zika išče zaposlitev v Trstu ali okoli01' Tel. 003866/58618.
UNIVERZITETNA študentka nudi lek01' je angleščine in nemščine. Tel. 22923
24. 3. 1989^]
FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN	TRST
Japonski jen ........ 10,480	10,20®
Švicarski frank..... 845,550	844.-'
Avstrijski šiling... 104,360	104 —'
Norveška krona...... 202,450	200.-—
Švedska krona ...... 215,330	213.—_
Portugalski eskudo .	8,914	8,
Španska peseta ...... 11,807	H—
Avstralski dolar.... 1137,600
Jugoslov. dinar .... —
ECU................. 1529,800 —
menjalnica
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI
Ameriški dolar...... 1377,550	1368.—
Nemška marka........ 734,290	732,50
Francoski frank..... 217,240	215.—
Holandski florint ... 651,500	648,50
Belgijski frank.....	35,116	34,600
Funt šterling....... 2363.— 2345.—
Irski šterling...... 1964,200 1945.—
Danska krona........ 188,450	186.—
Grška drahma........	8,750	8,200
Kanadski dolar...... 1153,400	1130.—
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet :
Sedež 040/6700' Agencija Domjo Agencija Rojan
Tedenski pregovor:
Tat, ki ni imel priložnosti za krajo, se ima za,poštenega človeka.
(talmud)
SPOMINSKI DATUMI:
D Pred 140 leti: 27. 3. 1849 je v Trstu izšla prva številka Slavjanskega rodoljuba.
□	Pred 85 leti: 27. 3. 1904 je bilo pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji ustanovljeno bralno in pevsko društvo Slovanska lira.
□	Pred 20 leti: 30. 3. 1969 je bilo v Štever-janu ustanovljeno športno združenje Brda.
OSEBNOSTI:
□	26. 3. 1909 se je v Boljuncu rodil novinar Milan Bolčič.
□	26. 3. 1909 se je v Trstu rodila igralka in pisateljica Zora Košuta, ki je umrla 9. 2. 1968 v Ljubljani.
□	27. 3. 1909 se je v Gorici rodil pravnik in družbeni delavec Danilo Dougan.
□	28. 3. 1964 je v Gorici umrl učitelj in politični delavec Viljem Nanut, ki se je rodil 6. 7. 1899 v Štandrežu.
LJUBLJANA
Cankarjev dom
V	DVORANI SLOVENSKE FILHARMONIJE v ponedeljek, 27. 3., ob 19.30: koncert violinista Primoža Novska in pianistke Karin Merle (Mozart, Debussy, Saint-Saens, Beethoven).
V	VELIKI DVORANI v torek, 28. 3., ob 19.30: orgelski recital Susan Landale (Bach, Vierne, Langlais, Messiaen).
V	SREDNJI DVORANI v sredo, 29. 3., ob 20. uri: Odjila - koncert pesmi Romov, izvaja romski ansambel Odjila.
V	VELIKI DVORANI v četrtek, 30. 3., ob 19.30: koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, solist Derek Han - klavir, dir. Uroš Lajovic (Škerjanc, Chopin, Brahms; ponovitev 31. 3.).
GORICA
Auditorium
V	petek, 31. 3., ob 20.30: klavirski recital Massima Gona (Beethoven, Liszt).
VIDEM
Palasport Carnera
V	petek, 31. 3., ob 21. uri: koncert tria John McLaughlin.
LJUBLJANA Opera SNG Ljubljana
V	ponedeljek, 27. 3., ob 15. uri: opera Gorenjski slavček (Anton Foerster), dir. Marko Gašperšič.
V	torek, 28. 3., ob 19. uri: opera Faust (Charles Gounod), dir. Vladimir Kobler (ponovitev 30. 3.).
V	sredo, 29. 3., ob 19. uri: opera Carmen (Georges Bizet), dir. Lovrenc Arnič.
V	petek, 31. 3., ob 19. uri: opera Figarova svatba (VVolfgang Amadeus Mozart), dir. Igor Švara.
Drama SNG Ljubljana
Nocoj, 25. 3.,,ob 19.30: Komedija zmešnjav (William Shakespeare), rež. Zvone Šedlbauer.
V	torek, 28. 3., ob 16. uri: Trg v Benetkah (Peter Turrini), rež. Dušan Mlakar.
V	sredo, 29. 3., ob 19.30: Volčji čas ljubezni (Rudi Šeligo), rež. Meta Hočevar.
V	četrtek, 30. 3., ob 17. uri: Zid, jezero (Dušan Jovanovič), rež. Dušan Jovanovič.
Mala drama
Nocoj, 25. 3., ob 20. uri: Zalezujoč Godota (Drago Jančar), rež. Marko Sosič, scenografija Miloš Jugovič (ponovitev 30. 3.).
MGL Ljubljana
Nocoj, 25. 3., ob 19.30: Gospa ministrica (Branislav Nušič), rež. Miran Hercog (pon. 28. 3. ob 15.30 in 19.30, 29. in 31. 3. ob 19.30).
Lutkovno gledališče
V	VELIKI DVORANI danes, 25. 3, ob 11. in 17. uri: Mi kosovirji (Svetlana Makarovič), rež. Edi Majaron.
V	VELIKI DVORANI v petek, 31. 3., ob 17. uri: Zaigrajmo z lutkami (Zlatko Krilič), rež. Ljubomir Draškovič
nova gorica
PDG Nova Gorica
V	SOLKANU v četrtek, 30. 3., ob 20. uri: Mandragola (Niccolo Machiavelli), rež. Georgij Paro.
IZOLA
Gledališče
V	torek, 28. 3., ob 20. uri: Kaj je videl batler (Joe Orton), rež. Radoslav Doric, gostovanje PDG Nova Gorica.
Koper
Gledališče
Danes, 25. 3., ob 11. uri: Pravljičarjeve pravljice (Jiri Streda), rež. Edi Majaron, gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana.
BENETKE Gledališče La Penice
Nocoj, 25. 3., ob 16. uri: opera Rosamunde (Franz Schubert), dir. Daniele Gatti (ponovitve 28. in 29. 3. ob 20. uri, 30. 3. ob 18.30).
SLOVENJ GRADEC Kulturni dom (Francetova 5)
V	četrtek, 30. 3., ob 9. uri: Smehiša (Danica Šipek-Tatjana Umer), VVO Markovec iz Kopra, nato Taca muca (Svetlana Makarovič), lutkovna skupina OŠ Miloša Ledineka iz Črne na Koroškem.
V	četrtek, 30. 3., ob 11. uri: Nagajiva hruška (Zvonimir Balog), lutkovna skupina Čačke iz Kranja.
V	četrtek, 30. 3.r- ob 12.30: Mojca Pokrajculja (ljudska pravljica), lutkovna skupina Cvek čvek OŠ Dušan Kveder Tomaž iz Litije.
V	četrtek, 30. 3., ob 15. uri: Glavni petelinček (Svetlana Makarovič), lutkovna skupina DPD Radko Smiljan iz Lenarta.
V	četrtek, 30. 3., ob 17. uri: Uganke, zanke, zavozlanke (Jožica Roš), lutkovna skupina Palčki iz OŠ Gornji Senik, nato Koledar (Marija Štrancar-Romeo Vovk), lutkovni krožek OŠ Podgrad.
V	četrtek, 30. 3., ob 22. uri: Revolucija v deželi sadja in zelenjave (Marjan Belina), lutkovna skupina Dunajskih študentov.
V	petek, 31. 3., ob 10. uri: Žlahtni meščan (J. B. Moliere), lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane (ponovitev ob 11.30).
V	petek, 31. 3., ob 15. uri: Armando in Joli (Jelena Šitar po angleški simpliciadi), Lutkovno gledališče Maribor.
V	petek, 31. 3., ob 17. uri: Racman (po motivu T. Gurevičeve), lutkovna skupina DPD Svoboda iz Bežigrada (LJ).
V	soboto, 1. 4., ob 9.30: otroška tragikomedija Vesela hiša (Stevan Pešič), Narodno pozorište Toša Jovanovič iz Zrenjanina.
V	soboto, 1. 4., ob 11.30: Cirkus, odrasla skupina gledališča Lutke čez cesto iz Kranja.
V	soboto, 1. 4., ob 12.30: Ne, človek nima prav (Michael Fore-man-Vaška Trobec), otroška skupina gledališča Lutke čez cesto.
V	soboto, 1. 4., ob 15. uri: Zaigrajmo z lutkami (Zlatko Krilič), Lutkovno gledališče Ljubljana.
Glasbena šola (Glavni trg 40)
V	petek, 31. 3., ob 8. uri: Nočna zgodba (Marjan Belina), nastopa Cveto Sever iz Kranja.
V	petek, 31. 3., ob 9.15: Kraljična na zrnu graha (C. H. Andersen-Solce-Bavdaž), lutkovno gledališče Papilu iz Ankarana.
• Vsak dan od 10. do 22. ure bo v hotelu Kompas (Glavni trg 38) Videoklub s predvajanjem posnetkov odigranih predstav.
LJUBLJANA Cankarjev dom
V	SREDNJI DVORANI v petek, 31. 3., ob 19.30: Zlom, plesno-gledališki nastop Matjaža Fariča.
NA ODRU VELIKE DVORANE v soboto, 1. 4., ob 17. uri: Črna luknja (Goran Stefanovski), rež. Branko Brezovec, gostuje Narodno pozorište iz Bitole.
V	SREDNJI DVORANI v soboto, 1. 4., ob 19.30: Mesečeva predstava (Mladen Materič), gostuje Otvorena scena obala iz Sarajeva.
V	SREDNJI DVORANI v nedeljo, 2. 4., ob 20.30: baletni observatorij Zenit, brezkompromisno delo Rdečega pilota.
Drama SNG Ljubljana
V	petek, 31. 3., ob 20. uri: Baal (Bertold Brecht), rež. Edvard Miler, gostuje Jugoslovensko dramsko pozorište iz Beograda.
Železniška postaja
V	RAKETI v soboto, 1. 4., ob 23. uri: dramski observatorij Zenit, gostujeta SMG in Kozmokinetično gledališče Rdeči pilot.
Mladinsko gledališče
V	nedeljo, 2. 4., ob 18. uri: Atlantida (Emil Filipčič), rež. Vito Taufer, predstava SMG iz Ljubljane.
• Informacije v CD (Emonski prehod, tel. 061 /222815-221121).
DORNBERK
Nocoj, 25. 3., ob 20.30: igra skupina Pop design iz Ljubljane.
HUM
Nocoj, 25. 3., ob 20.30: igra skupina Martin Krpan iz Ljubljane.
BUKOVICA
V nedeljo, 26. 3., ob 20.30: igra skupina Don Juan iz Ljubljane.
KOBJEGLAVA
V	petek, 31. 3., ob 20.30: igra skupina C est la vie iz Kopra.
ŠEMPAS
V	petek, 31. 3., ob 20.30: igra skupina Don Juan iz Ljubljane.
razstave
BENETKE
□	PALAČA FORTUNV: Llnsistenza dello sguardo - italijanska fotografija v letih 1839-1989 (vsak dan 9-19, ob ponedeljkih zaprto, do 2. 7.).
□	CERKEV SV. JERNEJA: v petek, 31. 3., ob 18. uri otvoritev razstave Biagio di Giorgio da Trau 1375-1450, kritična rekonstrukcije življenjskega opusa. Ob otvoritvi bo Klapa iz Trau pela ljudske pesmi (vsak dan 10-19, ob ponedeljkih zaprto do 30. 4.).
VIDEM
□	MUSEO DELLA CITTA' - TORRE Dl SANTA MARIA (Ul. Za-non 24): II bisturi e il piccone - razstava o restavriranju in arheoloških odkopaninah na Videmskem (9.30-12.30 in 15-18, ob ponedeljkih zaprto, do 4. 6.).
□	GALERIJA MODERNE UMETNOSTI (Trg Paolo Diacono 22): Guerreschijeve jedkanice (do 16. 4.)
□	GALERIJA FRIULI 900 (Ul. S. Francesco 13): olja Antonia Coce-anija (vsak dan 10.30-12.30 in 16.30-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 14. 4.).
□	AL LABORATORIO DUE (Ul. Giusti 2): razstava Alda Coloja iz Čedada (vsak dan 11-12.30 in 17.30-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 7. 4.).
□	GALERIJA IL VENTAGLIO (Ul. Zanon 18/11): razstavlja Cesare Treleani (vsak dan 10-12.30 in 17-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 3. 4.).
□	INTERNO OUATTRO (Ul. Marinoni 55): razstava Elkene Talle-ri z naslovom Appunti per una Via Crucis (vsak dan 17-19.30, ob nedeljah in praznikih zaprto, do 7. 4.).
REMANZACCO
□	V OBČINSKI GALERIJI: razstava z naslovom Ženske o ženskah in s podnaslovom Feminizem v ženskem tisku (vsak dan 20.30-21.30, ob praznikih 10.30-13 in 15-18, do 2. 4.).
LJUBLJANA
□	NARODNA GALERIJA (Cankarjeva 20 - tel. 061/219740); Evropska tihožitja iz slovenskih zbirk (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do 2. 4.).
□	MODERNA GALERIJA (Cankarjeva 15 - tel. 061/214106): japonske grafike Toshihire Hamana in skupine RYU (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do konca aprila).
□	MALA GALERIJA (Titova 11 - tel. 061/214106): razstava slik Teruhira Anda (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob ponedeljkih zaprto, do konča aprila).
□	BEŽIGRAJSKA GALERIJA (Titova 61 - tel. 061/313648): razstava grafik Bojana Bence (vsak dan 10-13 in 16-19, ob sobotah 10-13, ob nedeljah zaprto, do 6.4.).
□	PRODAJNA GALERIJA EOURNA (Gregorčičeva 3 - tel. 061/223932); razstava slik Jožeta Šubica (vsak dan 10-13 in 16-18, ob sobotah 10-12, ob nedeljah zaprto, do konca aprila).
□	GALERIJA FENIKS (Mestni trg 20 - tel. 061/221193); razstava fotografij Francija Vivanta (do 15. 4.).
filmske premiere
eva fornazarič
Meryl Streep spet na okopih
Kmalu bomo izvedeli, kdo bo letos prejel oskarje, v kinodvoranah pa se medtem ciklično ponavlja predvajanje filmov, ki so bili deležni kakršnekoli kandidature. Vsi distributerji in lastniki dvoran upajo, da bo »njihov« film med zmagovalci in bo tako zaslužek večji, Oskarjev pa so veseli tudi gledalci, ki lahko računajo izključno na »podeželske« kinodvorane, saj imajo tako na voljo nekaj res zanimivih del.
V kinodvoranah se v tem času pojavljajo tudi filmi, v katerih igrajo kandidati za oskarja. Sem spada dobri, a ne izvrstni Evil Angels, v katerem nastopa Meryl Streep. Streepova je letos prejela osmo nominacijo (več sta jih imeli le Katherine Hepburn in Bet-te Davis), na njenih knjižnih policah pa se že svetlikata dva pozlačena kip-
Pa si oglejmo damo ameriškega ružbeno angažiranega filma. Ponov-o je sprejela izredno zahtevno vlogo,
kateri je morala interpretirati obsež-:0 paleto duševnih tegob. Meryl in-erpretira namreč Lindy Chamberlain, ensko, ki je bila v Avstraliji obtožena imora svoje 9-mesečne hčerke. Lindy, ijen mož in trije otroci so se odpravili ia počitnice. Neke noči je dete izgini-
0.	Lindy je vztrajno trdila, da jo je idnesel puščavski pes, za sodnike pa e bila kriva umora in so jo obsodili na losmrtno ječo. Šele kasneje se je izka-alo, da so se sodniki hudo zmotili, saj o našli dojenčkovo oblekico poleg rupla hribolazca, ki se je ukvarjal z ikultizmom.
Meryl Streep je še enkrat potrdila, la je dobra igralka, Schepisijev film la ima nekaj osnovnih pomanjkljivos-
1,	še posebno to, da kar prevečkrat po lepotrebnem pritisne na plin jokave loante in prisili gledalce, da sežejo po občku.
tu in tam
Vztrajnost pogleda
V Palači Fortuny so pravkar o tvorili razstavo (odprta bo do 2. julija), posvečeno italijanski fotografiji v letih 1839-1989 z naslovom Vztrajnost pogleda. 265 posnetkov je razdeljenih na dva sklopa: zgodovinski del z naslovom Tradicija in obširen pregled sodobne italijanske fotografije z naslovom Panorama. Razstava skuša razkriti vse sposobnosti fotografije, tako da nudi poleg vsakodnevne stvarnosti še globlji pogled v svet in možnost iskanja nekih novih dimenzij z izpostavljanjem detajlov.
Četrtkov sestanek med strankami brez uspeha
Razprava o rešitvi krize na Občini se bo preselila v občinski svet
štirih strank (odsoten je bil predstavnik SSk) za dosego dogovora o rešitvi politične krize na Občini in o zamenjavah v vodstvu nekaterih drugih ustanov, ni bil uspešen. Predstavniki strank so se razšli brez sporazuma. Razprava se bo torej iz območja strank preselila v občinski svet. Zdi se skoraj nemogoče, da bi v teh dveh, treh dneh pred sejo občinskega sveta, ki je napovedana za torek, 28. t. m., predstavniki strank uspeli zgladiti nesoglasja in skleniti sporazum. Kakšna stališča bodo zavzeli predstavniki posameznih strank v občinskem svetu? Vodstvo krščanske demokracije se je sicer sestalo že v četrtek zvečer, neposredno po srečanju s predstavniki drugih strank, vendar ni, kot se zdi, sprejelo nobene odločitve. Novo srečanje napovedujejo za torek popoldne, nekaj ur pred napovedano sejo občinskega sveta, ki bo spričo dosedanjega neuspešnega poteka pogajanj, prav gotovo zanimiva.
Menda predstavlja največ težav za obnovitev prejšnje koalicije, trmasto stališče republikancev in socialdemokratov, ki se ne zadovoljijo z vlogo, ki jim jo nameravajo predpisati drugi.
Predstavniki socialistične stranke -srečanje je potekalo na pokrajinski ravni - so zagovarjali pomen trdnega zavezništva med njimi in krščansko demokracijo za hitro in uspešno razreševanje številnih vprašanj gospodarskega in splošnega razvoja. Osnova za četrtkov sestanek naj bi bil predlog, ki ga je pred nekaj dnevi izdelala krščanska demokracija in ki je predvideval vključitev predstavnikov socialdemokratske in republikanske stranke na vodilne položaje v nekaterih ustanovah pokrajinskega značaja in na Tr-žiškem. Že takrat so predstavniki omenjenih dveh strank dali razumeti, da jih ponudba ne navdušuje. Krščanska demokracija, ki se je tako v četrtek znašla v vlogi posrednika, saj po vsej verjetnosti nima nobenega namena izgubiti zavezništva s socialisti, je poskušala s kompromisnim predlogom, ki pa se do zdaj ni obnesel.
Kakšne so možnosti, če stare pet-strankarske koalicije ne bo mogoče obnoviti? Ena od teh, vendar malo verjetna, je v sestavi odbora, kjer bi bili samo predstavniki krščanske demokracije. Bolj realna se zdi druga možnost, to je sestava tristrankarske
koalicije med KD, socialisti in Slovensko skupnostjo.
Možno je tudi, da razprava na torkovi seji občinskega sveta ne bo pomagala k razčiščen] u in da se bo reševanje krize nadaljevalo še za nekaj tednov, ne glede na številne pomembne odločitve, ki bi jih morali na Občini sprejeti čimprej.
V torek seja občinskega sveta v Doberdobu
Za torek, 28. t.m., je napovedana seja občinskega sveta v Doberdobu. Na dnevnem redu zasedanja je kar nekaj točk v zvezi s finančnim poslovanjem v tekočem letu, kakor ponovno glasovanje o davku na gospodarske dejavnosti, davku na smeti, določitev odškodnin za upravitelje itd. Razpravljali bodo tudi o poveritvi naloga izvedencu za spremembo predloga občinskega grba. Glavna točka na dnevnem redu je vsekakor proračun za tekoče leto - njegova odobritev in odobritev poročila k finančnemu načrtu.
Nad 12 tisoč oseb obiskalo razstavi na goriškem gradu
Na goriškem gradu sta že dalj časa na ogled dve zanimivi razstavi. Za razstavi vlada zlasti med tujimi obiskovalci precejšnje zanimanje. Po podatkih občinskega odborništva za kulturne dejavnosti si je razstavo starih skrinj in razstavo dizajna Oskarja Kogoja doslej ogledalo približno dvanajst tisoč obiskovalcev.
Razstavo starih skrinj od 15. do 19. stoletja so odprli 30. decembra lani, v sodelovanju z Narodnim muzejem iz Ljubljane, glavni pobudnik in organizator pa je Goriška občina. Razstava bo odprta do vključno 28. maja po sledečem urniku: od torka do sobote od 9.30 do 12.30 in od 14.30 do 17.30; ob nedeljah in praznikih od 9.30 do 13.00 in od 14.30 do 18.00. Praznični urnik velja tudi za velikonočni ponedeljek.
Obiskovalci razstave starih skrinj si na gradu lahko ogledajo tudi razstavo sodobnih dezajnerskih stvaritev slovenskega umetnika Oskarja Kogoja, ki bo razstavljal na gradu do 2. aprila. Torej za ogled razstave je le še nekaj dni časa.
V svojem dezajnerskem snovanju se Kogoj ozira predvsem na naravo. Njegova dela so izraz prizadevanja, da bi naravo in njene oblike čimbolj približal človeku, v čemer pa lahko
razberemo tudi prizadevanje, da bi človeka spet približal naravi. Na razstavi na gradu je predstavljenih okrog štirideset eksponatov.
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Gostuje SNG DRAMA Ljubljana
Peter Turrini
TRG V BENETKAH
Režija Dušan Mlakar
V torek, 28. marca, ob 20.30 ABONMA RED A V sredo, 29. marca, ob 20.30 ABONMA RED B v Kulturnem domu v Gorici
Za torkovo predstavo vozi avtobus po običajnem voznem redu.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev sporoča urnik odhoda avtobusov za izlet na
Obsežna zemeljska dela za obnavljanje vodovoda
Zemeljska dela za vkopanje nove dovodne cevi, ki bo povezovala vodni zbiralnik na Kalvariji z rezervoarjem na gradu potekajo v dogovorjenih rokih. Te dni so položili in vkopali cevi na odseku med Podgoro in pevmskim mostom. V kratkem bodo 50-centimetrske cevi začeli nameščati na odseku med pevmskim mostom in gradom, kar bo razumljivo povzročilo precej težav in zastojev v prometu. Prekopali bodo ulice Čampi, Palladio, Catterinjev trg, ulici Corsica, Giustignani. S tem bodo zaključili prvi poseg rekonstrukcije mestnega vodovoda. V drugi fazi se bo začela obnova omrežja.
Na sliki (foto Čubej): vkopavanje cevi na območju mosta čez Grojnico.
Razprava v sedmi deželni komisiji
Ugodne možnosti hitrega razvoja prometa v pristanišču Portorosega
Sedma komisija deželnega sveta, ki je pristojna za usmerjanje gospodarskega razvoja in pristaniške dejavnosti, je podrobneje vzela v pretres razvoj pristanišča Portorosega, ki že nekaj let zapovrstjo beleži zelo ugodne rezultate. Tako so lani v luki pretovorili nad dva in pol milijona ton različnega blaga. V nekaj letih bi to količino lahko podvojili in naj bi promet tako znašal okrog pet milijonov ton. Za dosego tega cilja so seveda potrebni posegi za povečanje zmogljivosti z urejanjem operativne obale in opremljanjem pristanišču nujno potrebnih površin v zaledju, kakor tudi poglobitev plovnega kanala v pristanišče. Kanal naj bi poglobili najprej do 12 metrov, kasneje pa še za dva metra. S tem bi omogočili, da bi v Portorosego priplule tudi ladje z večjo nosilnostjo in seveda z globljim ugrezom. Plovni kanal je zdaj razmeroma plitek. Člani de-
želne komisije so imeli pred preučitvijo razvojnega načrta Portorosege vrsto srečanj s predstavniki Konzorcija za industrijski razvoj, posebne agencije za pristaniško dejavnost, predstavniki carinske službe, špediterjev in drugih gospodarstvenikov, katerih dejavnost se neposredno ali posredno odvija na območju pristanišča.
Njihove ocene in napovedi o možnosti razvoja najsevernejšega pristanišča na Jadranu, pri čemer se bo treba truditi, da promet ne bo pretežno ali izključno enosmeren, to je, da bi pristanišče morali v večji meri uporabljati tudi za odpremi] anj e pošiljk, so v glavnem enake ocenam članov komisije.
Pomemben doprinos k nadaljnjemu razvoju pristaniške dejavnosti bo pomenila tudi dograditev železniške povezave do operativne obale.
Prvega in drugega julija v Števerjanu
Festival narodnozabavne glasbe
Devetnajsti festival narodnozabavne glasbe v Števerjanu bo 1. in 2. julija. Tako sta te dni sporočila glavna organizatorja, ansambel L. Hledeta in SKPD F. B. Sedej. Rok prijave za sodelovanje na omenjeni prireditvi zapade 31. maja. Nastopajoči ansambli se bodo potegovali za šest nagrad: prvo nagrado za najboljšo izvedbo in za trofejo ansambla L. Hledeta (milijon lir), drugo nagrado - za najboljšo melodijo (700 tisoč lir), tretjo nagrado - za najboljšo izvedbo (500 tisoč lir), za nagrado občinstva (300 tisoč lir), nagrado za najboljše besedilo (200 tisoč lir), posebno nagrado za najboljši zamejski ansambel. Nastopajoče ansamble bosta ocenjevali dve komisiji: komisija za besedila in komisija za glasbo. Skladbe, s katerimi se bodo ansambli predstavili na festivalu, morajo biti izvirne in tudi prvič izvedene. Za sodelovanje na števerjanskem festivalu se lahko prijavijo ansambli iz matične domovine in zamejstva, ki
gojijo narodnozabavno glasbo. Zaželena je zlasti udeležba ansamblov iz zamejstva. Podrobnejša pojasnila nudita organizatorja.
Zbiranje podpisov proti upepeljevalniku
Sovodenjski odbor proti upepeljevalniku, ki je pred nekaj tedni sprožil pobudo za zbiranje podpisov — v sovodenjski občini jih je doslej zbral okrog šeststo bo danes popoldne zbiral podpise tudi v Gorici. Ob 16. uri bodo postavili mizico na Verdijevem korzu pri ljudskem vrtu. Odbor obvešča nadalje, da se uspešno nadaljuje tudi nabirka za sodne in druge stroške, ki jih je odbor že imel in jih bo v prihodnje po vsej verjetnosti še več. Zelo darežljivo so na pobudo odgovorili Sovodenjci.
velikonočni ponedeljek 1. avtobus - ob 8. uri iz Sovodenj v Štandrež; 2. avtobus -ob 8.15 iz Štandreža v Podgoro, Štever-jan, Oslavje, Pevmo in Gorico na Travniku.
V Kulturnem domu v Gorici se bo
aprila pričel tečaj aerobike. Prijave in podrobnejše informacije v Kulturnem domu (tel. 33288) in na sedežu ZSKD (tel. 531495).
Sekcija VZPI-ANPI Dol-Jamlje priredi v nedeljo, 16. aprila, piknik na Bledu. Odhod z vlakom iz Nove Gorice ob 7. uri. Kosilo na Bledu. Prijave sprejemata do vključno 11. aprila Ettore Moro in Mario Semolič.
Komisija za socialna vprašanja pri Pokrajinskem odboru SKGZ za Goriško, Združenje aktivistov OF za Goriško in Društvo slovenskih upokojencev Gorica obveščajo aktiviste OF in lastne člane, da je odprt rok za vlaganje prošenj (samoplačniki) za zdravljenje in rekreacijsko bivanje v naravnih zdraviliščih v Sloveniji za leto 1989 do 31. marca 1989. Prošnje sprejemajo na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2 tel. 531644.
SDGZ obvešča, da je vlada z odlokom št. 66 z dne 2. 3. 1989 podaljšala rok za prijavo odpadkov, izjemoma za leto 1989, do 30. aprila t.l. Vse zainteresirane člane obvešča, da je na razpolago za morebitna pojasnila.
razne prireditve
SKD Hrast priredi v ponedeljek, 27. marca, in v nedeljo, 2. aprila, tradicionalni Praznik pomladi v Doberdobu.
Slovensko planinsko društvo priredi v petek, 31. marca, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici okroglo mizo na temo »Dr. Henrik Tuma - planinec in alpinist, pisatelj, politik in gospodarstvenik«. V razpravi bodo sodelovali: dr. Miha Potočnik, dr. Tone Strojin, dr Branko Marušič in novinar Marko Wal-tritsch.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Una donna in carri-
Ob uvedbi poletne ure
Umiki avtobusov in vlakov jutri brez večjih sprememb
V slikoviti nesreči na avtocesti laže ranjena tržaška zakonca
Letošnja velika noč bo za uro krajša, saj bo v noči na nedeljo stopila v veljavo legalna ura. Točno ob dveh ponoči bo namreč treba pomakniti urine kazalce za celo uro naprej. To pomeni, da bomo spali uro manj, v naslednjih poletnih mesecih pa se bo ta sprememba še kako poznala v porabi električne energije. Odvzeto uro nam/ bodo vrnili šele septembra.
Ali bo legalna ura povzročila kake večje spremembe v voznem redu javnih prevoznih sredstev ? Pravijo, da ne bo zaenkrat nobenih sprememb. Vlaki bodo še naprej vozili po starem voznem redu. Na goriški in novogoriški železniški postaji bo urnik ostal nespremenjen vsaj do meseca maja, ko bo stopil v veljavo novi poletni urnik. Kdor se bo torej jutri odpravil na pot z vlakom, naj ne pozabi pomakniti urine kazalce naprej, saj bo v nasprotnem primeru moral počakati na naslednji vlak.
Nobene spremembe v voznem redu ne napovedujejo v avtobusnem prometu. Na upravi Pokrajinskega prevoznega podjetja so nam povedali, da bo sprememba urnika le obogatila sedanje povezave. Na relaciji Tržič-Fossalon-Gradež bodo namreč s torkom uvedli še dve avtobusni zvezi. Ob delavnikih bo namreč moč odpotovati z avtobusom iz Gradeža tudi ob 7. uri zjutraj in zvečer ob 19.02, iz Tržiča pa bo avtobus vozil v Gradež še ob 9.02 in ob 21.07. Vsi ostali urniki bodo ostali
do konca šolskega leta nespremenjeni.
Jutri na veliko noč bodo v Gorici mestni avtobusi vozili po normalnem prazničnem urniku. Med 12.30 in 14.30 avtobusi ne bodo vozili. Nekaj sprememb je glede avtobusnih zvez z glavnim pokopališčem. Jutri bodo avtobusi na tej progi vozili po sledečem urniku: odhodi izpred glavne pošte ob 10.00, 11.00, 12.00, 15.00 in 16.05; odhodi z glavnega pokopališča ob 10.20, 11.40, 12.20, 15.20 in 16.25. Na velikonočni ponedeljek bodo avtobusi na vseh progah vozili po normalnem prazničnem urniku.
Včeraj približno ob 9.30 je prišlo na avtocesti Trst - Benetke v bližini Selc do slikovite prometne nesreče, ki se je na srečo končala brez smrtnih žrtev, čeprav bi bil obračun lahko precej težji.
Avtomobil ritmo, v katerem sta se peljala tržaška zakonca 66-letni Ne-reo Viaro in njegova 65-letna soproga Ines, Ul. Castiglioni 11 je predrl in preskočil varnostno kovinsko pregrado ter zaključil svojo divjo vožnjo na nasprotnem šest metrov nižjem avtocestnem tlaku. Zakonca Viaro sta ob vsem tem pravzaprav imela srečo, saj sta bila le laže ranjena. Srečne oko-
liščine pač, da v tistem trenutku po spodnjem cestišču ni pripeljal nihče. Ritmo, v katerem sta se proti Palmanovi peljala Viarova je obstal na strehi. Nekaj sekund zatem pa sta po avtocesti, namenjena proti Moščeni-cam, pripeljala v renaultu Giovanni Marchini in Annalisa della Valle. Še pravočasno je voznica opazila nesrečo in tako le laže trčila v prevrnjeni ritmo.
Na kraj nesreče so prišli poleg osebja prometne policije iz červinja-na, mestnih redarjev iz Ronk in tržiš-kih gasilcev tudi reševalci rdečega križa, ki so z rešilcem prepeljali tržaška zakonca v tržiško splošno bolnišnico. Najhuje se je poškodovala Ines Viaro, ki se bo morala zdraviti na ortopedskem oddelku dober mesec dni. Zdravniki so ji namreč ugotovili poleg številnih udarcev in odrgnin po celem telesu tudi zlom gležnja, hud udarec v hrbtenico in morebitne kostne zlome. Več sreče je imel njen mož Nereo, ki se bo zaradi močnega udarca v obraz in morebitnega zloma dveh reber zdravil na kirurškem oddelku le deset dni. Voznik in potnik v renaultu se v nesreči nista ranila. Gmotna škoda na fiatu je velika, saj je avto za v odpad.
Promet v smeri proti Trstu je bil več časa močno oviran, saj so morali tržiški gasilci počistiti asfalt, na katerega sta se razlila bencin in olje uničenega fiata.

JOGI
rm-
Dobro jutro Evropa!
Ob nakupu Jogija 1992 dobite poleg originalne tehnologije tudi brezplačno rjuho.
era«.
VERDI 17.15-22.00 »Rain man - L'uoffl0 della pioggia«.
VITTORIA 15.15-22.00 »La bella addor-mentata nel bosco«. Walt Disney.
Tržič
COMUNALE 18.00-22.00 »Un'altra don-
ENCELSIOR 18.00-22.00 »Un pešce di nome VVanda«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Šola za stevardese«. 22.00 Nočni kino: »Ljubezenske sa nje«.
ŠEMPETER 18.00-20.00 »Barbari«. DESKLE 19.30 »Zaljubljeni porotnik«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Comunale 1 - Ul. Terenziana 26 -
40Z/0/.	-j
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOB
Pri jezeru - Vrtna ulica 2 - tel. 78J
ZAHVALA
Žena, starši in brat z družino se ^ kreno zahvaljujejo vsem, ki so z nl sočustvovali in žalovali ob izgubi gega
Sergija Figlja
Gorica, 25. marca 1989
Težave finančnega značaja vnašajo spremembe v ljubiteljsko kulturo
Posvet med predsedstvom ZSKD in včlanjenimi skupinami
O najbolj aktualnih vprašanjih s področja ljubiteljske kulture so razpravljali na nedavnem srečanju med predsedstvom Zveze slovenskih kulturnih društev in predstavniki včlanjenih skupin. Beseda je tekla predvsem glede težavnega finančnega položaja, ki v dobršni meri omejuje in onesposob-lja delo Zveze same, kakor tudi kulturnih društev in drugih skupin, ki delujejo v okviru te osrednje organizacije.
O tem je uvodoma spregovoril podpredsednik ZSKD Rudi Pavšič, ki je podal podrobno analizo stanja in nakazal smernice bodočega dela, ki bodo morale nujno upoštevati nastali položaj.
Pomanjkanje finančnih sredstev bo namreč prispevalo, da se bodo odslej upoštevale pri načrtovanju dela predvsem tiste pobude, ki so prioritetne in na določeni kakovostni ravni. S tem v zvezi je Pavšič podčrtal pomen, ki ga pri takem delu imajo skupni projekti, ki presegajo društveni okvir in se raz-
širjajo na ozemlju in zajemajo večjo skupino društev in organizacij.
V tem smislu bo morala Zveza slovenskih kulturnih društev tudi nastopati kot povezovalec in stimulator kulturnih skupin. Časa in pogojev za vsakovrstne in neprimerno načrtovane projekte ni več. Odslej bo treba boljše programirati skupno delo, in to upoštevaje gmotni osip, zaradi česar bo marsikateri že izdelan program ostal brez realizacije.
Na srečanju kulturnih skupin so prišla na dan tudi druga vprašanja, ki jih kaže upoštevati in se nanje primerneje pripraviti. Gre za boljšo povezavo med osrednjo organizacijo in društvi, za večje sodelovanje med kulturnimi skupinami samimi ter za iskanje novih pobud ob vrednotenju goriškega kulturnega prostora. Sicer bo o tem tekla beseda na posvetu, ki ga bo goriški del ZSKD sklical v mesecu maju in na katerem bodo nastopila vsa goriška kulturna društva in druge interesne skupine.
Srečanje kulturnih delavcev je bilo tudi priložnost podrobnega orisa pobud, s katerimi se bo sklenila letošnja sezona. Mednje sodita koncerta v Gorici (8. 4.) in Tržiču (1. 4.) ob letošnji jubilejni 20. Primorski poje, druga izvedba Vrtiljaka mladosti (28. 5.), nastop sovodenj ske dramske skupine s kriminalno komedijo Osem žensk v goriškem Kulturnem domu (3. 4.), lutkovna predstava za osnovnošolske otroke ter vrsta drugih pobud, ki jih bodo društva uresničila.
Kar zadeva revijo Primorska poje, povejmo, da bo letošnja jubilejna izvedba rekordna glede nastopajočih zborov. Več kot 130 skupin se bo namreč v dobrem mesecu zvrstilo na raznih koncertih. Uvodni večer te naše najbolj množične pevske prireditve bo v petek, 31. marca, v Novi Gorici, sklepni pa bo konec aprila v Trstu. Na obeh koncertih bodo nastopile najboljše pevske skupine, tržaški večer pa bo neposredno prenašala ljubljanska televizija.
V Doberdobu Praznik pomladi
V Doberdobu pripravljajo na pobudo SKD Hrast vsakoletni praznik pomladi. Prireditve bodo v ponedeljek, 27. t. m., in nato v nedeljo, 2. aprila. Ponedeljkov program se bo pričel ob 13. uri. Ob 15. uri bo slikarski ex tempore za otroke, ob 17. uri nastop godbe na pihala Kras. Ob 22. uri napovedujejo tombolo.
Za ples bo igral ansambel narodnozabavne glasbe Pomlad iz Ricmanj (na sliki).
Crisci na obisku v sinagogi
Predsednik goriške pokrajinske uprave Gianfranco Crisci je v spremstvu odbornika za kulturne dejavnosti, Gi-ovannija Battista Panzere obiskal sinagogo v Ulici Ascoli, kjer deluje tudi Institut za preučevanje židovske prisotnosti v srednjeevropskem prostoru. Tako Občina kakor Pokrajina sta med ustanovnimi člani omenjenega Instituta, katerega dejavnost in cilje je predstavnikoma Pokrajine pojasnil dr. Pe-sach Ostashinsky. Ostashinsky, ki je že nekaj mesecev v Gorici, je prav pred kratkim uredil voden ogled sinagoge v Ulici Ascoli, ki je danes pravzaprav edini spomenik židovske prisotnosti v našem mestu. Objekt je bil pred leti obnovljen s finančnim prispevkom Občine in Dežele. S tem posegom se je v bistvu pričela prenova območja ulic San Giovanni in Ascoli, ki je danes že v zaključni fazi.
V pogovoru s predstavnikom židovske skupnosti je predsednik pokrajine zagotovil pomoč in sodelovanje uprave s ciljem ovrednotenja pomenbnega doprinosa te skupnosti na kulturnem in splošnem področju, ne samo v Gorici in na Goriškem, ampak v celotnem prostoru Srednje Evrope.
Sicer je Pokrajina tako pripravljenost dokazala že pred kratkim s prireditvijo znanstvenega posveta ob petdeseti obletnici uvedbe rasističnih zakonov v Italiji.
Slovesno odkritje bo v nedeljo 9. aprila
Partizanski spomenik v Rupi je dograjen
Pripravljalni odbor za postavitev spomenika v narodnoosvobodilnem boju padlim krajanom in žrtvam vojne v Rupi je že pred dnevi zaključil večino gradbenih del in se zdaj posveča organizacijskim zadevam, povezanih s slovesnostjo ob odkritju obeležja.
Slovesnost bo v nedeljo, 9. aprila, ob 10. uri. Udeleženci se bodo zbrali pol ure pred slovesnostjo pri osnovni šoli, od koder bodo nato v sprevodu, na čelu katerega bo šla godba na pihala Kras iz Doberdoba, odkorakali do spomenika. Tu se bo nato odvijala sloves-
nost z odkritjem in blagoslovom, polaganjem vencev in kulturnim programom, ki ga bodo oblikovali pevci zborov KD Skala Gabrje in Rupa-Peč, osnovnošolski otroci in recitatorji.
Govornika na slovesnosti bosta župan občine Sovodnje Vito Primožič in predsednik pokrajinskega odbora VZPI/ANPI senator Silvano Bacicchi.
Pripravljalni odbor, ki mu predseduje Jožef Batistič, tajnik pa je Srečko Pavletič in so v njem predstavniki vseh vaških društev in organizacij, bo poskrbel tudi za pripravo priložnostne publikacije, v kateri bo na kratko prikazan doprinos krajanov v narodnoosvobodilnem in antifašističnem boju.
Pobuda za postavitev spominskega obeležja je nastala pred kakimi desetimi leti, uresničevati pa se je pričela pred dobrimi tremi leti. 7. novembra leta 1985 je bil ustanovljen pripravljalni odbor, ki je pričel z urejanjem dokumentacije, vodil nabirko in tudi stopil v stik z načrtovalcem, geometrom Ivom Rojcem, ki je avtor idejnega in nato izvršilnega načrta obeležja.
Dela na gradbišču so se pričela pred letom dni (12. marca 1988). Spomenik je bil v glavnem dograjen s prostovoljnim delom članov odbora m tudi drugih krajanov.
(Na sliki: spomenik v svoji dokončni obliki - manjka sicer še napis. -
foto Klemše)
Turistično društvo Nova Gorica dalo pobudo za urejanje okolja
Pogovor o možnem sodelovanju med občino Doberdob in SSG
Predlogi za imena novih ulic
Kljub politični krizi na goriški občini je občinski odbor v preteklih dneh obravnaval nekatere zanimive predloge in pobude, ki jih bo moral seveda nato potrditi tudi občinski svet. Med drugim so na seji spregovorili o predlogih, ki jih je izbrala komisija za to-ponomastiko na goriški občini, za poimenovanje desetih novih goriških ulic.
Imena naj bi dobile predvsem ulice na območju med pevmskim mostom in Stražicami, kjer so v zadnjem obdobju zgradili nekaj novih naselij. Na novo naj bi poimenovali deset ulic. Ena od teh bo predvidoma nosila ime slovenskega zgodovinarja in poliglota 19. stoletja Stefana Kociančiča in slovenskega zgodovinarja 17. stoletja Martina Bauzerja (Bavčarja). Poleg teh dveh imen bodo ceste nosile ime pred petnajstimi leti preminulega novinarja Carla Luigija Bozzija, furlanskega pisca 17. stoletja Giovannija Maria Maru-siga (tudi naše gore list), goriškega zgodovinarja 17. stoletja Gian Giaco-ma dlschie in goriškega pesnika in umetnika Sofronia Pocarinija. Na območju Ulice Lungo Isonzo Argentina so predlagali za nove ceste imena piranskega glasbenika Giuseppeja Tartinija in Antonia Smareglie ter karabinjerja Salva D'Aguista.
_________prispevki___________
V spomin na očeta Antona daruje družina Drufovka 50 tisoč lir za KD Paglavec iz Podgore.
Namesto cvetja na grob Ide Gravner vd. Drufovka daruje Benedikta Drufovka 60 tisoč lir za goriški Dijaški dom.
Turistično društvo Nova Gorica je tudi letos razpisalo ocenjevalne akcije Pri urejanju okolja, kar naj bi prispevalo k prijetnejšemu in lepšemu videzu mesta ob meji.
Ocenjevalne akcije bodo potekale skozi vse leto, ocenjevanje pa bo vodila posebna strokovna ekipa.
Letošnje akcije zajemajo ureditev okolja osnovnih šol, ki jih je na mestnem območju pet, nadalje urejenost okolja srednjih šol, ki so štiri, urejenost izložb in trgovin (72), turističnih uradov (6), mejnih prehodov (5) in tudi zasebnih in družbenih gostinskih lokalov, ki jih je na območju mesta 45.
Ocenjevalni ogledi bodo trikrat letno, in sicer v maju in juniju, v septembru in novembru. Ob koncu leta bodo na podlagi zbranih točk najboljšim v Posameznih kategorijah izročili diplo-
me.
Ob tem velja posebej poudariti, da cilj akcije ni toliko tekmovalni dosežek, temveč skrb in občutek za lepši videzmesta v celoti in posameznih objektov. Če bo pobuda naletela na ugodna tla, potem lahko že zdaj rečemo, da je bila pobuda prebujajočega se Turističnega društva Nova Gorica utemeljena in pomemben korak k razvijanju turistične kulture.	R j
Izlet na Trstelj
Slovensko planinsko društvo vabi v ponedeljek, 27. t. m., na izlet na Trstelj. Odhod ob 10. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi, hrana iz nahrbtnika. V primeru slabega vremena izleta ne bo. Prireditelji opozarjajo (zaradi praznika) na štiri P (pince, pirhe, pršut in pijačo).
Slovensko stalno gledališče namerava tudi v poletnih mesecih ohraniti stik s svojim občinstvom in to s ponudbo letnemu času in kraju (na odprtem) primernih prireditev. K sodelovanju pa gledališčniki vabijo tudi predstavnike krajevnih ustanov, ki naj bi bodisi organizacijsko bodisi finančno podprle izvedbo tako zasnovanega programa in pripomogle našemu gledališču.
V tem smislu je razumeti nedavno srečanje podpredsednika SSG Saše Rudolfa in ravnatelja gledališča Miroslava Košute, s predstavniki dober-dobske občine.
Na županstvu je predstavnike edinega zamejskega poklicnega gledališča sprejel župan dr. Mario Lavrenčič, skupaj z odbornikoma Karlom Černičem in Jankom Gergoletom.
Opel Corsa Swing Strast, ki se takoj vname že pri 250.000 lirah na mesec
Zelo težko se je upreti fantastičnemu avtomobilu Corsa Swing, ki je tako poskočen, okreten in varčen. Pustite se zapeljati njegovemu svežemu videzu in izrednim kupnim pogojem: 6 milijonov brezobrestnega posojila, ki ga boste vrnili v 24 mesečnih obrokih po 250.000 lir.
Soc. BOATO
SEDEŽ:	TRŽIČ - Largo deli’Anconetta 1 - Tel. (0481) 74176 - 74177
FILIALA:	GORICA - Korzo Italia 63/b - Tel. (0481) 87174
------------------7 OPEL-
■	..Do 30. 4. 1989
Na srečanju je bil govor tudi o težavnem položaju, predvsem finančnem, v katerem se nahaja ansambel SSG.
Prispevki sekcij VZPI-ANPI za Franjo
V včerajšnji številki smo poročali o obisku delegacije pokrajinskega odbora VZPI-ANPI v Idriji, kjer so predstavnikom Odbora za obnovo Franje izročili prispevek, ki so ga v ta namen dale sekcije združenja na Goriškem. Skupna vsota znaša 4.105.000 lir, prispevki posameznih sekcij pa so naslednji: Šempeter ob Soči 50 tisoč, Ronke en milijon, Škocjan 100 tisoč, Romans 230 tisoč, Zagraj 75 tisoč, Poljan 100 tisoč, Fara 100 tisoč, Dol-Jam-lje 100 tisoč, Turjak 100 tisoč, Doberdob 100 tisoč, Podgora 600 tisoč, Vrh 100 tisoč, Štandrež 100 tisoč, Peč-Rupa-Gabrje 50 tisoč, Sovodnje 200 tisoč, Štarancan 100 tisoč, Tržič 500 tisoč, pokrajinski odbor VZPI 500 tisoč.
Za postavitev partizanskega spomenika v Rupi so darovali: Miro Buzin 50 tisoč, VZPI-ANPI Dol-Jamlje 50 tisoč in Albin Kovic 20 tisoč lir.
Namesto cvetja na grob Antona Ozeb-ka darujejo Jovaneževi bratje z družinami 120 tisoč lir za gasilsko družino iz šebrelj.
Za Zeleni križ so v razne namene darovali družini Di Marco in Serplini 30 tisoč, Giuseppina Ellero 60 tisoč, Rita, Franca in Romano Donda 50 tisoč, Lidia Guglielmi 20 tisoč, družini Kalvvas in Ri-gonat 100 tisoč, Moto Club iz Romansa 100 tisoč, družina Tito Plesnizer 50 tisoč, Paolo in Fulvia Martellani 50 tisoč, družina Roset 20 tisoč, Pierina in Emma 50 tisoč, Fabio Minozzi 50 tisoč, Maria Ban-dini 50 tisoč, E. Piccoli, L. Vittori, P. Samuele, S. Algadeni, F. Algadeni, C. De-lich, R. Burelli, Q. Zanini, L. Oblak, L. Visintin, J. Hribar, L. Buratto, G. Cipria-ni, M. Novelli in L. Ristis 160 tisoč, družina Melis 30 tisoč, družini Maureni in Barba 50 tisoč, sodelavci sina pokojnega Claudia Jacoba 90 tisoč, Ada Tudor 10 tisoč, Girolamo Lumiani 50 tisoč, bivše dijakinje pokojne profesorice Vande Oster 30 tisoč, družina Montevecchi 80 ti-I soč.
Komisija za usmerjanje in izobraževanje SKGZ in SLORI
prirejata
DVODNEVNI SEMINAR ZA UNIVERZITETNE ŠTUDENTE
na katerem bodo sodelovali priznani italijanski in slovenski strokovnjaki. Program obravnavanih tem:
1)	možnosti in perspektive za strokovno uveljavljanje mladih slovenskih izobražencev
2)	družba in kultura v trendih javnega mnenja
3)	stanje gospodarstva in razvojni potencial v FJK in SRS
4)	inovativno vedenje ter pristopi za sodoben gospodarski razvoj.
Seminar bo potekal v Izobraževalnem centru Iskra Delta v Novi Gorici. Prijave sprejema tajništvo komisije v Trstu (tel. 577941) in pisarna SKGZ v Gorici (tel. 531644).
»Veliko lepih, pomembnih izletov je naš zbor že opravil, toda tokratni je bil tako lep, tako uspešen, da bi ga takoj ponovili, če bi bilo to le mogoče,« nam je še ves navdušen dejal Oskar Kjuder, dirigent in duša Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ko se je skupno z okrog 250 udeleženci vrnil s popotovanja ob italijanski in jugoslovanski obali Jadrana, v kraje, ki so tako pomembni za našo polpreteklo zgodovino, za boj našega ljudstva proti fašizmu, za njegovo udeležbo v osvobodilnem boju, za ustvarjanje in utrjevanje bratstva in prijateljstva med italijanskimi in slovenskimi antifašisti.
Za naše bralce le nekaj okvirnih podatkov: izlet, ki se je začel v petek, 10., in končal v sredo, 15. marca, sta organizirala družba Jadroli-nija z Reke in Odbor prekomorcev pri občinskem odboru ZZB Piran; idejni vodja tega, predvsem spominskega izleta, močno povezanega z dogajanjem v času fašizma in druge svetovne vojne, pa je bil Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič. Okrog 250 je bilo udeležencev, med temi seveda pevci zbora s člani svojih družin, člani borčevskih organizacij od Devina do Milj, pa tudi z Goriškega, nekaj tovarišev italijanske narodnosti, in seveda tudi bivši borci iz Pirana, Kopra, Sežane in I jubljane.
Izletniki so potovali z ladjo Sla-vija. Prvi postanek je bil v Raven-ni, kjer so si izletniki ogledali razne zanimivosti, med temi Teoderi-kov mavzolej, baziliko San Vitale, številne gospodarske in kmetijske objekte ter se odpeljali tudi v San Marino. Druga etapa izleta je bila Pescara z ogledom tudi okoliških krajev: L'Aquile, S. Giuseppa, Ca-sermette, Chietija, Avezzana, Sul-mone in Čelana - krajev, kjer so bila v času fašizma zbirališča posebnih kazenskih enot, konfiniran-cev, vojnih ujetnikov zavezniških vojaških sil, kraji, kjer so bili kon-finirani tudi družinski člani partizanov z Notranjskega itd. Ladja je nato nadaljevala pot do Barija, kjer so si izletniki ogledali znameniti kraj Alberobello, nato pa se udeležili spominske svečanosti pred spomenikom - kostnico v Barletti.
Po obisku Barija, njegovih znamenitosti, so izletniki nadaljevali pot do Dubrovnika, ponovno z ogledom številnih znamenitosti tega bisera Jadrana, nato pa še otoka Hvara in za konec še z ogledom Malega Lošinja.
Izlet je bil torej že iz turističnega vidika pester, bogat in zanimiv. Vsaka ura, če že ne vsaka minuta, je bila izkoriščena za to, da so iz-
leti znašli kot mladi slovenski fantje. Ne morem popisati trenutkov, ko smo obiskali kraj, kjer smo preživljali čase, ko smo bili v tako imenovanih "battaglioni speciali". V Čelanu smo želeli videti takrat mlado dekle, Mafaldo, ki smo jo srečevali v domači gostilni, pa je na žalost že umrla. Ganljivo je bilo tudi moje srečanje s starim menihom, ki se me je spomnil in rekel -to pa je tisti, ki je takrat pri nas igral na violino.«
Koliko spominov, koliko trenutkov, ki so marsikoga med izletniki popeljali v mislih na tiste težke, a po svoje tudi lepe čase.
Ob vsem tem je treba omeniti tudi prijetno družabnost, ki je družila ves čas izletnike. Življenje na ladji je bilo prijetno, veselo in zabavno. »Borbena in slovenska pesem sta nas spremljali od začetka do konca našega izleta. In če smo kot pevci nastopili le na spominski svečanosti v Barletti, na sprejemu, ki smo ga za oblasti, predstavnika Jugoslovanskega konzulata ter predstavnika krajevnega kulturnega in gospodarskega življenja pripravili v Bariju in še ob obisku Hvara, potem moramo povedati, da je naša pesem odmevala tudi na ladji - ob času kosila, še bolj pa ob času večerje.«
In da bi bilo izletnikom v vseh trenutkih lepo je bilo poskrbljeno tudi za zabavni del programa izleta, ki so ga izpopolnjevali Neva, Rupel, Kjuder in seveda Mara s svojim humorjem.
»Naša zahvala gre še enkrat vsem, ki so nam omogočili ta izlet. Zahvala tov. Klunu, posadki ladje Slavija, zahvala gre krajevnim sekcijam ANPI, županoma iz Pescare in Barija, borčevskim organizacijam na Hvaru in na Malem Lošinju. Toliko lepih misli smo si izmenjali, toliko lepih želja izrekli. V Pescari smo prejeli celo vabilo, da jih ponovno obiščemo, ko bodo tam odkrili spomenik padlim za svobodo in odprli sedež sekcije ANPI. Povsod smo si izmenjali darila, povsod naglasili, da smo in ostajamo zvesti idealom, za katere so dali življenje naši najboljši ljudje.«
Borbena in slovenska pesem je tako začela in tudi zaključila tokratni izlet, tudi po poteh prekomorcev, ki bo ostal vsem udeležencem v lepem in trajnem spominu.
(Na gornjih slikah dva trenutka z izleta. Na prvi udeleženci polagajo vence pred spomenik padlim v Barletti, na drugi pa so voditelji izleta z županom Pescare v tamkajšnji občinski sejni dvorani.)
S pevci TPPZ na izletu
v številnih krajih
kjer so bili prekomorci
letniki videli čim več lepih, zgodovinsko pomembnih objektov, pa tudi, da so si sicer ogledali prelepe kraje tostran in onstran Jadranskega morja.
Če je torej izlet zadovoljil udeležence po svoji bogati in kakovostni ponudbi ogleda in obiska raznih krajev, je z druge strani opravil pomembno delo in nalogo spoznavanja vseh tistih krajev, kjer so slovenski fantje morali služiti v tako imenovanih 'battaglioni speciali", kjer so mnogi slovenski pa tudi drugi antifašisti trpeli v zaporih, živeli v konfinaciji, v posebnih kazenskih enotah.
Izlet je razen tega nudil možnost za obisk številnih spomenikov, spominskih obeležij, postavljenih v spomin številnim padlim italijanskim in jugoslovanskim partizanskim borcem in antifašistom.
In prav ta del izleta smo poglobili v razgovoru z dirigentom partizanskega pevskega zbora Oskarjem Kjudrom, predsednikom zbora Igorjem Pavletičem in z Albertom Klunom, polkovnikom JLA v pokoju, prav gotovo enim najboljših poznavalcev tega dela naše zgodovine.
Prva svečanost, ki nam jo je Kjuder omenil, je bila tista na glavnem trgu v Ravenni, kjer so nacifa-šisti pobili aprila 1945 skupino italijanskih partizanskih borcev. Tu so udeleženci izleta položili prvi venec.
Glavni dogodek tokratnega potovanja je potekal po besedah Oskarja Kjudra v Pescari.
»Preden spregovorim o našem sprejemu pri županu Pescare Nico-li Carcanu, naj izrečem zahvalo vodstvom krajevnih sekcij ANPI, ki so nas povsod pričakala z avtobusi in nam tako omogočila ogled številnih znamenitosti, predvsem pa ogled krajev, ki so pomembni za odporništvo, za boj proti nacifa-šizmu. Zahvala gre seveda vsem predstavnikom oblasti, tisku in televiziji, ki sta poročala o našem obisku borčevskih organizacij, ki so nas v raznih krajih pričakale, sprejele in nam zaželele dobrodošlico. Posebna zahvala gre jugoslovanskemu konzulatu v Bariju, šefu konzulata Slavku Njegomiru in konzulu Sead Džombi, ki so nas sprejeli in se udeležili tudi našega sprejema na ladji v Bariju. Zahvala gre tudi predstavnikom Zveze združenj borcev Jugoslavije, ki so nas tako prisrčno sprejeli na Hvaru in na Malem Lošinju in nam tako potrdili, da se tiste vezi, stkane med osvobodilnim bojem, niso zrahljale, da so bivši partizanski borci in antifašisti še vedno povezani, da jih tudi danes družijo ideali bratstva, enakopravnosti, mirnega sožitja in želje po miru.«
Po vseh teh zahvalah smo prešli na sprejem, ki ga je izletnikom na čast pripravil župan Nicola Carca-no. »Do Pescare smo se morali pripeljati, da smo lahko na županstvu - na izrecno željo in vabilo samega
Neva Lukeš
župana - spregovorili v slovenščini o naših problemih, željah in viziji sveta, ki bi odpravil narodnostno mržnjo, ki bi zagotovil vsem enakopravnost, mirno sožitje. To je bilo za nas izredno doživetje, ki ga ne bomo pozabili. Kdaj bomo kaj takega lahko doživeli v Trstu?!«
Drugo takšno doživetje je bila spominska svečanost v Barletti, kjer je tamkajšnji župan Francesco Larosa spregovoril o idejah in željah, ki so vedno vodile antifašiste in ki še danes vodijo vse, je dejal, ki si želijo dobrih odnosov s sosednjo Jugoslavijo. Pomemben govor je imel Albert Klun.
Tretje doživetje je bilo na otoku Hvaru, kjer so izletnike dočakali ne samo predstavniki krajevnih oblasti in borčevskih organizacij, temveč tudi otočani. »Takoj je bilo vzpostavljeno prijateljsko in tovariško vzdušje, tisto, ki nas je povezovalo že v času narodnoosvobodilnega boja in ki nas mora povezovati tudi v sedanjih težkih časih, ko se moramo vsi vprašati predvsem, kaj smo in ne kdo smo.«
V	ta del izleta spadajo številni govori, ki so jih imeli poleg predstavnikov krajevnih oblasti tudi predstavniki tokratnega izleta: Oskar Kjuder, Albert Klun, Igor Pavletič, Angel Hafner in še drugi.
V	ta del izleta spada tudi to, kar nam je Oskar Kjuder povedal v zvezi z obiskom L'Aquile. »Z mojo harmoniko na čelu smo šli skozi mesto, kjer smo se pred tolikimi
V Prekomorskih brigadah je bilo veliko Primorcev
Na jugu Italije pomembna postojanka NOV
Od 9. septembra 1943 do 15. maja 1945 je šlo skozi zbirne, stalne in prehodne tabore ter druge enote narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije na območju takratne Italije okrog 80.000 pripadnikov omenjenega osvobodilnega gibanja.
Središče vse te dejavnosti je bilo mesto Bari, ki je tako predstavljalo nekakšen svojevrsten most med zavezniškimi vojaškimi silami in jugoslovansko partizansko vojsko. 5.000 udeležencev omenjenega gibanja je v tem razdobju izgubilo življenje. V glavnem je šlo za internirance, politične jetnike, bolne in ranjence, ki so se zdravili v raznih zavezniških bolnišnicah, za pripadnike Jugoslovanske ljudske armade in mornarice, za žene, starce in otroke, ki so se
umikali iz raznih krajev Dalmacije pred nacističnim okupatorjem.
Vsa ta množica ljudi, ki je bila v zaporih, internaciji, kazenskih enotah se je začela, po kapitulaciji fašistične Italije, osvobajati ter združevati v Prekomorske brigade in druge enote NOV, ki so se vključevale v težke boje vzdolž dalmatinske obale in v notranjosti Jugoslavije.
Mnoge, ki so bili v teh bojih ranjeni, so nato ponovno poslali na zdravljenje v Italijo. Zdravili so se v krajih: San Ferdinando, Andria, Grumo, Apulla, Altamura, Gravina, Taranto, Monopoli, Brindisi, Trani, nekaj pa so jih poslali tudi na Malto in v Afriko.
Na jugu Apeninskega polotoka, v pokrajini Lecce, je bilo tudi več deset tisoč otrok in starej-
ših oseb iz Hrvaškega Primorja in raznih krajev Dalmacije. Skupno so namreč preko otoka Visa in Korčule evakuirali okrog 40.000 ljudi, od katerih polovico so nato preselili v kraje El Shatt, Catadbo in Tulumbat v bližini Sueškega prekopa.
Aprila 1964 sta Jugoslavija in Italija podpisali sporazum za trajno ureditev grobov in grobišč jugoslovanskih državljanov, ki so umrli na področju italijanske republike v času druge svetovne vojne. Omenjeni sporazum je določal, da se zgradijo spominske kostnice in obeležja v Bariju, Rimu, Anconi, Gonarsu, Trstu in Gorici.
Prvi tak spomenik je bil postavljen prav v Barletti. Italijanske in jugoslovanske oblasti so tedaj identificirale 1991 imen padlih ali umrlih
jugoslovanskih državljanov. Imena le-teh s° vklesana na spomenik, ki je postavljen tako, dP gleda preko morja proti jugoslovanski obali- * kostnici počivajo ostanki 826 borcev, medtem ku za ostale niso mogli zbrati dovolj dokumente in dokazov.
Odkritje spominske kostnice, ki ga je svojim državljanom postavila Jugoslavija, je bilo 4. lu lija 1970. Udeležile so se ga uradne delegacF vlad in borčevskih organizacij iz obeh drža > med temi je bila tudi večja skupina nekdani borcev Prekomorskih brigad. Ob tej priložnos je prišlo tudi do pobratenja med Barletto mestom Hercegnovi.	j
O vsem tem je na spominski svečanosti Pr~j spomenikom v Barletti ob takratnem izletu sp‘ govoril Albert Klun.
Gaugin je osvojil Pariz
V Grand Palais na Elizejskih poljanah se vsak dan zgrinjajo množice, ki občudujejo umetnine velikega mojstra. Razstava je eden izmed letošnjih najvecjih panskih in svetovnih dogodkov
VERENA KORŠIČ
augin je osvojil Pariz. Čep-M	rav je od odprtja razstave
% T njegovih del v Grand Pala-isu na Elizejskih poljanah (14. jan. 1989) preteklo že nekaj časa, se še vedno stometrske vrste dnevno pomikajo proti vhodu v palačo in obiskovalci nestrpno čakajo na srečanje z umetnikom. Razstava popolnoma opravičuje tako pozornost. Nad 250 del je zbranih v skupnem razstavnem prostoru: prišla so domala z vsega sveta, od Amerike do Japonske, od Rusije do seveda evropskih držav. Posebno pozornost zaslužijo slike iz ruskih zbirk, ki veljajo za najbogatejša hranišča Gauginovih del. Prihod umetnin iz leningrajskega Eremitaža in moskovskega muzeja Puškin pa je še toliko pomembnejši, saj od 1. 1906 le-te niso bile več predstavljene na Zahodu. Zadnja večja retrospektiva je bila postavljena v Parizu (Orangerie des Tuileries) I. 1949 ob stoletnici umetnikovega rojstva.
Razstava, ki jo lahko sedaj občudujejo Parižani in obiskovalci od vsepovsod, je bila že na ogled v National Gallery ol Art v VJashingtonu (od 1. maja do 31. julija 1988) in v Art Institute v Chicagu (od 17. sept. do 11. dec. 1988) in je sad sodelovanja omenjenih ustanov z Zvezo francoskih nacionalnih muzejev. Pokroviteljstvo pa je prevzela tvrdka Olivetti, ki želi z vrsto pomembnih likovnih prireditev proslaviti svoj osemdeseti jubilej. Ob razstavi je izšel razkošen katalog (493 strani!), skupinsko delo odličnih poznavalcev Gauginovega opusa (Fran-coise Cachin, Isabelle Cahn, Charles F. Stuckey, Claire Freches-Thory, Glo-ria Groom, Richard Brettell, Maria Prather), posvečen pa je Mereti Bodel-son (1907-1986), ki je pionirsko začela raziskovati Gauginov opus. Študija je razdeljena na več poglavij, ki kronološko osvetljujejo slikarjevo življenjsko in umetniško pot. Kljub' prizadevanju in skrbni pripravi avtorjev pa
je bila že deležna kritičnih pripomb raziskovalca Victorja Merlhesa, ki je več let posvetil proučevanju različnih dokumentov, predvsem Gauginovih pisem (te zadnje je objavil v posebni knjigi). Katalogu očita več netočnosti pri datiranju, identifikaciji in interpretaciji del ipd. Kljub kritikam pa
ostane katalog, tudi z ozirom na bogato fotografsko gradivo, eno temeljnih del pri proučevanju Gauginovega opusa.
Prireditelji razstave so si zadali zelo ambiciozen načrt: želeli so se izogniti fragmentarnosti in predstaviti slikarja kot celovitega umetnika, z osvetlitvijo tudi tistih aspektov njegove umetnosti, ki so bili do sedaj manj poudarjeni in le slabo osvetljeni. Tako so v razstavne prostore poleg slik pritegnili tudi plastiko, predvsem lesene in keramične izdelke, v katerih so še prej kot v slikarskem opusu zaznavni Gauginovi stilni premiki. Podobo umetnika pa izpopolnjujejo še razne grafike, risbe, skice, rokopisi in dokumentarno gradivo različne vrste.
Poznavalci pogrešajo na razstavi nekatera pomembna dela (npr. Od kod prihajamo? Kaj smo? Kam gremo?, 1897, Museum o/ Fine Arts, Boston), ki pa niso mogla zapustiti svojih hranišč zaradi krhkosti barvne plasti in splošnega "zdravstvenega" stanja.
Razstava nas uvaja v umetnikov opus preko začetnih del, ki jih je Gaugin v Pissarrojevi družbi skrbno slikal na impresionističen način,- vodi nas preko del, ki so nastala predvsem v divji in eksotično privlačni Britaniji in v katerih se uveljavljajo nove umetnikove težnje: zanikovanje prostora z uvajanjem izredno strmega osišča, nanašanje čistejših barvnih ploskev, barvni in vsebinski simbolizem. Končno nas privede do stvaritev, ki so nastale na Tahitskih otokih in po katerih je umetnik predvsem zaslovel. Pred nami se odpre nov svet, v katerega je vpet predvsem ženski lik: topel, nepokvarjen, zapeljiv v svoji
neomadeževani pristnosti, v prostoru, ki nima nič skupnega s prenasičeno evropsko civilizacijo, v okolju, ki diha še iz pradavnine svoje skrivnostne sporočilnosti. Od začetnega naslajanja nad novim svetom, izraženega tudi v pojočih, živih barvah, se slikar proti koncu svojega življenja poda na neko pravljično pot, kjer simbolična govorica v prepletanju toplih rjavkasto rumenkastih tonov odraža umetnikovo zazrtost v nek fantastičen, irealen prostor. Pregled del nam odstre neverjetno bogato barvno lestvico, ki je prisotna tudi tam, kjer izstopajoči osnovni toni dajejo videz enotnih, čistih barvnih ploskev. Uporaba rdeče barve pa je svojevrstna: zdi se, da pod površino slike izgoreva ogenj. Ta učinek je nekaj povsem edinstvenega. Občutek živega tlenja napolni s posebno razgibanostjo in nemirom del, ki so sicer kompozicijsko statična, vkovana v neminljiv prostor.
Pregled razstavljenih del po eni strani odpravlja, po drugi pa še bolj utrjuje mit, ki se je stkal okrog slikarjeve osebnosti. Ko si preko njegovega opusa rekonstruiramo podobo njegovega življenja, spoznamo umetnika, ki je kot toliko drugih preživel svoj "križev pot" v trpljenju, nerazumevanju in pomanjkanju. Po drugi strani pa nam slike govorijo o umetniku, ki je suvereno ustvarjal mimo vseh življenjskih težav in zapletenosti. Njegovi avtoportreti razodevajo stisko človeka, a tudi neprizadetost umetnika, ki se vsemu navkljub povzpne nad večkrat bedno vsakdanjost.
Površnost in pri publiki priljubljen lov na senzacije sta ustvarila krivično
podobo o umetniku, ki naj bi kot uročen od ljubezni do eksotike zapustil Evropo in iz nekega skrivnostnega konca sveta pošiljal na stari kontinent slike polne ognja in tako različne od del sodobnikov, da so zbujale diametralno nasprotne si sodbe. Razstava pa pokaže, da so bila potovanja v daljno Oceanijo boleča nujnost, nastala iz zavestne odločitve po hudih notranjih trenjih in trpečem iskanju. Že takrat, ko je slikal na impresionističen način, so bile njegove misli drugje. Zelo zgodaj je začel odklanjati ustaljene vzorce (to je opazno predvsem v njegovih zgodnjih plastikah) in strastno iskal lastno pot. Rad je ponavljal, da ga nihče ni mogel preusmeriti, ker je sam preveč pretrpel za dosego lastnega izraza in je zato njegovo slikarstvo izključno njegov "jaz". Tahitsko obdobje s hotenim primitivizmom, zanikovanjem perspektive, ploskovitostjo in svojevrstno uporabo barv je le smiselno sosledje že načetih iskanj. Omenimo naj le njegovi slavni deli Kristus v rumenem (konec 1889) in Vizija po pridigi (1888), ki predstavljata že pravi barvni simbolizem. Zato je krivično in nepopolno ocenjevanje Gauginove umetnosti predvsem po delih iz Oceanije, čeprav so prav ta raztegnila umetnikovo popularnost v najširše kroge.
Paul Gaugin_ se je rodil 7. junija 1848 v Parizu. Že naslednjega leta se je družina vkrcala in odpotovala v Peru. Oče je na poti umrl. Mati, ki je imela v Peruju sorodnike, se je čez nekaj let z otroki vrnila v Francijo. L. 1865 se Gaugin vključi v trgovsko mornarico in obkroži svet. Po vrnitvi se zaposli v Parizu pri nekem denarnem zavodu. Po poroki z Mette Sofie Gad 1. 1873 se njegovo zanimanje za slikarstvo stopnjuje. Leta 1876 prvič razstavlja svoja dela. Zaradi težav na delovnem mestu se 1. 1883 odloči, da bo odslej družino vzdrževal le s svojim slikarstvom. To pa ni bilo enostavno. Njegova dela so le s težavo našla pot do kupcev, finančne težave so bile vsakdanja stvar. L. 1884 se žena z otroki odseli na Dansko k sorodnikom. Nekaj časa živi z njimi tudi slikar. Zaradi popolnoma tujega umetniškega okolja in drugih trenj zapusti družino (čeprav ohrani z otroki vseskozi ljubeče stike) in se vrne v Pariz. Naslednje leto slika v Pont-Avenu v Britaniji med skupino slikarjev in literatov. Na prigovarjanje prijateljev se 1. 1887 odpravi na Antilje. Od tedaj si sledijo postanki v Britaniji in potovanja na daljne Tahitske otoke. Kljub velikim žrtvam in odpovedim v človeškem pogledu se Gaugin v celoti preda zasledovanju svojih umetniških ciljev, dokler mu smrt 8. maja 1. 1903 ne prepreči nadaljnjih načrtov.
Gauginov pojav v umetnosti ob koncu 19. stoletja je odprl nove, šele kasneje prav ovrednotene poti k slikarstvu. Med drugim je preprečil epi-gonstvo, ki bi se po impresionizmu kaj lahko razvilo in privedlo slikarstvo v slepo ulico, prebudil je željo po jasnem oblikovanju predmetov in vzpostavil nov odnos do obravnavanja slikarskih površin in do barve same.
Razstava, ki bo odprta do 24. aprila, se prav gotovo uvršča med letošnje najpomembnejše likovne prireditve v Parizu.
Novogoriške prireditve posvečene obujanju zgodovinskega spomina
v četrtek, 16. marca, je Goriška knjižnica v Novi Gorici pripravila Predstavitev knjig "La cultura slovena nel Litorale" in "La cultura friulana J1®! Goriziano". Knjigi je v začetku le-ošnjega leta izdal goriški Istituto di l°ria sociale e religiosa, v Novi Gori-P ,sta ju predstavila prof. Sergio in Lu-9i Tavano. Oba sta tudi spregovorila dejavnosti goriškega inštituta, ki Pravlja pomembno raziskovalno in Ulturno nalogo. Po predstavitvi je edila diskusija, dotikala se je pred-®em furlanske problematike. Večer je s lnil v priznavanju zaslug, ki si jih je svojim osemletnim delom pridobil 90riški inštitut zlasti pri širjenju zna-Ja 0 slovenskem svetu med Italijani ha p r*ani- Knjiga o slovenski kulturi sk ^morskem, napisana za italijan-6 bralce, je izjemno dejanje, po-me»bno za kulturo sožitja, sto >a nove9a leta dan letos je minilo 1948) ot* rojstva Virgila Ščeka (1889-dt-7 ' duhovnika in javnega delavca, ku avnega poslanca in publicista. Šče-
kat ) vSPomin je skupina primorskih diku- kih izobražencev pripravila štu-pj.jjJ.dan v soboto, 18. marca, v žu-Prite dvorani v Komnu. Prireditev je S^p, 9nila lepo število obiskovalcev, prerl °vega časa in življenja pa so se s Adr,fVanji spomnili dr. Tone Požar, SttJ0? Pahor, Marko Tavčar in Peter Ven,' “led diskusijskimi prispevki pa tovl °meniti poseg dr. Milka Matiče-ln Prof. Borisa Pahorja. Virgil
Šček je bil zagotovo pomembna osebnost primorske zgodovine našega stoletja, vreden prave znanstvene obdelave. Komensko srečanje je bilo prvi kompleksnejši poskus vrednotenja zelo široko snujočega aktivista, kakršni so se pojavljali na ogroženih območjih slovenskega etničnega prostora. Prav bi bilo, da bi se taka in podobna srečanja nadaljevala in da bi predstavljeni referati v tiskani obliki prišli v javnost.
21. aprila letos bo v Novi Gorici okrogla miza, namenjena obravnavanju primorskih razmer v letih 1945-1947. Zgodovinarji, predvsem iz vrst mlajše generacije, bodo skušali pojasniti burna dogajanja, ki jih je Primorska doživljala v času po osvoboditvi do uveljavitve mirovne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Okrogla miza bo posvečena spominu letos umrlega po-
litika in publicista Julija Beltrama-Janka, njen prireditelj pa je odbor za pripravo "Goriških srečanj".
V Novi Gorici potekajo priprave za znanstveno srečanje ob 45-letnici sve-togorske božje poti. Vodi jih Zgodovinsko društvo za severno Primorsko, soorganizatorji pa so Zgodovinski inštitut ZRC SAZU, goriški Istituto di storia sociale e religiosa, Goriški muzej in svetogorski samostan. Doslej je prijavljenih 18 referentov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Svetogorsko problematiko bodo obravnavali skozi zgodovinska dogajanja, v luči umetnostno zgodovinskih in literarnih vprašanj, več referatov pa šo namenili splošni slovenski cerkveni zgodovini od 16. stoletja dalje. Znanstveno srečanje bo v petek, 27. oktobra 1989, v prostorih samostana na Sveti gori.
(bm)
Nova številka publikacije Voila
Te dni je izšla sedma številka publikacije Voila, brezplačnega dvomesečnika revije Juliet. Namen publikacije, ki jo vodi Alessio Curto in pri kateri sodelujejo predvsem mladi intelektualci, je izpostaviti najzanimivejša kulturna, družbena in politična gibanja v loku dežel Delovne skupnosti Alpe-Jadran.
V tej zadnji številki je nekaj zanimivih prispevkov, od katerih bi omenili predvsem zapisa Barbare Gruden o Spacalovi galeriji v Štanjelu in Milana Stepanoviča o delu fotografa Bojana Radoviča, ki v Novem mestu ustanavlja fotografski center Srednje Evrope.
V miljski Beneški hiši
Telesnost in duhovnost v delih Angiolette Firpo
V miljski Beneški hiši se uspešno nadaljuje razstavna dejavnost v okviru ciklusa Minimi intenti, ki ga nekaj tržaških kulturnih in umetniških združenj (Cappella Underground, Skupina 78, Juliert Art Magazine, Photoi-mago in TK galerija) prireja v sodelovanju z Občino Milje z namenom, da bi prikazali najsodobnejše umetniške vzgibe na italijanskem, a tudi na mednarodnem obzorju, predvsem v Sloveniji in na Hrvaškem ter v Avstriji. Zadnji gost Beneške hiše je slikarka Angioletta Firpo iz Alessandrie v Piemontu, ki razstavlja na vabilo Skupine 78. Firpova, ki bo razstavljala do začetka aprila, predstavlja serijo velikih platen v olju z naslovom »Telo in duša«.
Sam naslov kaže na notranjo napetost teh slik v slogu informela, ki ponazorujejo prej duševne vzgibe kot kako konkretno pokrajino, prej duševno reakcijo na okolje kot okolje samo. Velike slike, v katerih prevladujejo temne, črne, rjave in plave barve z nenadnimi prebliski kontrastnih svetlih barv, so namreč likovna upesnitev duševne pokrajine, ki enako kot prst sprejema odtise zunanjih dogodkov. In prav take so slike Angiolette Firpo kot obdelana, zorana zemlja.
Likovna materija, to je oljnata barva, je ponekod valovita, drugod popolnoma enakomerna in na ta način pripoveduje o valovanju in mirovanju duha. Prav na ta način pa postane materija meja oziroma stičišče med duhom in telesom, iz lirične izpovedi se sprevrže v čisto strastno čutenje in čustvovanje, ki nam ga razkriva rdeča barva edine živahnejše slike. Medtem ko v ostalih slikah slikarka prisluškuje svojemu notranjemu dogajanju in se zapira v osebni domišljijski in magični krog, pa se v tej svoji edini strasthi sliki, ki nosi naslov Ljubimec, brezkompromisno odpira drugemu.
Da je njena ustvarjalnost vperjena predvsem v ujemanje intimnih vzgibov, je slikarka dokazala tudi z daljšo performance, ki jo je uprizorila ob otvoritvi razstave. Firpova je po sugestijah vzhodnjaških verstev pripravila namreč neke vrste začaran krog, v katerega je "pričarala" svoje želje in hotenja.
Prihodnja razstava v priredbi Photoimago pa bo nudila pregled v novo avstrijsko fotografijo.
B. G.
Dragoceni modeli za letošnje neveste
V cvetje in tančice ovita
Slavna dela znamenitih slikarjev so večkrat navdihnila ustvarjalce bolj uporabnih zvrsti, kot so na primer modni kreatorji. Še zlasti, ko so slikarji skušali na platno vtisniti svoj ideal ženske lepote. Botticellijeva Pomlad nedvomno sodi med najbolj znane in najbolj citirane slike o »absolutni ženski lepoti«, ki je seveda sveža in dehteča kot roža.
Tokrat si je slovito Botticellijevo lepotico sposodila kreatorka Lolita Lem-picka, ki jo je predstavila kot »svojo« nevesto za prihodnjo sezono (slika levo). Kot rečeno, je model na sliki predlog za prihodnjo jesensko-zimsko sezono, vendar pa »cvetličnih« predlogov ne manjka niti v letošnjih kolekcijah, ki so namenjene spomladanskim nevestam.
Ker je tudi na splošno moda za naj-nežnejši letni čas precej romantična, se letošnje neveste lahko mirno prepustijo romantičnim čustvom. Če odmislimo predloge slavnih svetovnih mojstrov, ki vselej skušajo uveljavljati osebni stil, se je večina specializiranih firm in tudi krojaških salonov dala zavesti sladki omami cvetličnih okrasov, lepoti umetelno izdelanih čipk in čaru presojnih tančic.
Po načelu, da mora biti nevestina obleka enkratna ter nepozabna kot poročni dan, mojstri obrtniki niso sledili s tkanino, raznimi dodatki in cveticami. Tako bogato oblečena nevesta seveda potrebuje primeren okvir, oziroma vse ostalo mora biti pripravljeno v istem stilu brez skomin po zmernosti.
Cvetličnim okrasom pa letošnje neveste lahko dodajo tudi veliko svetlikajočih, kajti navdihu romantike lahko pridajo zlati pečat dragocenosti. Pravzaprav si lahko izberejo, če okoliščine dopuščajo, celo bogato večerno obleko.
Dovolj izbire pa imajo tudi neveste, ki si zaželijo kratko obleko. Tudi ti modeli niso povsem enostavni, kajti dodali so jim nekakšna zgornja krila. In končno še možnost za drznejše, ki lahko dahnejo usodni »da« v minikrilu ali bermudkah, seveda belih.
BREDA PAHOR
Nežno v objem pomladi
Zavajaj me nežno - šepetajo veliki mojstri svetovne mode ženski, ko slači zimski plašč in že sanja o poletju. Zadnja leta pri nas pravzaprav ni več pomladi, zato je kot kratek, težko pričakovani trenutek.
Spomladi se narava prebuja in spomladi naj bi se tudi ženske preoblekle v nežne cvetlice. Po težkih zimskih barvah pridejo na vrsto pastelne, ki so kot ustvarjene za lažje volnene tkanine in svilo.
Pomlad je seveda tudi najprimernejši čas za kostime, ki jih lahko ženske nosijo brez dodatnih ogrinjal ali plaščev. Zato jih lahko tudi dodatno okrasijo s čipkastimi tančicami, z naravnim ali umetnim cvetjem in si na glavo nadenejo ljubek klobuk, ki je samo za okras.
Pri krojih za kostime vlada sproščena svoboda: ozirati se je seveda treba na material in na postavo. Bistvenega pomena pa je, da si vsaka posameznica ustvari komplet, se pravi, da gleda na skupni videz izbranega modela in si ne izbira vsakega kosa posebej.
Kreatorji so namreč veliki lisjaki, pravijo sicer, da je posamezne kose mogoče prosto sestavljati, vendar ni povsem tako. Kratka krila namreč zahtevajo drugače krojene suknjiče od dolgih, ohlapne bluze se tudi ne prilegajo na vsa krila in tako naprej. Zato je najbolje, da si vsaka v kopici predlogov poišče najbolj odgovarjajoči stil in si v njegovem okviru sestavlja lastno garderobo.
Vseeno pa je dobro upoštevati nekatere »razvojne« smernice muhaste mode. Kot kažejo delileji predlogov za
naslednjo jesensko-zimsko sezono, se klasično krojenim krilom pišejo slabi časi. Že za letošnjo pomlad je veliko kompletov z daljšimi krili, ki so lahko iz težje svile ali iz lažje volne. Poleti pa so sploh zaželena dolga in široko nabrana krila iz prozorne svile ali iz bombaža.
Glavno vodilo v naslednjih mesecih bo beseda »soft«, ki jo lahko prevedemo s pridevnikom mehek, ki naj bi označeval tako tkanine kot kroje, predvsem pa skupni videz. Pod tem skupnim imenovalcem je večina stilistov napovedala oster boj togim kostimom, ki so se še do nedavnega zmagoslavno sprehajali po cestah.
Mehko in široko krojene pa morajo biti tudi hlače, ki bodo po nekajletnem zatonu spet zavladale v nenehnih sprememb željnem svetu mode. Pravzaprav je zadnje čase mogoče zaslediti zelo očitene beg nazaj, saj veliko predlaganih modelov povzema nekatere bistvene elemente ljudskega izročila nekaterih narodov ali pa okvirne značilnosti polpreteklih obdobij.
Tako bo predvsem poleti veliko inačic indijskega načina oblačenja, seveda v čudovitih svilenih tkaninah, kot bo tudi zelo zaznavno prisotna Južna Amerika v izrazitejših barvah. Navdih za pomlad je nežnejši in ni tako čutno obarvan, med letošnjimi »muzami« je na primer tudi slovita angleška pisateljica Virginia Woolf. Oblačenje v »njenem« stilu seveda zahteva veliko kostimov moškega kroja, ki jih omilijo dodatki in pa mehkoba tkanin.
(bip)
r GALTRUCCOl
TKANINE
naj večja izbira modnih tkanin in modelov \ oblek za neveste in slavnostne priložnosti. / Trg Goldoni 1 - TRST	/A
VABILA
BOMBONIERE
DARILA
Drevored XX. septembra 23 TRST — Tel. 764042
Oglase zbral in pripravil
i®
publiest
oglasni oddelek Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6 - TRST telefon: (040) 7796688
Mmačni seznami
iz #
Najnovejša kolekcija porcelana v najmodernejših oblikah
v Ul. Carducci 20
Popolna izbira gospodinjskih strojev v Ul. Muratti 4
RADIO in TV SPREJEMNIKI, HLADILNIKI, PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI in MALI GOSPODINJSKI STROJI
bautiquc
Ul. Carducci 12
za povabljene goste nekaj elegantnega ob taki priložnosti
V	Emiliji se bo jutri začelo 40, svetovno prvenstvo v formuli ena
V
Se v znamenju McLama-Honde?
RUDI PAVŠIČ


Leta 1950 se je na Angleškem začela pustolovščina, ki ji pravimo formula ena. Začelo se je tekmovanje avtomobilskih prototipov, ki je v začetku naletelo le na delno odobravanje občinstva in je bilo namenjeno maloštevilnim ljubiteljem tega športa ter vsem tistim, ki so posredno ali neposredno živeli in delali v svetu motorjev. Prvo svetovno prvenstvo je štelo sedem velikih na-gradJVelika Britanija, Francija, Italija, Švica, Belgija, Monaco in Indianapolis), končna zmaga pa je pripadla Italijanu Giuseppeju Farini, ki je vozil na alfi romeo 158.
Od takratnih časov je minilo štirideset let in svet formule ena je postal vse bolj zanimiv. Zanj je pokazala zanimanje tudi televizija, kmalu zatem so prišli prvi sponsorji, danes pa gre za superorganizacij o, ki upravlja na stotine in stotine milijard lir.
Abinacija Mansel-Ferrari
Sezona brez turbo motorjev
Jutri se bo v Braziliji začelo letošnje svetovno prvenstvo v formuli 1. Tokratna izvedba je še posebej zanimiva, saj pomeni novo obdobje v tem motorističnem svetu. Prišel je hamreč čas, ko vsi tako rekoč začenjajo znova, to je brez turbo motorjev, ki so bili glavna značilnost zadnjih desetih let in so prav v zadnjih sezonah, zaradi nadvlade maloštevilnih prototipov odvzeli formuli 1 tisti čar, zaradi katerega se je 2a dirke zanimalo vse več ljudi v
svetu.
Popolna odprava turbo motorjev je vsaj v teoriji dala vsem nastopajočim možnost, da se enakovredno merijo med seboj in ni nobeno avtomobilsko hišo predčasno izključila iz boja za svetovni naslov. To samo v teoriji, saj v resnici ni prav tako, kajti prepričani smo, da vsi na letošnjem SP ne bodo imeli istih možnosti za uspeh.
Rekordna udeležba
Sicer zanimivost letošnjega prvenstva, ki bo potekalo ob izredno velikem zanimanju številnih spon-sorjev, bo veliko število prijavljenih avtomobilov: štirideset. To pa je mednarodno avtomobilsko federacijo prisililo, da je vnesla nova pravila. Zaradi velikega števila prijavljenih bo vsak petek zjutraj, pred prvim uradnim treningom, kvalifikacijski trening za štirinajsterico, ki bo morala v eni uri kvalifikacij ugotoviti, kdo bo lahko nastopil na uradnem treningu.
FISA je namreč določila le 26 gotovih mest tistim moštvom, ki so lani dosegla najboljše rezultate. Najslabši lanski avtomobili, ob letošnjimi novinci, pa bodo morali na predkvalifikacijsko preizkušnjo za štiri še razpoložljiva mesta za uradni trening.
Trinajsterica (Foirst Racing ne bo nastopila na SP), ki se bo potegovala za 4 razpoložljiva mesta, pa je naslednja: S. Modena, M. Brundle (oba Brabham), P. Ghinzani, N. Larini (oba Osella), A. Caffi (Dallara), P. H. Raphanel (Coloni), G. Foitek (Eu-roBrun), A. Suzuki, B. Schneider (oba Zakspeed), S. Johansson, B. Gachot (oba Onyx), V. VVeidler (Rial), J. Winkelhock (Ags). Za ljubitelje avtomobilskih dirk se torej že ob petkih, pred samim uradnim tekmovanjem, obetajo zanimive kvalifikacijske dirke za vstop v trideseterico najboljših.
Ob Fordu še šest motorjev
Poslovitev od turbo motorjev je vsekakor bila sprejeta s precejšnjim odobravanjem, predvsem s strani tistih avtomobilskih hiš, ki so v zadnjih sezonah imele manj sreče (beri slabše motorje). Kot zanimivost povejmo, da bodo letošnji piloti vozili s sedmimi različnimi motorji. Levji delež si je zagotovil Ford, ki bo poganjal skoraj polovico avtomobilov. Ostale znamke pa so: Ferrari, Lamborghini, Judd, Renault, Yama-ha in Honda.
McLaren glavni favorit
Kakšni pa so izgledi za letošnjo sezono in kdo so glavni favoriti? Po
mnenju večine izvedencev imajo predstavniki McLarna-Honde že precejšnjo prednost pred ostalimi in večina je prepričana, da bodo ponovili lanski uspeh, tokrat sicer z novim desetvaljnim V motorjem. Sicer je treba povedati, da konstruktorji na Japonskem iz vseh dosedanjih testnih voženj že pripravljajo drugo generacijo tega motorja, ki veliko obeta.

Svetovni prvak A. Senna
Med kandidati za sam vrh sodi tudi Benetton 'z novim Fordovim motorjem, kakor tudi VVilliams, ki se je za to sezono odločil, da bo uporabil Renaultov motor. Manj možnosti pa ima Lotus, ki je izgubil bitko za Hondine motorje in bo v tej sezoni tekmoval z Juddovimi.
Kaj pa Ferrari? Italijanski ljubitelji avtomobilizma si po lanskem dokaj klavrnem prvenstvu veliko obetajo od obeh pilotov (Berger in Mansell) in od novega dvanajstvalj-nega V motorja, ki je v zaključni konstrukcijski fazi. Italijanski del Ferrarija (konstrukcija motorja) ne kaže najboljše; britanski del (Bar-nardova konstrukcija avtomobila) pa zaradi težav s pogonskim delom ni še docela preizkušen. Zato se lahko zgodi, da bodo številni navijači rdečih bolidov tudi v tej sezoni ostali razočarani.
Novosti in zanimivosti nove sezone
V letošnjem tekmovanju formule 1 je vnešenih tudi precej novosti. Po dveh »mirnih« sezonah se glede
ŠTARTNE ŠTEVILKE VOZNIKOV ZA LETO 1989
L A. Senna (Br. — McLaren-Honda)
2.	A. Prost (Fra. — McLaren-Honda)
3.	J. Palmer (VB — Tyrrell-Ford DFR)
4.	M. Alboreto (It. — TyrrelI-Ford DFR)
3- T. Boutsen (Bel. — VVilliams-Renault)
R- Patrese (It. — Williams-Renault)
’■ M. Brundle * (VB — Brabham-Judd)
“• S. Modena • (It. — Brabham-Judd)
D. Warwick (VB — Arows-Ford DFR)
I”- E. Cheever (ZDA — Arows-Ford DFR)
N. Piguet (Bra. — Lotus-Judd)
S. Nakadžima (Jap. — Lotus-Judd)
M.	Gugelmin (Bra. — March-Judd)
I®- L Capelli (It. — March-Judd)
}'• P. Ghinzani * (It. — Osella-Ford DFR)
N.	Larini • (It. — Osella-Ford DFR)
?n' r Nannini (It. — Benetton-Ford V8) j, “• Herbert (VB — Benetton-Ford V8)
9,"	Cesaris (It. — Dallara-Ford DFR)
2,- A. Caffi • (it. _ Dallara-Ford DFR)
24	f- Martini (It. — Minardi-Ford DFR)
25	n SMa (Špa. — Minardi-Ford DFR)
2e' t" Arnoux (Fra. — Ligier-Ford DFR)
27’ m 9r°uilliard (Fra. — Ligier-Ford DFR) 2a Mansell (VB — Ferrari)
29	v' 5er9er (Av. — Ferrari)
30	n' P®lmas (Fra. — LC Lola-Lamborghini)
31	d ot (Fra. — LC Lola-Lamborghini) 32' d moreno (Bra. — Coloni-Ford DFR)
33' Raphanel * Fra. — Coloni-Ford DFR)
c.. Foitek * (Češ. — EuroBrun-Judd)
34.	A. Suzuki ’ (Jap. — EuroBrun-Judd)
35.	B. Schneider * (ZRN — Zakspeed-Vamaha)
36.	S. Johansson * (Šve. — Zakspeed-Yamaha)
37.	B. Gachot * (Bel. — Onyx-Ford DFR)
38.	C. Danner (ZRN — Onyx-Ford DFR)
39.	V. VVeidler * (ZRN — Rial-Ford DFR)
40.	P. Streiff (Fra. — Rial-Ford DFR)
41.	J. VVinkelhock * (ZRN — AGS-Ford DFR)
42.	G. Targuini " (It. — AGS-Ford DFR First-Judd).
*: vozniki s to oznako se morajo pred vsako dirko kvalificirati za uradni trening.
KOLEDAR FORMULE 1
26.	marec: Rio de Janeiro (Brazilija)
23.	april: Imola (San Marino)
7. maj: Monte Carlo (Monaco)
28. maj: Ciudad Mexico (Mehika)
4.	junij: Phoenix (ZDA)
18. junij: Montreal (Kanada)
9. julij: Le Castelet (Francija)
16. julij: Silverstone (V. Britanija)
30. julij: Hockenheim (ZRN)
13. avgust: Hungaroing (Madžarska)
27.	avgust: Spa-Francorchamps (Belgija)
10. september: Monza (Italija)
24.	september: Estoril (Portugalska)
1. oktober: Jerez (Španija)
22. oktober: Suzuka (Japonska)
5.	november: Adelaide (Avstralija).
gum na tekmovanje ponovno vrača italijanska tovarna Pirelli, ki bo opremljala sedem moštev (Dallara, Brabham, Minardi, Coloni, Osella, EuroBrunn in Zaksped) in se bo skušala približati slovitemu Good-yearu. Druga zanimivost bo zadevala televizijske prenose. Za vsako dirko bodo namestili 2 kameri na avtomobilih izbranih moštev. Svoj pristanek so doslej dali že McLaren, Lotus, VVilliams, Benetton, March, Arrows in Ferrari. Zaradi tega bodo vsi avtomobili v tej sezoni tehtali namesto 500 kg 5 kilogramov več. Tisti namreč, ki ne bodo vozili kamer, bodo obteženi s 5 dodatnimi kilogrami.
Kar zadeva točkovanje (9 točk zmagovalcu, 6 drugouvrščenemu, 4 tretjemu, 3 četrtemu, 2 petemu in 1 šestemu) bodo upoštevali 11 najboljših uvrstitev. V primeru enakega števila točk dveh ali več pilotov, bo zmagal tisti, ki je dosegel več prvih oziroma drugih ali tretjih mest.
Ko že govorimo o zmagah pilotov povejmo, da na tej posebni lestvici vodi Francoz Alain Prost, ki je doslej zmagal kar na 35 dirkah za SP. Sledijo mu Jackie Stewart (27), Jim Clark in Niki Lauda (25), J. Manuel Fangio (24) in Nelson Piguet (20).
Kar zadeva starostni stalež med piloti, ta pripada trojici, Angležu Grahamu Hillu, Francozu Jacguesu Laffiteju in Italijanu Riccardu Patre-seju, ki so sodelovali kar na 176 dirkah za svetovno prvenstvo. Sledijo jim Niki Lauda (171), Nelson Piguet (157), John VVatson (152) in Carlos Reutemann (146). Kar zadeva avtomobilske hiše, največ zmag so si doslej zagotovili Fordovi avtomobili (155). Sledijo: Ferrari (94), Honda (42), Climax (40) in Porsche (26). Ferrari pa vodi na lestvici kar zadeva nastopov na dirkah za SP. Doslej so se rdeči bolidi udeležili kar 440 dirk, sledijo pa jim Ford (306), Alfa Romeo (212), BRM (197) in Renault (140).
Sicer vsa ugibanja o končnem zmagovalcu so lahko tudi zmotna in prav neznanka, ki je predstavljala odstranitev turbo motorjev, lahko
prispeva, da se med vodilnimi piloti uveljavi še kdo, ki ni sodil med najpomembnejše kandidate.
Prva dirka v formuli ena v Braziliji (Jacarepagua) pa bo že pokazala, kdo so tisti piloti, ki se bodo v tej sezoni potegovali za naslov najboljšega v formuli ena.
ZMAGOVALCI FORMULE 1
1950: Farma (It. - Alfa Romeo); 1951: Fangio (Arg. - Alfa Romeo); 1952: Ascari (It. - Ferrari); 1953: Ascari (It. - Ferrari); 1954: Fangio (Arg. - Mercedes, Mašerah); 1955: Fangio (Arg. - Mercedes); 1956: Fangio (Arg. - Ferrari); 1957: Fangio (Arg. - Masera-ti); 1958: Havvthorn (VB - Ferrari); 1959: Brabham (Aus. - Coo-per-Climax); 1960: Brabham (Aus. - Cooper-Climax(; 1961: P. Hill (ZDA - Ferrari); 1962: G. Hill (ZDA - BRM); 1963: Clark (VB - Lotus-Climax); 1964: Surte-es (VB - Ferrari); 1965: Clark (VB - Lotus-CIimax); 1966: Brabham (Aus. Brabham-Repco); 1967: Hulme (N. Ze. - Brabham-Repco); 1968: G. Hill (VB - Lotus-Ford); 1969: Stewart (VB - Mat-ra-Ford); 1970: Rindt (Av. - Lo-tus-Ford); 1971: Stewart (VB -Tyrrell-Ford); 1972: Fittipaldi (Bra. - Lotus-Ford); 1973: Stewart (VB - Tyrrell-Ford); 1974: Fittipaldi (Bra. - McLaren-Ford); 1975: Lauda (Av. - Ferrari); 1976: Hunt (VB - McLaren-Ford); 1977: Lauda (Av. - Ferrari); 1978: An-dretti (ZDA - Lotus-Ford); 1979: Scheckter (J. Af. - Ferrari); 1980: Jones (Avs. - Williams-Ford); 1981: Piguet (Bra. - Brabham-BMW); 1982: Rosberg (Fin. - Wil-liams-Ford); 1983: Piguet (Bra. -Brabham-BMW); 1984: Lauda (Av. - McLaren-Porsche); 1985: Prost (Fra. - McLaren-Porsche); 1986: Prost (Fra. - McLaren-Porsche); 1987: Piguet (Bra. - VVilli-ams-Honda); 1988: Senna (Bra. -McLaren-Honda).
Nesreča nikoli ne počiva
Danes na Dunaju prijat eljska nogometna tekma
Italijani favoriti
Poskusni skoki za finale SP v Planici
Weissflog skakal najdlje
DUNAJ — Po 15 letih bo italijanska nogometna reprezentanca spet na dunajskem Praterju. Danes se bo namreč ob 16.30 pomerila v prijateljski tekmi z Avstrijo.
Trener italijanske reprezentance Azeglio Vicini je že sporočil imena igralcev, ki bodo začeli današnjo tekmo. Ne samo, Vicini je prvič tudi seznanil časnikarje, da bo v drugem polčasu Borgonovo skoraj gotovo zamenjal enega od napadalcev (verjetno Sere-no) in Ferrara bo zamenjal enega od branilcev. Sicer pa je reprezentanca ista, kot je igrala prejšnji mesec v Pizi proti Danski.
Avstrijski nogomet zadnje čase gotovo ni med boljšimi v Evropi. Stadioni so skoraj prazni. Za današnje srečanje proti Italiji pa je pričakovati, da bo dunajski Frater poln, saj domači navijači gledajo povsem drugačno na »nogometno Italijo« kot pred leti. Az-zurri trenutno predvajajo lep in privlačen nogomet in ne tistega, ki je bil še pred kratkim značilen za Italijo, to je skrajno obrambno igro.
Zvezni selektor Avstrije Josef Hic-kersberger dokaj trezno ocenjuje moč svoje reprezentance in pravi: »Srečanje z Italijo bo za nas izredno pomembna preizkušnja za našo kvalifikacijsko skupino, v kateri smo že izgubili proti SZ z 0:2, s težavo smo premagali Turčijo s 3:2, sedaj pa nas čaka ključno srečanje z NDR v Leipzigu. Proti Italiji bomo skušali dati vse od sebe. Azzurri, od katerih predvsem cenim Franca Baresija, so izredno močni in v tem srečanju tudi favoriti.«
DANAŠNJI POSTAVI
AVSTRIJA: Lindenberger, Degeorgi, Russ, Pfeffer, Weber, Zsak, Ogris, Pro-haska, Polster, Herzog, Willfurth.
ITALIJA: Zenga, Bergomi, Maldini, Baresi, Ferri, Berti, Donadoni, De Na-poli, Vialli, Giannini, Serena. 12 Tac-coni, 13 Ferrara, 14 De Agostini, 15 Fusi, 16 Crippa, 17 Marocchi, 18 Bag-gio, 19 Borgonovo.
SODNIK: Manfred Beumer (ZRN).
Današnje srečanje na Dunaju bo neposredno prenašala italijanska TV na prvem sporedu.
PLANICA - V svetovni zibelki poletov je vse nared za današnji in jutrišnji finale jubilejnega, 10. svetovnega pokala v smučarskih skokih.
Izredno slabe vremenske razmere v letošnji zimi so prireditelje prisilile, da so pokazali vse svoje sposobnosti, da so v rekordnem času uredili obe skakalnici, 90-metrsko in 120-metrsko Bloudkovo velikanko.
Iz Tamarja so navozili 2.000 kubi-kov snega in ga nato uredili na tekmovališču. Delo, ki je zahtevalo ogromnega napora (v zadnjih desetih dneh je ob skakalnicah brez zastojev delalo okrog 200 ljudi), je urejeno in s tem so prireditelji v bistvu že dosegli svojo prvo zmago.
Včerajšnje sončno vreme je spremljalo obe seriji preizkusnih skokov na 90-metrski skakalnici pod Ponca-mi. V odsotnosti zvezdnika Nykaene-na je včeraj najboljše skakal Vzhodni Nemec Weissflog, ki je v prvi preizkušnji dosegel 89, v drugi 95 metrov, v tretji pa ni skakal. Ob njem so do-
bro skakali tudi avstrijski reprezen-tantje, Finec Nikkola (88,5 m) ter predstavnik ZDA Holland.
Jugoslovanski skakalci, ki si od Planice veliko obetajo in upajo, da bodo z odličnim nastopom popravili slabo sezono, so dosegli srednje dobre izide. Ulaga, Matjaž Debelak, Zupan in Tepeš so skakali od 84 do 89 m.
Sicer današnji dan, še bolj pa jutrišnji, ko bodo na vrsti skoki z velikanke, bo odločil o končnih zmagovalcih. Povejmo, da si je med posamezniki Šved Boklov že zagotovil kristalni globus (v včerajšnji drugi seriji je skočil 94 m), povsem odprt pa ostaja b6j za drugo in tretje mesto med Nemcema Thomo in Weissflo-gom ter Norvežanom Fidjestoelom.
Še bolj zanimivo pa je glede ekipne razvrstitve. Za prvo mesto se potegujejo tako Finci kot Norvežani, odprt pa ostaja tudi boj za tretje mesto med Čehoslovaki, Avstrijci in Zahodnimi Nemci.
Za dvodnevni finale svetovnega prvenstva v smučarskih poletih, ki se ga bo udeležilo več kot 100 tekmovalcev 16 držav, pričakujejo nad
50.000	gledalcev, še več pa jih bo tekmovanju sledilo pred televizijskimi ekrani.
Današnja prireditev se bo začela ob 9.45.
LESTVICI ZA SP
POSAMEZNIKI: 1. Boklov (Šve.) 241 točk, 2. Thoma (ZRN) 158, 3. We-issflog (NDR) 142, 4. Fidjestoel (Nor.) 141, 5. Kjoerum (Nor.) 133, 6. Lakonen (Fin.) 132, 7. Nikkola (Fin.) 109, 8. Ny-kaenen (Fin.) 106, 9. Vettori (Av.) 103, 29. Zupan 24, 30. M. Debelak 21, 35. J. Debelak 16, 37. Lotrič 14, 39. Tepeš 12, 62. Ulaga (vsi Jug.) 3.
EKIPNO: 1. Norveška 448 točk, 2. Finska 433, 3. ZRN 329, 4. Avstrija 268, 5. ČSSR 260, 6. Švedska 236, 7. NDR 191, 8. Jugoslavija 90, 9. ZDA 81, 10. Italija 73.
(R. Pavšič)
Na poskusnih vožnjah za VN Brazilije v F1
Patrese na niiamsu najhitrejši
RIO DE JANEIRO Italijanski pilot Riccar-do Patrese na vvilliamsu renaultu je bil najhitrejši na včerajšnjih poskusnih vožnjah za Veliko nagrado Brazilije, ki je letošnja prva preizkušnja v formuli 1 za svetovni pokal.
Patrese je prehitel Brazilca Ayrtona Senno na mclarnu in Avstrijca Gerharda Bergerja na ferra-riju.
VRSTNI RED POSKUSNIH VOŽENJ: 1. Patrese (It.) vvilliams 1'26"172; 2. Senna (Braz.) mcla-ren 1'26'205; 3. Berger (Av.) ferrari 1'26"271; 4. Prost (Fr.) mclaren 1'27'095; 5. Mansell (VB) 1'27"249; 6. Boutsen (Bel.) vvilliams 1'27'367; 7. Capelli (It.) march 1'27"525; 8. Herbert (VB) be-netton 1'27"626; 9. Warwick (VB) arrovvs 127 '937; 10. Gugelmin (Braz.) 1'27' 956; 11. Nannini (It.) be-netton 1'28"394; 12. Piguet (Braz.) lotus 1'28"423 itd.
Dogovor za F1 v SZ
MOSKVA Prvo dirkališče za formulo 1 v Sovjetski zvezi bodo zgradili v bližini Moskve. Za gradnjo pa bosta poskrbeli neka družba iz Liechtensteina in sovjetska avtomobilska zveza, ki bosta skuhali tudi poskrbeti za sovjetski avto-
mobil in pilote, ki bi se udeležili formule 1.
Premoč Lancie na »safariju«
NANJUKI (KENIJA) — Po drugi etapi mednarodnega avtomobilskega safari rallyja, kot tretja preizkušnja za SP, je zanesljivo v vodstvu Argentinec Jorge Recalde na lancii, na drugem mestu in z zaostankom več kot 7 minut je svetovni prvak Biasion.
VRSTNI RED PO 2. ETAPI: 1. Recalde (lan-cia) 2.23'01"; 2. Biasion (lancia) po 7'26"; 3. Kir-kland (nissa) po 24T1"; 4. VValdegaard (toyota) po 29'22"; 5. Preston (nissan) po 57'20"; 6. Blomgvist (golf) po 1'32'38".
Jugoslovanski hokejisti uspešni
SYDNEY — Jugoslovanska reprezentanca v hokeju na ledu je tudi v petem kolu svetovnega prvenstva C skupine zmagala. Tokrat je premagala Severno Korejo kar s 14:1.
OSTALI IZIDI: Kitajska - Južna Koreja 10:4; Madžarska - Bolgarija 7:4; Nizozemska - Avstralija 12:1. LESTVICA: Jugoslavija in Nizozemska 10; Kitajska 7; Madžarska 6; Bolgarija 3; Južna Koreja in Severna Koreja 2; Avstralija 0.
Danes ob 14.30 (!) na Grezarju proti vodilni Reggiani
Triestina odločno za zmago
Predvelikonočni spopad Triestine z vodilno Reggiano (danes s pričetkom ob 14.30 na stadionu Grezar) se ne usklajuje s prazničnim razpoloženjem. To je namreč pravi derbi kola med ekipama, ki se na vse kriplje potegujeta za napredovanje v B ligo in v tem smislu gre za eno odločilnih srečanj.
Triestina bo igrala brez še poškodovanega Lenarduzzija, ni pa povsem gotov niti nastop mladega branilca Polonie. Trener Lombardo je med tednom svaril svoje pred consko »mrežo« gostov, ki imajo skupaj s Spezio najmanj ranljivo obrambo v ligi, dobili so namreč samo 12 zadetkov.
Tudi Reggiana ni povsem brez težav. Manjkal bo diskvalificirani žongler Gabriele, ki je zelo nevaren v napadu, tako da bo delo tržaških branilcev nedvomno lažje. Znani trener Reggiane Marchioro ga bo verjetno nadomestil z bolj obrambnim veznim igralcem Zanutto, saj je verjetno, da se bodo gostje danes opredelili za previdno taktično razporeditev in za zaščito lastnih vrat. Reggiani bi delitev točk ustrezala, ne pa Triestini, ki namerava današnjega nasprotnika dohiteti na čelu lestvice, saj imajo nato Tržačani lažji razpored tekem od Reggiane.
Iz emilijskega mesta napovedujejo, da bo v Trst priromalo okrog 300 navijačev. Mobilizacijsko stanje vlada tudi v klubih navijačev tržaškega tretjeligaša. Kljub praznikom računajo, da bo obisk na tekmi za letošnjo sezono rekorden.
Trener Triestine Marino Lombardo
Motociklistične poskusne vožnje za VN Japonske
Gianola v prvi vrsti
SUZUKA Italijan Ezio Gianola je dosegel najboljši čas na poskusnih vožnjah v kategoriji do 125 ccm za VN Japonske v motociklizmu, prva preizkušnja za SP. V kategoriji do 500 ccm je bil Američan Wayne Rainey najboljši in tudi v kategoriji do 250 ccm je bil ameriški pilot prvi, to je John Kocinski.
VRSTNI RED
DO 125 CCM: 1. Gianola (It.) honda 226' 981; 2. Hirose (Jap.) honda 2'27'317; 3. Vamazaki (Jap.) honda 2'27' 432.
DO 250 CCM: 1. Kocinski (ZDA) yama-ha 2T7T28; 2. Okada (Jap.) honda 2' 17''723; 3. Honma (Jap.) yamaha 2’18 "352.
DO 500 CCM: 1. Rainey (ZDA) yamaha 2'12"420; 2. Schvvantz (ZDA) suzuki 2T2"658; 3. Gardner (Avstral.) honda 2T2"988.
Zelo hude kazni nogometašem Rada
ZURICH Disciplinska komisija evropske nogometne zveze je hudo kaznovala štiri nogometaše beograjskega Rada, ki so na tekmi proti ekipi Carl Zeiss Jena pretepli sodnika. Gre za Duška Vlasavi-jeviča in Dragana Babiča (dosmrtno iz-
ključena), Milana Doroviča (izključen za osem let) in kapetana Gorana Jovanoviča (izključen za tri leta).
Liedholm v torek spet pri Romi
RIM — Sedaj je tudi uradno: Nils Liedholm bo spet vodil prvoligaša Romo. Kot je znano, je Liedholma zamenjal Spi-nosi, ki pa ni dobil ustreznega dovoljenja italijanske trenerske zveze.
Liedholm bo začel s treningi v torek.
Juventus in Fiorentina zainteresirana za Clougha
LONDON — Italijanska nogometna prvoligaša Juventus in Fiorentina naj bi se potegovala za trenutno najboljšega britanskega trenerja, 54-letnega Briana Clougha, ki ‘vodi Nottingham Forest in bo verjetno tudi trener angleške reprezentance.
DIRKA TRIS
TURIN — Zmagovita kombinacija dirke Tris za ta teden je 14 -13 - 11. Skupna nagrada je bila 1.782.625.000 lir. 111 dobitnikov pa bo prejelo po 10.920.585 lir.
Boksarski dvoboj v Las Vegasu
Patrizio Kalambay za svetovni naslov
LAS VEGAS — Italijanski boksar afriškega porekla Patrizio Sumbu Kalambay se bo danes ponoči pomeril za svetovni naslov srednje kategorije (verzija IBF) s še nepremaganim Američanom Michaelom Nunnom.
»Nikdar se nisem počutil tako dobro. Sem v odlični formi in prepričan sem, da mi bo uspelo premagati Nun-na, čeprav bo moja naloga zelo zelo težka,« je dejal 33-let-ni Kalambay, ki nikakor si ne more privoščiti, da bi izgubil tega srečanja. S porazom bi namreč ostal povsem odrezan od milijardarskega kroga dvobojev z Leonardom, Duranom, Hearnsom itd.
Medtem pa je mednarodna boksarska zveza WBA »vrnila« Kalambayu svetovni naslov. To se pravi, da bo dvoboj med Nunnom in Kalambayem veljal za oba naslova, to je za IBF in VVBA.
UEFA izključila Crippo
ŽENEVA — Disciplinska komisija evropske nogometne zveze (UEFA) je izključila za eno kolo nogometaša Napolija Massima Crippo, ki torej ne bo mogel igrati prvega polfinalnega srečanja za pokal UEFA proti Bayer-nu iz Munchna. Napoli pa je bil kaznovan z globo 50.000 švicarskih frankov (približno 43 milijonov lir), ker je na tekmi proti Juventusu prišlo do zakasnitve tekme zaradi ognjemetov in zaradi slabega delovanja ure na stadionu.
Z zmago Videmčani verjetno tretji
Udinese za vzpon
Trener Udineseja Sonetti, ki vodi svoja moštva s trdo roko, igralcem tokrat res ne bi odpustil nov delni spodrsljaj na domačih tleh. Na stadionu Friuli je Udinese v zadnjih dveh tekmah prepustil točko Brescii in Cremone-seju, v gosteh pa je delitev točk za Videmčane že tako najbolj običajen rezultat. Toda takšen ritem osvajanja točk v boju za napredovanje v A ligo ne zadošča.
V današnjem srečanju s Sambenedettesejem, ki je čisto pri dnu lestvice, bo znova manjkal napadalec de Vitis. Včeraj je redno treniral, a še ni nared. Sonetti bo potrdil postavo, ki je dosegla točko proti Barletti, a ob Branci bo v konici napada bržkone deloval še Vagheggi. Okreval je tudi Orlando, za katerega je v začetku tedna kazalo, da ne bo razpoložljiv. Tekmo si bo menda s tribun ogledal tudi Žico, ki je, kot znano, dopotoval v Videm, kjer bo v ponedeljek odigral poslovilno tekmo od reprezentance v prijateljskem srečanju med Brazilijo in ostalim svetom.
Glede na spored ostalih tekem bi se lahko Udinese z zmago dokopal do 3. mesta in se precej oddaljil od neposrednih tekmecev.
DANAŠNJI SPORED (ob 14.30): Ancona - Avellino, Bari - Licata, Brescia - Barletta, Cosenza - Monza, Empoli - Catanzaro, Genoa - Cremonese, Messina - Padova, Parma - Taranto, Piacenza - Reggina, Udinese - Sambenedet-tese.
Borovi plavalci v Gorici
Vidni sadovi boljše vadbe
Pred dnevi so člani Plavalnega kluba Bor sodelovali na dvodnevnem tekmovanju »5. Prova esordienti A«, ki je bilo v Gorici. Tudi tokrat so Borovi plavalci pokazali dober napredek v rezultatih, kar je pripisati predvsem dobremu obvladanju tehnike in intenzivnejši vadbi.
Izkušnje, ki so jih odnesli s tega tekmovanja bodo nedvomno pripomogle k boljšemu poznavanju okolja deželnega plavanja, kar je zelo važno pri načrtovanju bodočih nastopov.
REZULTATI
100 m hrbtno dečki: Alessandro Co-loni 1'43'9.
100 prosto deklice: Irena Vidali 1'24'T.
100 m prsno deklice: Tiziana Bergamo 1’51"3.
100 m hrbtno deklice: Irena Vidali 1'36'0. (B. P.)
Na mladinskem rokometnem turnirju
Kras Trimac v ZRN
Krasovi rokometaši so prispeli v nemško mesto Braunschweig, kjer se bodo udeležili večjega mednarodnega turnirja, ki ga že vrsto let organizira krajevno športno društvo. Pravzaprav gre za več turnirjev, saj se bodo posebej pomerile ekipe različnih kategorij. Krašovci bodo tako kot lani nastopili na turnirju za mladince, za katerega se je prijavilo 27 ekip iz raznih držav, letos tudi iz Sovjetske zveze.
Danes bodo odigrali kvalifikacijski del. V primeru, da se bodo krasovci uvrstili na enega izmed prvih dveh mest v svoji kvalifikacijski skupini, pa bodo že jutri nastopili na finalnem delu. Tekme na turnirju trajajo dva polčasa po 10 minut, kar bo močno pogojevalo način igre. Krasovci so medtem v Hannovru odigrali prijateljsko tekmo z mladinsko postavo iz Misbur-ga in prepričljivo zmagali s 34:17.
(Pjotr)
1
obvestili


PLAVALNI KLUB BOR vabi na 3. redni občni zbor, ki bo v Borovem športnem centru v Trstu, Vrdelska cesta 7, v petek, 31. marca ob 20.30 z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Umestitev delovnega predsedstva; 3. Predsedniško poročilo; 4. Pozdravi in diskusija; 5. Razrešnica staremu odboru; 6. Volitve novega odbora; 7. Razno.
SK BRDINA
priredi v nedeljo, 2. aprila izlet na Zoncolan, kjer bo zamejsko smučarsko prvenstvo. Prijave in informacije dobite na sedežu kluba ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure.
Trst - Videm brez zadetka
V svojem drugem kvalifikacijskem srečanju Trofeje pokrajin je tržaška rep^ rezentanca 3. AL (na sliki med tekmo s Tolmečem v Bazovici), za kater nastopa več naših igralcev, v Fagagni igrala 0:0 z Vidmom
Jadranove košarkarje po veliki noči čaka končni nalet za uvrstitev v končnico
P. Brumen: »Z večjo zrelostjo bi lahko dosegli več«
PETER BRUMEN
Večkrat sem že ob podobnih prekinitvah v svojih razmišljanjih pisal o dvoreznosti prognoziranja. Obenem pa vem, da zainteresirani za Jadranov aktualni trenutek pričakujejo in želijo predvsem to: ali se bomo uvrstili v play-off, na katero mesto lahko računamo, kdo bo pred nami, s kom se bomo srečali v prvem krogu? Vse to je zelo žgečkljivo, odgovorov na ta vprašanja pa ni malo, ampak jih je skoraj toliko, kolikor je srečanj še v teh preostalih petih kolih iztekajoče se prvenstvene sezone.
Najverjetneje bo končna lestvica taka, kot je sedaj, po 25. kolu. Če predvidevamo, da bo vsaka od osmih prvouvrščenih ekip doma neporažena, in če vodeča ekipa iz S. Lazzara ter vse tri ekipe, ki nam sledijo s korakom zaostanka, zmagajo po enkrat na gostovanju, bo omenjena trditev točna. Omeniti pa moram, da sem pri napovedi nekoliko darežljiveje dodal kakšno zmago konkureniom, nam pa ob dveh domačih zmagah nisem privoščil pre-
Negativni saldo samo z Ravenno
Za določitev vrstnega reda na končni lestvici lahko v primeru da se dve (ali več) ekipi znajdeta z enakim številom točk, odigra pomembno vlogo razlika v koših. Jadranovci imajo pozitiven saldo z ekipami Castel S. Pietro, Faenzo in Imolo in negativnega edinole z Ravenno. Pred povratnim srečanjem imajo 24 točk prednosti v primerjavi z Oderzom, le točko zamude za padovskim Virtusom, najtežje pa bo nadoknaditi zaostanek 14 točk za Malagutijem, ki je zmagal v tržaški športni palači. Sicer pa je le malo verjetno, da bi jadranovci dohiteli tega nasprotnika.
Malaguti	—14	(92:106	— )
Vlrtus PD	—1	(79:78,	— j
Ravenna	—2	(91:104,	92:81)
Castel SP	+9	(84:101,	97:71)
Faenza	+8	(89:79,	79:81)
Oderzo	+24	(84:60,	— )
Imola	+13	(88:84, 105:96)
senečenja v gosteh. Marsikdo od vas se bo tako ali tako kislo nasmehnil, češ, o kakšnem presenečenju pa govori in ali ni bilo že v Trstu dovolj takšnih in drugačnih presenečenj? Nekoliko grob bom z vami, ko vam bom rekel, da ni enostavno biti privrženec Jadrana. Po drugi strani bi pa vsako športno udejstvovanje osiromašili, če bi že na začetku tekmovanja lahko računalniško izračunali končni vrstni red. Vemo pa, da človeški faktor, dvigi in padci v uspešnosti in vzdržljivosti ter moteči dejavniki izven tekmovalne dejavnosti, tega ne dovoljujejo.
Se nekaj besed o storjenem v drugem delu prvenstva. Nič posebnega nismo storili, privoščili smo si izgubiti v Trstu z po sestavi več kot solidno, vendar slabo uvrščeno Petrar-co, v Montebelluni pa smo se osramotili še najbolj sami pred seboj, čeprav tudi tistim redkim, ki so nas na to srečanje spremljali, nisem privoščil tako klavrne predstave. Odigrali smo dobro tri druge polčase, in to v Firencah ter doma proti Raven-ni in Imoli. Na vseh teh srečanjih smo v prvem polčasu zaostajali že tudi za 16 točk, nakar smo z boljšo igro v obrambi uspeli postaviti vse na glavo, seveda v pozitivnem smislu. Da ne bi slučajno kdo mislil, da se kot trener s takim potekom naših srečanj zadovoljujem? Morda za kratek čas, po na tak način zmagani tekmi, ko pa kasneje razmišljam o poteku teh srečanj, si ne znam razložiti, od kod tako klavrni središčni deli prvih polčasov. Če bi bili telesno slabo pripravljeni, ne bi uspevali v zadnji tretjini srečanja, torej tiči vzrok slabosti v zgrešenem začetnem pristopu, ali z drugimi besedami, nismo psihološko zreli. Kajti re-
zultat je takšen, kot je, večino domačih tekem uspemo v teh formah zmagati, v gosteh pa se to zgodi samo vsake kvarte enkrat. Če si bomo glede tega vprašanja znali razjasniti pojme (in to v kratkem), si do konca aprila lahko obetamo tudi kaj več.
O posameznikih nisem utegnil razpravljati, vsaj o njihovih slabostih. Pa vendar moram v primeru Klavdija Starca nameniti nekaj vrstic. Po eni strani sem sam nad sabo razočaran, ker Klavdiju nisem znal pomagati, da bi v prvi polovici sezone dajal v igri svoj običajni, za vse Jadranove pristaše tako navdušujoči delež. Iskal sem vzroke v pogovorih z njim, z njegovimi prijate-lji-soigralci, prizadevale so me pripombe s tribun, češ, zakaj ga postavljaš na igrišče, ko pa vidiš, da mu ne gre. Po drugi strani pa bi sedaj lahko s posmehom gledal na tiste skeptike, češ, ali vidite kaj pomeni vztrajati? Pa ne bom razmišljal tako, čeprav mi v trenutkih samovšečnosti godi. Verjetno bi Klavdija v tistem kriznem obdobju moral voditi bolj tenkočutno, morda sem mu z uvrščanjem v igralno peterko kdaj bolj škodoval kot koristil, prav tako celi ekipi in še kakšnemu posamezniku, ki mu je razpoloženemu nerazpoloženi Klavdij zasedal mesto. Vsekakor škoda je bila povzročena, k sreči pa Tolo sedaj to zaupanje vrača vsem z obrestmi. Sam atraktiven, dorečen v izvedbah vseh košarkarskih elementov, kolektivu pa v veliko oporo, ko je potrebno razigrati soigralce, ki so po njegovi zaslugi sedaj uspešnejši. Upajmo, da bo takšno formo, če se tej prognosti-ki tako reče, zadržal na tej ravni. Sploh mu pa ne bomo branili igrati še bolje.
Tako odslej do konca regularnega dela sezone
MALAGUTI	(36)	Jadran	Castelfranco	Dueville	Virtus PD	Faenza
RAVENNA	(34)	Petrarca	Dueville	Castel SP	Faenza	Castelfranco
VIRTUS PD	(34)	Stefanel	Jadran	San Dona	Malaguti	Montebelluna
JADRAN	(30)	Malaguti	Virtus PD	Asola	Oderzo	Dueville
FAENZA	(28)	San Dona	Montebelluna	Imola	Ravenna	Malaguti
ODERZO	(28)	Asola	Imola	Stefanel	Jadran	Čampi B
CASTEL SP	(28)	Imola	Asola	Ravenna	Petrarca	Stefanel
IMOLA	(26)	Castel SP	Oderzo	Faenza	San DonS	Petrarca
Legenda: v prvem stolpcu ime ekipe, v oklepaju pa število točk. V ostalih stolpcih spored do konca
regularnega dela. Z mastnim tiskom tekme doma.
Klavdij Starc (na sliki v prvi letošnji tekmi v tržaški športni palači proti Montebelluni) je v teh zadnjih srečanjih regularnega dela sezone v košarkarski B-2 ligi od vseh jadra-novcev v najboljši formi. Njegov vzpon je kar se tiče storilnosti res presenetljiv. V napadu je na primer v zadnjih sedmih tekmah dosegel skoraj toliko točk kot v prejšnjih osemnajstih, v istem obdobju je namreč prešel od zanj skromnega povprečja 10,6 koša na tekmo na 21,6. Vrh tega se je bistveno povečal tudi njegov delež pri vodenju ekipe.
V D ligi Boru Radenska trda prede
Za obstanek veliko truda
Telovadke sekcije ŠRG Doma v četrtek v Kulturnem domu
Pomerile so se za »belo-rdečo« kolebnico
Po nepotrebnem bo borovcem pred-*a trše kot bi lahko. Zadnja dva poraza sta košarkarje Radenske potisnila v hojico "negotovih", kar pomeni, da ne ERe izključiti niti klavrne možnosti rePrize lanskega turnirja z dodatnimi Srečanji za obstanek. Z razliko od Bora sta postavi Tecnoluce in Santos v žabjih kolih nanizali nekaj uspehov in to je navrglo vzpon in pristan na zgor-ni° polovico, čeprav je od četrtega do Petega mesta prepad tolikšen, da ga je nemogoče nadoknaditi. Prejšnji teden stn° že nakazali, kakšen bo spored zelenobelih" od tu do sklepa in prav faradi tega ni nikakršnih razlogov za t°pla upanja in priporočila, kajti če °do fantje nadaljevali s takim igra-nJem, je boljše, da si že odslej ne dela-m° nobenih utvar več.
Y preteklem kolu je glavo dvignil U(ti Inter 1904, ki je prepričljivo od-Pravil Ponte di Piave. To pomeni, da ne namerava prav nihče drugim podeči s popusti. In končno je tako tudi
prav. Enotedenski premislek bi moral borovcem koristiti vsaj zato, da v sebi temeljito razčistijo, kaj hočejo in kako odslej do konca. (Cancia)
Pionirski Pokal Šumi 1989
Selekcija ZSŠDI v Novem mestu
Jutri bo v Novem mestu polfinalni turnir za pionirsko prvenstvo Slovenije - Pokal Šumi 1989. Polfinale se udeležuje tudi reprezentanca ZSŠDI, ki se bo pomerila z vrstniki z Novega mesta in Domžal. Vse tekme bodo v novomeški dvorani "Maroz".
Spored: 10.00 Novo mesto - Domžale, 13.00 Domžale - ZSŠDI, 16.00 ZSŠDI - Novo mesto. Odhod naraščajniške selekcije ZSŠDI bo ob 9. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah.
Cancia
		
	"jr	
Na Proseku zagrizeni boji na 2. turnirju ZSŠDI v miniodbojki

V proseški telovadnici je bil v četrtek drugi turnir ZSŠDI v miniodbojki za dekleta slovenskih društev s Tržaškega. Tokrat se je preizkušnje udeležilo 25 nadebudnih igralk Bora, Kon-tovela in Sokola. Ekip je bilo sedem, po tri jih je imel Bor, po dve pa gostitelj Kontovel in Sokol. Časa je bilo tako dovolj, da se je vsaka ekipa enega društva pomerila z vsemi ostalimi ekipami.Končni uspeh je slavila nepremagana ekipa Bora B v postavi Gruden, Kalc in Zadnik, ki je zmagala tudi na prvem turnirju, ki je bil pred meseci na 1. maju. Preostali vrstni red: 2. Kontovel A, 3. Sokol A, 4. Bor C in A, 6. Kontovel B, 7. Sokol B.
Trenerke Hrovatinova, Kraljeva in Forausova so bile vsekakor v enaki meri zadovoljne, saj so se njihove varovanke prav na vsaki tekmi zagrizeno borile za vsako žogo.
Organizacija ŠD Kontovel je bila brezhibna.
Dvajseterica deklet se je v četrtek popoldan udeležila v telovadnici go-riškega Kulturnega doma tekmovanja za »belo-rdečo« kolebnico, ki ga je pripravila sekcija za OT in ŠRG pri Športnem združenju Dom. Tekmovalke so bile razdeljene v tri starostne kategorije in so se preiskusile v obveznih in neobveznih vajah. Dekleta 2. selekcije so tekmovala v neobveznih vajah z rekviziti; predstavnice 1. B in A selekcije (animacija) pa so nastopile v obveznih vajah s kolebnico in v prosti vaji.
IZIDI
1.	B selekcija: 1. Tanja Galizia (16,9 točke), 2. Ana Figelj (16,7), 3. Marghe-rita Bello in Claudia Mangiullo (16,2), 5. Maja Kragelj (15,7), 6. Alexia Am-brosi (15,6), 7. Katja Štekar (14,8), 8. Margot Tomažič (7,5).
2.	selekcija: 1. Michela Korečič (44,0), 2. Xenia Gugliatti in Katy Que-rin (42,3).
1. A selekcija: 1. Chiara Gej (17,5), 2. Sara Gonella (17,2), 3. Monika Bres-san in Diana Briško (17,1), 5. Miky Koren in Erika Štekar (15,8), 7. Silvia Cralli (12,4), 8. Eleonora Castaldo (12,2).
Kot smo že zapisali, je bilo v torek tudi kontrolno tekmovanje v preskokih s prožnim platnom, na katerem so nastopili mladi tekmovalci sekcije za orodno telovadbo ŠZ Dom in solkanske osnovne šole.
IZIDI
Mladinci: 1. Maksi Šuligoj (89,20), 2. Maurizio Gugliatti (70,80), 3. Ivan Pipan (69,50).
Mlajši pionirji: 1. Matjaž Klemše (68,60), 2. Erik Blažič (62,25), 3. Matija Pipan (53,40), 4. Tomaž Špacapan (52,30), 5. Boris Prinčič (50,30), 6. Luka Brešan (49,90), 7. Andrej Rosano (46,70), 8. Erik Devetak (37,95).
Starejši pionirji: 1. Matej Makuc (77,10), 2. Dimitrij Metlikovec (76,10), 3. Mitja Matjac (72,40), 4. Sulič (70,20), 5. Mugerli (69,20), 6. Kralj (67,70), 7. Para-van (66,90), 8. Matej Get in Kralj (62,40), 10. Volk (60,80), 11. Dejan Metlikovec (50,00).
Na sliki: skupina deklet za športno ritmično gimnastiko pri ŠZ Dom iz Gorice, (foto Pavšič)
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 2.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno 25.000,- din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000 - din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se narččajo pri oglasnem oddelku RUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
25. marca 1989
Ob presenetljivih vesteh iz Združenih držav Amerike
Previdnost znanstvenih krogov v ocenah »hladne« jedrske fuzije
SALT LAKE CITY (ZDA) — Vest, da so v laboratoriju univerze iz Utaha z elektrokemično reakcijo sprožili jedrsko fuzijo, je presenetila ves znanstveni svet, predvsem pa jedrske fizike, ki so to cepitev poskušali doseči z dragimi in skrajno zapletenimi postopki. Kemika Pons in Fleischmann, naj bi to dosegla s pomočjo paladija (srebrno bele, tenljive in kovne žlahtne kovine iz skupine platinskih kovin), električne energije in devterija (težki vodik: naravni vodikov izotop).
Da bi bolje razumeli, zakaj so znanstveniki skrajno previdni ob pomanjkanju točnih podatkov in dokazov, bomo skušali prikazati bistvo jedrske fuzije, ki je izvor energije Sonca in drugih zvezd. V notranjosti Sonca se zlivajo pozi-
Kdo sta Pons in Fleischmann
SALT LAKE CITY — B. Stanley Pons in Marin Fleischmann, ki sta svet presenetila z novico o »hladni« jedrski fuziji, sta popolnoma neznana vrhunskim fizikom, ki se že leta ubadajo s težavami »tople« fuzije, nista pa neznana elektrokemikom.
Stanley Pons, ki je Fleischmannov učenec, je star 46 let in je predsednik kemičnega odseka univerze v Utahu. Do sedaj je objavil več kot 140 znanstvenih razprav in je član uglednih znanstvenih družb v ZDA in Kanadi.
Martin Fleischmann bo 29. marca praznoval svoj dvainšestdeseti rojstni dan. Po rodu je iz Češkoslovaške, a ima britansko državljanstvo. V svoji štiridesetletni akademski dejavnosti je objavil več kot 240 znanstvenih del.
Učenec in učitelj sta obnovila svoje stike, ko sta pred šestimi leti ločeno prišla do podobnih ugotovitev v poizkusih s paladijskimi elektrodami. Paladij služi namreč v kemiji kot katalizator, saj absorbira ogromne količine vodika. Rezultat njunega skupnega dela naj bi bila torej »hladna« fuzija jedra devterija.
tivno nabiti protoni v jedra helija. Da se to lahko zgodi, pozitivno nabiti protoni se namreč odbivajo, je potrebna izredna kinetična energija, ki premaga odbijalne sile. V zvezdah je ta kinetična energija v bistvu temperatura nad 10 milijonov stopinj Celzija. Pri vodikovi bombi, kjer pa pride do nenadzorovane jedrske fuzije, je sprožilec mala jedrska bomba, ki s svojo energijo sproži vodikovo fuzijo.
Znanstveniki že leta poskušajo sprožiti jedrsko fuzijo s pospeševanjem in segrevanjem zmesi devterija in tritija (radioaktivni izotop vodika), da nastane tako imenovana plazma. Ker plazme zaradi izredno visokih temperatur, ne moremo zapreti v posode, jo znanstveniki skušajo zajeti z magnetnim poljem. V Princentonu (ZDA) je uspelo plazmo segreti do temperature 300 milijonov stopinj, to temperaturo pa so v magnetnem polju ohranili le za drobec sekunde. Da bi lahko sprožili fuzijo, bi morali to temperaturo zadržati dalj časa. V Princentonu trdijo, da so do sedaj prehodili le eno tretjino poti do uresničitve nadzorovane jedrske fuzije. Poleg tega sistema poskušajo znanstveniki doseči fuzijo z lazerskim bombardiranjem trdih delcev, ki vsebujejo vodik. Lazerski žarek segreje delce in potiska pozitivno nabite protone enega k drugemu.
V teh poskusih so do sedaj najbolj napredovali ameriški, evropski, japonski in sovjetski znanstveniki. Letno porabijo te države kakih 1.400 milijard lir za te poskuse. Končni cilj bi namreč rešil vse energetske probleme človeštva, saj bi se z jedrsko fuzijo dokopali do neizčrpnega vira čiste in obnovljive energije. Iz litra morske vode bi namreč lahko dobili s fuzijo jeder toliko energije kot pri gorenju 300 litrov bencina.
. Po vsem tem je torej lahko vsakomur jasno, da so fiziki skrajno previdni in se ne spuščajo v ocenjevanje, saj za sedaj nimajo še dovolj podatkov. Te bodo objavili šele maja, do tedaj pa bomo lahko le ugibali, ali bolje rečeno, upali v uspeh. Tudi predsednik Vsedržavnega odbora za jedrsko in alternativne energije (ENEA) Umberto Colombo je bil včeraj skrajno previden, je pa obenem poudaril, da bi bilo treba vsekakor raziskave usmeriti tudi na pot, ki sta jo nakazala Pons in Fleischmann. Marsikdo pa navaja, da je človeštvo marsikaj odkrilo čisto po naključju.
Na križ za pokoro
Na veliki petek se že stoletja na Filipinih ponavlja tradicionalni obred križanja nekaterih vernikov, ki menijo, da jim bodo tako odpuščeni grehi. Obred poteka ob radovednosti številnih turistov, ki se med križanjem obilno zalagajo s krompirčkom in arašidi	(Telefoto AP)
V New Yorku se gnete več podgan kot ljudi
NEVV YORK — Miši, predvsem pa podgane, močno skrbgo Newyorčane, saj so študije in raziskave dokazale, da je v ameriškem velemestu vsaj toliko miši kot je ljudi. Podatek bo najbrž netočen, saj bo miši verjetno veliko več.
Med tolikimi zastopniki živalskega sveta, ki so se hote ali nehote preselili v mesta, ker jim je človek popolnoma uničil biotope, si je podgana znala najbolje pomagati. Debelušaste podgane se gnetejo v greznicah, redno pa zahajajo tudi v Central Park, kjer so jih privabili domačini, ki imajo navado, da si ob nedeljah privoščijo piknik na odprtem in ne pospravijo smeti.
Podgane so tudi izredno trdožive, saj jim je res težko priti do živega. Plavajo pod vodo tudi do sto in več metrov. Sleherna špranja je dovolj velika, da se vanjo skrijejo z repom vrea, so izredne plezalke, če bi slučajno padle z 20-metrske višine na železo-
betonsko ploščo pa bi mirno nadaljevale svojo pot, saj se ne bi pri padcu poškodovale.
Pa še to, v nekaj letih so se podgane privadile tudi na večino strupov, s katerimi si ljudje^ domišljajo, da bi jih lahko spravili na oni svet. Že nekaj generacij je bilo dovolj, da so si miši in podgane ustvarile potrebna protitelesa, se privadile celo na glodanje plastike in tako postale največji človekov sovražnik.
V New Yorku je stanje že kritično, vsi poizkusi, da bi preprečili bliskovito razmnoževanje teh gledalcev ali kakorkoli okrnili mišje družine newyor-škega podzemlja in vrtov, pa so propadli. Sedaj so se v tehnološkem mestu odločili, da bodo proti naravni katastrofi ukrepali ... naravno. Našli so njihovega največjega sovražnika in ga »prosili«, naj namesto človeka in njegovih strupov opravi naravno
selekcijo. Gre seveda za sove, čuke, skovike in druge pripadnike obsežne družine nočnih roparjev, ki so jim miši in podgane glavni del vsakdanje prehrane. Sove pa so tudi izredno prebrisani lovci, ki jim težko ubežijo mastne newyorške podgane.
Da bi čukom olajšali delo so občinske oblasti postavile nič koliko stojal, lesenih hišic, udobnih vdolbin, kjer bodo živalice lahko počivale in zbirale moči za nočne akcije. Izvedenci so izračunali, da lahko vsak dorasel čuk ulovi 2 do 3 podgane na noč, če ima sova družino pa tudi 5 do 6. Račun ni preveč zahteven, v New Yorku pa so prepričani, da bodo rezultati »naravnega boja« vidni že po prvih dveh letih. Vraževerni Newyorčani bodo pač morali potrpeti in brez večjih protestov poslušati nočno skovikanje, saj so sove, pa čeprav verjamejo, da so znanilke smrti, veliko boljše od podgan.
Nesreča v Litvi terjala 7 žrtev
MOSKVA — Število žrtev nesreče v litovskem obratu Azot je naraslo na sedem. Pravda in Sovjetskaja Rosija sta objavili vest, da je poleg šestih uslužbencev podlegel poškodbam tudi gasilec. Zaradi uhajanja amoniaka so morali prisilno izseliti 30 tisoč ljudi, prebivalstvo pa je prestalo nesrečo brez večjih posledic. V bolnišnicah se še zdravi 46 oseb, ki jim je amoniakov plin povzročil opekline ali ranil dihalne organe. V mestu Jonava je vsekakor izbruhnil nov preplah, saj so ugotovili, da so oblaki, ki so nastali zaradi gašenja požara v Azotu, veliko bolj strupeni od samega amoniaka.
Kmetijski dnevi v zvezni državi Maine so potrebovali nekaj dodatne reklame, zato je predsednica kmetijskega komiteja poljubila pujska in dosegla, da je slika obkrožila svet	(Telefoto AP)
Za reklamo polpn še pujska
Trojica razpečevalcev mamil padla v roke finančnim stražnikom
TURIN - Finančni stražniki so v Turinu zaplenili 1.350 gramov kokaina, ki velja na prostem tržišču približno milijardo 200 milijonov lir. V teku širokopotezne akcije so aretirali tri ljudi, ki jih obtožujejo razpečevanja mamil. Gre za Antonia Comita, Giuseppa Frisino in Gaetana Nucera, ki so padli v roke finančnim stražnikom, potem ko so jih slednji zasledovali cel mesec,. Comita so aretirali, potem ko je pri izhodu z avtoceste Milan-Turin prevzel mamilo od drugih dveh. Možakar
se je nič hudega sluteč podal v svojo krojačnico, kjer je mamilo skril, vendar ne tako skrbno, da gja finančniki ne bi našli. Kokain je prihajal iz Kalabrije, namenjen pa je bil turinskemu tržišču, ki je eno najbolj cvetočih v Italiji. Ugotovili so, da je mamilo izredno čisto, trenutno pa so še v teku preiskave, da bi odkrili, od kod prihaja pravzaprav kokain iz Kalabrije. Ko bodo to ugotovili, bodo na vrsti najbrž še druge aretacije.
Dileme v gibanju neuvrščenih
Te dni imajo v Jugoslaviji tako imenovani družbeni sveti za mednarodne odnose (ki so, bolje rečeno, naj bi bili, nekak izraz podružbljanja zunanje politike) seje, na katerih razpravljajo o pripravah na letošnji vrh neuvrščenih, ki naj bi bil prve dni septembra v Beogradu. Razprave so večji del zelo kritične.
Kot temelj za razpravo imajo na razpolago nekakšno zvezno študijo o "Posodabljanju gibanja neuvrščenosti" ter o zadevnih smereh Jugoslavije. Razen redkih primerov mnenja o tem gradivu niso laskava. V glavnem ugotavljajo, da je v njem še marsikaj nedorečenega in da ne predstavlja neke izvirne celote, kakršno bi si upravičeno želeli, saj navsezadnje do začetka "vrha" manjka samo še pet mesecev.
Skratka, zamuda je očitna. Sploh je v tem gibanju, posebno zadnje čase, značilno, da se mukoma premika, da je počasno, da išče sebe in svojo politiko. Svetli primeri so sila redki. Med nje lahko v zadnjih dneh prištejemo novo akcijo, ki jo je pričel Koordinacijski odbor neuvrščenih pri Združenih narodih v New Yorku v zvezi z odnosi med Izraelci in Arabci na Bližnjem vzhodu. Njen cilj je doseči, da bi Varnostni svet spet in čimprej obravnaval problem Palestine, na njem pa naj bi skušali končno sprejeti znani dogovor o mednarodni konferenci.
Na seji družbenega sveta v Ljubljani je bilo slišati, da je gibanje brezlična gmota, ki ne ve kaj bi. Svet je danes drugačen kot je bil včeraj, popolnoma drugačen pa v primerjavi s položajem pred nekaj desetletji, ko je gibanje - tedaj še kako utemeljeno - zagledalo, prav tako v Beogradu, svetlobo dneva. Dandanašnji bi bilo treba oblikovati povsem novo politiko, izhajajočo iz nove dobesedno filozofije neuvrščenih.
Nihče namreč ne trdi, da niso potrebni. Njihova vloga katalizatorja in povezovalca bo še kako dobrodošla. Potrebno pa je, kot so dejali v Zagrebu, tako rekoč rede-finirati cilje s tem, da se zastavi nova strategija. Vztrajno kroži v zadnjih dneh mnenje, da bi se morala nova Markovičeva vlada prav kmalu soočiti tudi s tem vprašanjem. Obravnavala pa naj bi ga brez reminiscenc na preteklost in polpreteklost, daleč od deklarativnih videnj gibanja, ki danes žal prevladujejo.
Neke zanimive ideje se konec koncev porajajo v zvezi z njegovo prihodnostjo. Tako je zmeraj bolj opazno vztrajanje na tem, da bi se moralo gibanje bolj posvetiti
gospodarskim problemom sveta, ki so navsezadnje tudi politični in pri katerih je stihija, ki seveda škodi Jugu, utegne pa škodovati tudi tako imenovanemu Severu. Prav tako so realna razmišljanja, da bi bilo treba v gibanju odločneje upoštevati tako imenovane regionalne razsežnosti; razlike med kraji, predeli in celinami so namreč prevelike, da bi smeli izhajati iz nekega togega pogleda o njegovi domnevni enotnosti.
Kakor je odprto vprašanje, kakšno mesto naj gibanje neuvrščenih zasede v svetovni politiki v času, ko se velesili zmeraj bolj zbližujeta in to delata resno ter kakor vse kaže iskreno, tako je na primer nerazčiščena dilema o odnosu med gibanjem in na primer Organizacijo združenih narodov. Preprost je lahko sklep, naj gibanje tudi v bodoče uveljavlja svojo vlogo tako rekoč "desne roke" svetovne organizacije, toda to ni dovolj. Gibanje, poudarjajo na sejah družbenih svetov, mora imeti "svojo" novo, izvirno, navsezadnje opravičljivo identiteto.
Skratka, pojem o pluralizmu naj bi postal resničen vzgib v njem, toda ne več togo in pasivno v smislu že oguljene trditve o enotnosti v različnosti. V družbenih svetih sodijo, da bi moral zlasti sekretariat za zunanje zadeve v Beogradu bolj smelo uveljavljati novo politiko neuvrščenosti, ne pa še naprej tavati na neki prirepni poziciji. Pomemben segment te nove politike (kar podpirajo domala vsi družbeni sveti in kar je tudi sestavni del programa Markovičeve vlade) pa naj bi bila tudi evropska smer, ki se v gibanju z muko prebija v ospredje.
Na sejah družbenih svetov in drugih ustanov pa odkrito načenjajo tudi problem stroškov za bližnji "vrh ■ To ni prav nič stransko vprašanje, zlasti če se ve, da znaša dolg Jugoslavije še zmeraj okrog 22 milijard dolarjev in da dežela vztrajno zaseda sedmo mesto na svetu v tej nesrečni lestvici. Sam zunanji minister Lončar je še pred mesecem dni trdil, da stroški ne bi smeli prekoračiti kakih 10 milijonov dolarjev, zdaj pa se že sliši, in to z uradnega mesta, da bo treba nameniti vsaj kakih 70 milijonov dolarjev. In spet so seveda še kako opravičene pripombe, da ne gre navsezadnje samo za finančni vidik, marveč preprosto za to, da zunanja politika Jugoslavije še zmeraj ni tako rekoč "podružbljena" (kakor je določeno tudi v ustavi), saj javnost nanjo ima bore malo vpliv3,
MIRO KOCJAN
Nežna ljubezen med Mimi in Rodolfom v podstrešni pariški sobici, tragična smrt ljubljene, obup mladega pesnika... Vse to bo zaživelo nocoj na malih ekranih ob predvajanju zadnjega filma Luigija Comenciniia - La Boheme. V filmski inačici Puccinijeve opere nastopata v glavnih vlogah temnopolta sopranistka Barbara Hendricks (na sliki) in mladi pevec Luca Canonici. Rodolfu je sicer »posodil« glas Jose Carreras, ki je zaradi bolezni uspel posneti le tonski del. Temna koža mlade pevke je motila nekatere operne puriste, film pa je kljub temu doživel velik uspeh v Franciji, kjer so ga predstavili pred približno šestimi meseci.
film
sobota 20.30 RAI 2 La Boheme (opera) nedelja 23.20 RAI 3
Lamante immortale (kom.) ponedeljek 23.05 RAI 3 II diavolo nellabisso (dram.) torek 20.30 RAI 2 Platoon (vojni) torek 0.55 RAI 2 Fra le tue braccia (kom.) sreda 20.05 RTV-Lj 1 Mali pobegi (dram.) četrtek 20.30 Rete 4 Birdy (dram.) četrtek 22.30 RAI 3 I 400 colpi (dram.) četrtek 22.35 RTV-Lj 1 Balkan expres (dram.) petek 23.45 RAI 2 Gioco in villa (dram.)
glasba
sobota 9.20 RAI 3
Koncert z dir. Caracciolom sobota 16.15 RAI 2
Koncert z dir. Shallonom nedelja 22.20 TMC Koncert za Armenijo nedelja 23.10 Rete 4 Dir. Muti s filharmoniki Scale nedelja 1.15 RAI 2 Bluesin '88
ponedeljek 23.20 Italia 1 Rock opolnoči: Elton John
šport
sobota 10.45 TV-Kp in RTV-Lj nedelja 10.50 RTV-Lj 1 in TV-Kp Smučarski skoki sobota 16.25 RAI 1
Nogomet: Avstrija-Italija nedelja 17.45 RAI 2 in TV-Kp Avtomobilizem F1 - VN Brazilije nedelja 6.55 RAI 1 in 13.00 TMC Motociklizem - VN Japonske ponedeljek 20.30 Italia 1
Nogomet: Brazilija-Ostali svet sreda 12.55 RAI 1 Nogomet U21: Romunija-Italija sreda 15.55 RAI 2 Nogomet: Romunija-Italija
ali
ponedeljek 20.05 RTV-Lj 1 Pod sinjim nebom (TV film) četrtek 4.00 in 20.30 TMC Podeljevanje Oskarjev '89
-
lil
'Si
*W
§
g |
*5 I
Mn li
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1________________________
8.30	Dokumentarec: Porte ouverte, nato Francoske dežele
9.30	Nadaljevanka: II commisario Moulin della polizia giudiziaria
11.00	G ospodinj sko-družinski tednik: II mercato del sabato
11.55	Vreme in dnevnik
12.30	Medicinska rubrika: Check-up
13.30	Dnevnik
14.00	Kviz: Toto-TV Radiocorriere
14.05	Znanstvena rubrika: Prizma
14.45	Šport: veslanje, odbojka
16.25	Nogomet: Avstrija-Italija
18.15	Dnevnik - kratke vesti
18.20	Izžrebanje loterije
18.25	Nabožna oddaja
18.35	Variete: Buona fortuna (vodi Claudio Lippi)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Europa Europa (vodita Elisabetta Gardini in Fabrizio Frizzi)
23.00	Dnevnik - nocoj
23.10	Dnevnik - posebnosti
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Film: Ordet (zaradi spremembe ni podatkov)
RAI 2__________________________
8.00	Aktualno: VVeek end
9.30	Dok.: Dietro lo specchio
10.15	Medicinska rubrika: Trentatre
10.25	Filmska matineja: II drago vo-
lante (krim., ZDA 1949, r. Leslie Selander, i. Roland Winters, Keye Luke)
11.30	Nan.: Uno psicologo per tutti
11.55	Inf. oddaja: Spremenljivo jasno
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Šport, vreme in loterija
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - O priseljencih
15.00	Turistična oddaja: Viaggiando
16.15	Koncert za velikonočno soboto: (dir. David Shallon; Stravinski, Britten, Kodaly)
17.30	Športna rubrika: Rotosport, vmes košarka
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: La Boheme (opera, It.-Fr. 1987, r. Luigi Comencini, i. Barbara Hendricks, Luca Canonici)
22.15	Dnevnik - nocoj
22.30	Aktualno: Rosa & Chic
23.20	Športne vesti
RAI 3________________________
9.20	Koncert z dir. Francom Carac-ciolom (Haydn, Mozart)
10.30	It. smučarsko prvenstvo - ženski superveleslalom
11.15	Dokumentarec: Spoznavajmo Alpe-Jadran
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Drobci
15.00	Atletika: Kros
15.40	Vaterpolo: mendarodni ženski turnir
16.30	Film: Legione nera (dram., ZDA 1936, r. Archie Mayo, i. Hum-phrey Bogart, Dick Foran)
17.55	Variete: Dancemania '88
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Nogometno prvenstvo B lige
20.30	Tednik o pustolovščinah in zanimivostih: Alla ricerca dell Arca
24.00	Filmske novosti 0.05 Dnevnik
0.20 Videofragmenti: Black and blue 0.45 Dok. oddaja: Pred 20 leti
STAJE
Boks za najbolj vztrajne ponočnjake
V soboto ponoči, točneje pa bi morali reči v nedeljo zjutraj ob 4. uri, bodo najbolj zavzeti ljubitelji boksa lahko sledili neposrednemu prenosu srečanja med Patriziom Kalambayem (na sliki) in Michaelom Nunnom za naslov srednje kategorije IBP. Zmagovalec srečanja v Las Vegasu se bo moral nato pomeriti z zmagovalcem dvoboja Duran-Leonard za naslov VVBA-IBF. Za tiste, ki po naravi niso ponočnjaki, bo poskrbela Italia 1 s posnetki v nedeljo zvečer ob 20.30.
• ZASEBNE TV PO
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanka: Una fami-glia americana
9.30	Šport: Golf
10.30	Kvizi: Cantando Can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Film: Crimen (kom., It.-Fr. 1960, r. Mario Camerini, i. Alberto Sordi, Nino Manfredi)
18.00	Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 19.00 II gioco dei nove, 19.45 Tra moglie e marito
20.25	Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Variete: Odiens
22.35	Nanizanka: Cover up
23.35	Šport: boks
0.35 Nan.: Baretta, 1.30 Mannix, 2.25 SWAT
RETE 4______________
7.50	Nanizanki: Lou Grant, 8.50Switch
9.50	Film: Antonio di Padova (biog., It. 1949, r. Pietro Francisci, i. Silvana Pampapini)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Dokumentarci: I colori della festa, Threeate-ned insect, Figures in a Landscape
15.30	Film: Cannoni a Batasi (vojni, VB 1964, r. John Guillermin, i. Richard Attenborough, Mia Farrovv)
17.30	Nanizanke: L'ora di Hitchcock, 18.35 General Hospital, 19.30 Aliče
20.00	Aktualno: Dentro la notizia
20.30	Film: David e Golia (zgod. It. 1961, r. R. Pot-tier-F. Baldi, i. Orson Welles, E.Rossi Drago)
22.25	Nanizanka:	Alfred
Hitchcock presenta
22.55	Iz parlamenta
23.40	Deželni tednik
23.50	Film: Io sono il piu grande (biog., ZDA-VB 1977, r. Tom Gries, i. Cassius Clay, Ernest Borgnine)
1.50	Film: Lo scorpione (krim., Fr. 1962, r. Ser-ge Hanin, i. Jacgues Bernard)
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L’uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
15.00	Variete: Musiča e!
16.00	Otroški spored: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Nan.: LTncredibile
Hulk, 21.25 MacGyver
22.20	Šport: Superstars of VVrestling
23.05	Film:	Destructors
(fant., ZDA 1983, r. Harley Cokliss, i. Michael Beck)
0.50 Nanizanka: Star Trek
ODEON______________
8.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 9.00 Marcia nunziale
10.00	Filmske novosti
10.15	Aktualno: II Leonardo
10.45	Filmske novosti
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Rubrika: Forza Italia
15.30	Film: Attenti a guella pazza Rolls Royce (kom., ZDA 1977, r-i. Ron Hovvard)
19.00	Filmske novosti
19.30	Zabavna oddaja: Ben-ny Hill Show
20.30	Film: Attentato al Trans-American Ex-press (dram., ZDA 1973, R. David Lowell Rich, i. Ben Johnson, Vera Miles)
23.30	Rubrika: Top motori
24.00	Film: Alamo -13 giorni di gloria (zgod., ZDA 1987, r. Burt Kennedy, i. J. Arness, 4. del)
TMC________________
7.30	Vesti: Evening News
11.00	Rubrika: Megawatt
11.15	Risanke
13.00	Dnevnik - danes
13.10	Rubrika: Šport Show
16.00	Dok.: Galileo
16.45	Film: La citta dei ra-gazzi (dram., ZDA 1938, r. Norman Tau-
rog, i. Spencer Tracy, Mickey Rooney)
18.30	Turistična oddaja
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Il cigno (kom., ZDA 1956, r. Charles Vidor, i. G race Kelly, Alec Guinness)
22.30	Film:	Grand Prix
(dram., ZDA 1966, r. John Frankenheimer, i. James Garner, Yves Montand)
TELEFRIULI__________
12.00	Nanizanka: Mio figlio Dominic
12.30	Glasbena oddaja
13.00	Dnevnik
13.25	Rubrike: Quick, Šport club, Zdravstvo danes
15.00	Šport: rugby
18.00	Nad.: Časa Cecilia
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Aktualno: Ekonomija in politika
20.30	Film: Il milico Gianlu-ca (kom., It. 1987, r. Gianfrancesco Lazotti, i. M. Mastroianni)
22.00	Komedija: Sotto a chi tocca (i. Gilberto Govi)
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Informativna oddaja
TELE 4______________
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1______________
8.10 Otroška matineja: Radovedni Taček - Hiša, 8.25 Lonček kuhaj
-	Jajca s kislo smetano, 8.30 lutkovna igrica Srečni princ
8.55 Kviz: Vprašanja iz Tv kobuka 9.40 Nadaljevanka: Sozvezdje bele murve (2.del)
10.10 Glasbena oddaja: Naša pesem
10.45	Smučarski skoki (iz Planice)
14.45	Videogodba (pon.)
15.30	Film: Zadnja nosoroginja (mlad., r. Henry Geddes, i. David Ellis)
16.30	Dnevnik
16.45	Spored za otroke in mlade: ZBIS
-	Jožek ima hiško
17.00 Košarka: Crvena zvezda-Iskra Delta Ježica (prenos)
18.30	Dokumentarec: Mladina 19.05 Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik, vreme, Naš utrip
20.20	Žrebanje 3x3
20.30	Nadaljevanka: Kri in orhideje
21.20	Ex libris: Umna sadjereja
22.20	Dnevnik
22.30	Film: Romanca na Orient ex-pressu (dram., VB 1985, r. L.G. Clark, i. Cheryl Ladd)
RTV Koper______________
10.45	Smučarski skoki, 90 m
13.30	TVD Novice
13.40 Rubrika: Sottocanestro
14.30	Košarka NBA Today
16.00	TVD Novice
16.10 Sportime Magazine 18.50 TVD Novice
19.00	Športna oddaja: Juke box
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy
20.30	Mednarodni nogomet 22.15 TVD Novice
22.25 Sportime Magazine
22.45	Košarka NBA Today(pon.) 4.00 Boks: Kalambay-Nunn
RTV Ljubljana 2_______________
17.10 Predstava za otroke 18.00 Jugoslavija, dober dan
18.30	Vaterpolo: Kotor-Jug
19.30	Dnevnik
20.15	Film: Zbogom orožje (dram., ZDA 1957, r. Charles Vidor, i. Rock Hudson, Jennifer Jones)
22.45 Kulturna oddaja: Slike časa
23.15	DP v ritmični gimnastiki
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Črnske duhovne pesmi; 8.00 Deželna kronika;
8.10	Kulturni dogodki; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Narava ima vedno prav;
12.40	Postne pesmi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Bom naredu stazice; 14.30 Glasbeni listi; 14.45 Filmi na ekranih; 15.00 Zabavnoglasbeni program; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Zadnja večerja (Marjan Rožanc); 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00,
24.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 7.35 Promet; 8.05 Pionirski tednik; 9.05 Jezikovni pogovori; 9.15 Sobotna matineja; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Pa po loj trči dol...; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13.00; 14.40 Radijski Merkur-ček; 15.15 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Od melodije do melodije;
17.00	Tedenski mozaik; 18.05 Znano in priljubljeno; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Z ansamblom Milana Frleža,-
20.00	Vsaka vas ima svoj glas; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski skladatelji zabavne glasbe; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Kruh in sol Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;
16.30	Primorski dnevnik; 17.15 Zamejska reportaža; 18.00 Lestvica popevk primorskih ansamblov: Dajmo naši;
18.35	Glasbena starinarnica; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci!; 8.25 Pesem tedna;
8.35	Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Narečna oddaja in knjižne novosti;
12.00	Glasba po željah; 13.00 Čestitke poslušalcev; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Športna oddaja; 15.45 Glasba za prijeten konec tedna; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasba, glasba, glasba; 14.00 Okno na Benečijo (pon.);
15.00	Glasba po željah; 17.30 Kje, kaj, kako, zakaj; 19.00 Listam po časopisih;
20.00	Sobota zvečer.
FILMI NA MALEM EKRANU
' IGRALSKI OBRAZ
lil;

Komisar Cattani
Hobotnica je s svojimi spretnimi lovkami priklenila pred male ekrane 18 milijonov gledalcev in več, smrt priljubljenega komisarja Cattanija pa je presunila domala vse. In zdi se, da je komisar Cattani prav zares umrl, ker Michele Placido ne namerava več nastopati v tej vlogi.
Malokatera italijanska nadaljevanka je doslej doživela tolik uspeh in nedvomno ima nemalo zaslug zato tudi glavni junak. Očitno pa je postala lepemu in nežnemu Placidu komisarska suknja pretesna kljub očarljivim kolegicam, ki vsaj na ekranu podlegajo njegovemu šarmu. Štiri serije Hobotnice so v resnici nelahko delo in razumljiva je njegova želja, da bi se rešil te preobleke, čeprav se je z njo priljubil občinstvu. Cattani mu je bil v začetku zelo pri srcu, potem pa se je ta ljubezen spremenila v sovraštvo. Preveč je bilo namreč umorov in krvi, preutrudljiv je boj proti hobotnici, četudi le na ekranu.
Vsekakor je nekoliko omejevalno govoriti o igralcu Micheleju Placidu le kot o komisarju Cattaniju. Sorazmerno pogosto se pojavlja tudi na velikem ekranu (v zadnjih dneh marca je v distribuciji nov film, v katerem nastopa), drugače pa se rad ukvarja tudi z gledališčem.
Hobotnica doživlja medtem velik mednarodni uspeh, saj so jo odkupili malodane po vsem svetu. Zdi se, da je niso radi gledali le na jugu, kjer je sledilo zgodbi komisarja Cattanija le 12 odstotkov gledalcev. Čudno, kajne?
LA CITTA' DEI RAGAZZI — Boys Town — Mesto fantov, ZDA 1938.
V soboto, 25. marca, ob 16.45, na TMC.
Dramatični film. Ameriški režiser Norman Taurog, avtor uspešnih plesnih, glasbenih in komičnih filmov s Fredom Astairom, Jerryem Lewisom in Elvisom Presleyem, je realiziral tudi to nenavadno prizadeto dramo o mladostnikih. Glavni protagonist pretresljive zgodbe je oče Flanagan, značajni in koreniti ustanovitelj svojskega »mesteca«, ki predstavlja zatočišče in dom za zapuščeno mladino. Toda ves njegov trud in veliko prizadevanje, ki ju vlaga v pobudo, sta na tem, da se izjalovita. Njegov varovanec spravi namreč s svojimi potegavščinami ob dobro ime Mesto fantov... Delo je postalo klasik mladinskega filma tako zaradi občutljivega prikaza mladih osebnosti kot tudi zaradi odličnega nastopa Spencerja Tracya, ki je za vlogo patra Flanagana prejel leta 1939 oskarja. Ob njem nastopa tudi mladi zvezdnik Mickey Rooney.
\
VIDEO NOTES
Oddaja: —..........;...
Postaja: j_____ , __—
Ura: __. .........-----
\________________________J
ITALIJANSKE TV MREŽE
RAI 1__________________________
6.55 Motociklizem: VN Japonske, 500 ccm (iz Suzuke)
8.05 Dok. oddaja: Kvarkov svet
8.30 Rubrika: Canigatti & C.
9.25 Glasbena oddaja: Spomladanski koncert zbora Piccolo Goro del-lAntoniano (dir. Mariele Ventre)
10.25 Papežev velikonočni blagoslov
12.35	Risanka: Čudežni fižol
13.00	Dnevnik - ob enih
13.30	Dnevnik - vesti
13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorriere
14.00	Variete: Domenica in...
18.10 Športne vesti
18.35	Domenica in... (zaključek)
19.50 Vreme in dnevnik
20.30	Variete: G ran Gala per Hanna & Barbera (vodita Maria Teresa Ruta in Sydne Rome)
22.05 Film: Marcellino pane e vino (dram., Šp. 1955, r. Ladislao Vajda, i. Pablito Calvo, Rafael Ri-velles, Antonio Vico)
23.35	Motociklizem: VN Japonske, 125 in 250 ccm (iz Suzuke)
0.10 Dnevnik - zadnje vesti
0.20 Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
RAI 2_________________________
8.00 Aktualno: Week end 8.30 Variete: Patatrac, vmes risanka Tom & Jerry in nanizanka Alf
10.20	Film: Torbidi amori (dram., ZDA 1947, r. Willis Goldbeck, i. Lio-nel Barrymore, James Craig)
11.50 Rubrika: Video week end
12.25 Informativna oddaja: Automia
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.20	Dnevnik - športne vesti
13.30	Variete: Piccoli e grandi fans
16.00	Film: I Lancieri del Bengala (pust., ZDA 1935, r. Henry Hat-haway, i. Gary Cooper)
17.45	Avtomobilizem Fl: VN Brazilije (iz Ria de Janeiro)
19.55 Vreme in dnevnik
20.00	Športna oddaja: Domenica sprint
20.30	Gledališče Eduarda De Filippa: Filumena Marturano
22.20	Dnevnik - nocoj
22.35 Dokumentarna oddaja: Mixer
23.45	Rubrika: Sorgente di vita 0.15 Inf. oddaja: Leteči zmaj
1.15 Glas. oddaja: Bluesin 88 - Louisiana Red, Zoot Money Dennis & Jets (iz Pistoie)
RAI 3________________________
9.00 Smučanje: moški veleslalom (iz Cimoneja)
9.50 Film: Evviva il nostro eroe (kom., ZDA 1944, r. Preston Stur-ges, i. Eddie Braken)
11.30	Variete: Mai dire mai, vmes (ob 12.30) moški veleslalom (2. tek)
14.00	Deželne vesti
14.10 Variete: La tv delle ragazze
15.30	Risanka
16.20	Film: Saranno famosi (glas., ZDA 1980, r. Alan Parker, i. Irene Čara, Lee Currei, Eddie Barth)
18.35 Športna rubrika: Domenica gol
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
20.00	Dokumentarna oddaja: Drobci
20.30	Film: II circo e la sua grande av-ventura (pust., ZDA 1964, r. Hen-ry Hathaway, i. John Wayne, Rita Hayworth)
22.45 Dokumentarna oddaja: Drobci
23.00	Rubrika: Filmske novosti
23.05 Dnevnik - zadnje vesti
23.20	Film: L amante immortale (kom., ZDA 1947, r. Otto Preminger, i. Joan Crawford, Henry Fonda)
Muti na čelu milanskih filharmonikov
Ljubiteljem resne glasbe se spet ponuja dobra priložnost. Sicer bo napovedani koncert na sporedu šele v poznih večernih urah, verjetno bo od časa do časa tudi kak reklamni vložek, pa si ga je kljub temu vredno ogledati. Nocoj, ob 23.10, na Rete 4 bo Riccardo Muti (na sliki) dirigiral Filharmonijo milanske Scale. Na sporedu sta najprej Petrassijeva uglasbitev Leopardijevih Spevov mrtvih in nato Mozartova Maša v c-molu s stockholmskim zborom.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5_____________
8.45	Nabožna oddaja
9.30	Aktualno: Block notes
10.30	Dok. oddaja: Sophia e altri amori
11.00	Aktualno: II girasole
11.30	Nanizanka: I Jefferson
12.00	Variete: Rivediamoli
13.00	Superclassifica Show
14.00	Variete: 22. svetovni festival cirkusa
16.00	Športna velika noč: nogometna in košarkarska tekma za UNICEF, Milan-Philips
17.00	Nanizanki: Fox, 18.00 Love Boat
19.00	Kviza: La ruota della fortuna, 19.45 Tra moglie e marito album
20.30	TV film: Ciskje - Storia di un bambino (dram., Niz. 1986, r. Guido Pie-ters, i. Danny De Munk)
23.30	Aktualnosti: Italija sprašuje
0.15 Šport: golf
1.15	Nanizanke: Baretta,
2.10	Mannix, 3.05 S.VV.A.T.
_____RETE4_________________
8.00	Jutrišnji svet
8.30	Dok. oddaja
10.45	Nan.: Mississippi
11.45	Rubrika iz parlamenta
12.30	Dok. oddaja: Big bang
13.15	Nan.: Arabesgue
14.15	Filmske novosti: Ciak
15.00	Nan.: Katie & Albe
15.30	Film: Pranzo di Pasgua (kom., ZDA 1962, r. Melville Shavelson, i. Charlton Heston)
17.30	Nanizanka: L'ora di Hitchcoock
18.30	Film: Te per due (kom., ZDA 1950, r. David
> Butler, i. Doris Day)
20.30	Film: LTndomabile Angelica (pust., Fr. 1967, r. B. Borderie, i. Michele Mercier)
22.10	Nanizanka: Spenser
23.10	Koncert: Filharmonija milanske Scala (dir. Riccardo Muti; Petras-si, Mozart)
0.40 Nanizanka: Missione impossibile
1.40	Film: Tam tam Ma-yumbe (pust., It. 1955, r. G. G. Napolitano, i. Marcello Mastroianni)
ITALIA t_____________
8.30	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
10.30	Nanizanki: Boomer cane intelligente
11.00	Dok.: Jonathan
12.00	Nessundorma
12.50	Šport: Grand Prix
14.00	Film: La rivincita di Ivanhoe (pust., It. 1965, r. Tanio Boccia, i. Cly-de Rogers)
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Risanke: Bugs Bunny,
19.00	Siamo fatti cosi,
19.30	Gli amici cerca-famiglia, 19.45 Benjamin, 20.001 Puffi
20.30	Boks: Michael Nunn-Patrizio Sumbu Ka-lambay (iz Las Vegasa)
21.30	Film: Agenzia Riccardo Finzi... praticamen-te detective (kom., It.
1979,	r. Bruno Corbuc-ci, i. Renato Pozzetto)
23.20	Film: Io modestamen-te Moše (kom., ZDA
1980,	r. Gary Weis, i. Dudley Moore)
1.20	Nanizanka: Star Trek
ODEON_______________
8.30	Nanizanka: Una fa-miglia si fa per dire
9.00	Filmske novosti
9.15	Nanizanka: The C.A.T.
9.45	Filmske novosti
10.00	Dražba
13.00	Vesti: Odeon News
13.30	Nadaljevanka: La storia di Maria
15.30	Film: Ciak per uno sfregio (dram., ZDA 1984, r. Karen Arthur, i. Theresa Saldana)
17.30	Otroški variete: Sugar, vmes risanka L uomo dalla maschera di fer-ro
19.00	Filmske novosti
19.30	Glasbena oddaja: Caf-fe Italia
20.30	Film:	II tassinaro
(kom., It. 1983, r. A. Sor-di, i. Alberto Sordi, Marilu Tolo, 1. del)
22.30	Film: II presidente del Borgorosso football club (kom., It. 1970, r. Luigi Filippo Damico, i. Alberto Sordi)
1.30	Film: Vincere per vi-vere (dram., ZDA, r. Delbert Mann, i. Susan Blakely)
TMC_________________
10.00	Aktualno: Megawatt
11.55	Papežev blagoslov
12.15	Aktualno: A tutfoggi
13.00	Motociklizem: VN Japonske, 125, 250 in 500 ccm (iz Suzuke)
15.30	Risani film: Torna a časa Snoopy
17.15	Avtomobilizem Fl: VN Brazilije (iz Ria de Janeiro)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nogomet: Tottenham-Liverpool (iz Londona)
22.20	Glasbena oddaja:
S.O.S. Armenia
24.00	Dok.: Sinji planet
TELEFRIULI__________
10.30	Rubrika o obrtništvu
11.00	Nanizanka: Barriere
11.30	Nanizanka: Nella časa di Flambards
12.30	Dok.: Velike razstave
13.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
14.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
16.30	Nanizanka: Mio figlio Dominic
17.15	Variete: Sei corde
18.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
19.00	Športne vesti
20.30	TV film: Ouesto incer-to sentimenta (kom., r. Carlo Tuzii, i. Carlo Giuffre, Macha Meril)
22.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
23.00	Športne vesti
1.00	Inf. oddaja: News
TELE 4______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dnevnik in šport
20.30	Zadnje vesti in šport
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________
8.40	Video strani
8.50	Otroška matineja: Živ Žav
9.30	Nadaljevanka: Safari (5.del)
10.05	Nadaljevanka: Kri in orhideje (N. Katkov, pon.)
10.50	SP v smučarskih skokih - 120 m (finale, iz Planice)
13.45	Video strani
14.00	Film: Zbogom orožje (vojni, ZDA 1932, r. Frank Borzage, i. Gary Cooper, Helen Hayes)
16.30	Dnevnik
16.45	Film: iz cikusa Johna Hustona -Annie (glas., ZDA 1981, r. John Huston, i. Albert Finney, Aileen Quinn, Carol Burnett, Bernadet-te Peters)
18.50	Risanka
18.55	Video strani
19.00	TV Mernik, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Zabavna oddaja: Super 3x3
21.55	Smučajmo vsi (s posnetki iz Planice)
22.40	Dnevnik
22.50	Video strani
RTV Koper____________________
4.00	Boks: Kalambay-Nunn (prenos iz Las Vegasa)
10.55	Smučarski skoki na 120 m (finale, iz Planice)
13.45	TVD Novice
14.00	Nedeljska rubrika: Noi la dome-nica - šport in spektakel
17.50	Avtomobilizem: Formula 1 - VN Brazilije (prenos)
20.20	Športna rubrika: A tutto campo
22.00	TVD Novice
22.15	Motociklizem VN Japonske in avtomobilizem VN Brazilije (povzetki)
RTV Ljubljana 2______________
15.30	Danes za jutri
16.30	Smučajmo vsi (iz Planice)
17.15	SP v motodirkah
17.45	Avtomobilizem: Formula 1 - VN Brazilije (prenos)
20.00	Dokumentarec: Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta
20.50	Poročila
22.05	Reportaža z nogometne tekme
22.35	Športni pregled
■ RADIO ■ RADIO • RADIO
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Glasbeni listi; 9.00 Velikonočna maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji; 10.00 Nedeljska matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Sonce na planini (Lojzka Lombar);
11.00	Oddaja iz Benečije: Nediški zvon; 11.45 Nabožna oddaja: Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijski prikaz v 8 slikah: Polmrak (Alojz Rebula); 14.40-19.00 Nedeljski popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati, komentarji in intervjuji, zanimivosti, prenosi s kulturnih prireditev;
19.20	Zaključek sporedov.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan;
9.05	Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Glasbena matineja;
10.35	Nedeljska reportaža; 11.03 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Loj-trca domačih; 17.05 Amaterski zbori pojo; 17.30 Radijska igra; 18.05 Operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program in nočna glasba.
RADIO KOPER
(slovenski program)
10.30,	12.30 14.30 Poročila; 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov;
19.00	Radio Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
7.15,	12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30,
13.30,	17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop tedna; 7.35 Glasba; 7.40 Vse o radiu; 8.00 Sanremske popevke; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja; 9.30 Dragi Lu-ciano; 10.00 Naj lepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo, 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport; 17.33 Made in JU; 18.00 Najnovejše plošče;
19.00	Glasba non stop in športna nedelja; 20.00 Prenos Radia Lj.
RADIO OPČINE
10.30,	14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Športna nedelja; 20.00 Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
1 Športni portret
Ayrton Senna
Svojemu cilju, naslovu svetovnega prvaka v formuli ena, je 29-letni Brazilec Ayrton Senna podredil vse, z razliko od svojih prav tako slavnih rojakov Pigueta in Fittipaldija, ki se nista odrekla zabavam in vsem drugim vabljivim omamam sveta formule ena. Cilj je Senna lani dosegel, prav tako je v letošnji sezoni, ki se pričenja danes na dirkališču Jacarepagua v Riu de Janeiru, skupaj s svojim tovarišem pri McLaren-Honda Francozom Alainom Proštom eden od glavnih favoritov za naslov. Senna se je od Prosta marsikaj naučil, še predvsem zrelosti, taktike, preudarnosti, brzdanja svoje narave, ki ga je gnala, da je vedno dal največ, kar je mogel, a kar je pomenilo tudi nepotrebno in čezmerno tveganje, ki ga je nekajkrat drago plačal.
Sedaj, ko je Senna svoj cilj po štirih sezonah v formuli ena dosegel (prvič je tekmoval 15. marca 1984 na tolemanu, prvo zmago pa je dosegel v naslednji sezoni z lotusom), se marsikdo sprašuje, če bo imel manj motivacije in če bo še pripravljen na odrekanje. Računati pa mora tudi, da bo konkurenca v novi sezoni bolj izenačena, saj je čas turbo motorjev mimo. A to ne pomeni, da bodo vsi imeli enake možnosti. Še vedno so tu moštva, v katerih si zaradi denarja ne belijo glave. In med temi je McLaren-Honda, ki naj bi že prehitela konkurenco in nudila svojima pilotoma boljša vozila kot ostali.
SARANNO FAMOSI — Farne — Slava, ZDA 1980.
V nedeljo, 26. marca, ob 16.20, na RAI 3.
Glasbeni film. Britanski režiser Alan Parker še enkrat uprizarja - pa čeprav z delno kritičnim in moralističnim očesom - najznačilnejše mesto ameriške filozofije življenja. Njegova kamera se prikrade v poceni newyorško šolo High Scool of Performing Arts in spektakularno dokumentira nečloveško garanje in dresiranje gojencev raznovrstnih umetniških panog (od klasične do elektronske glasbe, od baleta do metode Living Theatra). Sola ponuja vsem (črncem, belcem, mešancem) enake pogoje in možnosti za uveljavitev. Toda že od začetka je znan izid: od vseh bo zmagal in prodrl le eden, ostali, čeprav zelo talentirani, »poraženci« bodo spet izginili v senco anonimnosti. Po uspehu Parkerjevega filma o »bodočih zveznikih« je nastala istoimenska tv nanizanka, ki jo je predvajala tudi italijanska televizija.
C	\
VIDEO NOTES
Oddaja:	..-__ s«
Postaja: „___\_______|_
Ura:______________
V_______________________J
■ ITALIJANSKE TV MREŽE
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: L'inchiesta (zgod., It. 1986, r. Damiano Damiani, i. Keith Carradine, Harvey Keitel, Phyl-lis Logan)
22.15 Aktualno: Linea diretta
22.45 Dnevnik
22.55	Rubrika: Filmske novosti
23.00	Dokumentarna oddaja: Itala -Raid Pechino-Parigi
23.30	Aktualno: Effetto notte (vodi Vincenzo Mollica)
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
| RAI 2____________________________|
8.00	Dok.: Animali del sole
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: La freccia nel fianco (dram., It. 1944, r. Alberto Lat-tuada, i. Mariella Lotti)
10.30	Inf. oddaja: Protestantizem
10.55 Medicinska rubrika: Trentatre
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Kviz: Argento e oro, vmes šport
17.00	Film: Le grandi vacanze (kom., Fr. 1968, r. Jean Giraud, i. Luis De Funes, Ferdy Mayne)
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nanizanka: L ispettore Derrick
21.35	Aktualna oddaja: La macchina della verita
22.35	Dnevnik - nocoj
22.45	International DOC Club
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
24.00	Film: II fuggiasco (dram., VB 1947, r. Carol Reed, i. James Ma-son, Kathleen Ryan)
RAI 3________________________
9.00 Moški slalom (iz Cimoneja)
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Lo zibaldone del lunedi, vmes (ob 12.30) moški slalom (2. tek)
14.00	Deželne vesti
14.10	Šport: hokej (iz Canazeia), nato rokomet (iz Gaete)
15.3( Film: Crociera imprevista (kom., VB 1965, r. Richard Thorpe, i. Hayley Mills, John Mills)
17.00	Videobox
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.15 Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Deželne športne vesti
20.00	Videobox
20.30	Film: VVanted (vestern, It. 1967, r. Calwin J. Padget, i. Giuliano Gemma, German Cobos)
22.10	Variete: Chiambretti allo stadio
22.35 Aktualno: Io confesso
23.05 Film: II diavolo nelVabisso (dram., ZDA 1932, r. Marion Ge-ring, i. Charles Laughton, Gary Cooper, Cary Grant)
Na malem ekranu pred koncertom v živo
Če so sinoči lahko uživali ljubitelji resne glasbe, so nocoj na vrsti privrženci dobrega rocka. Berlusconijeva mreža Italia 1 nam v okviru Rocka opolnoči ponuja enkratno srečanje z Reginaldom Dvvightom, ki ga sicer po vsem svetu bolje poznajo kot Eltona Johna (na sliki). Svojevrstni angleški pevec in obenem izvrsten pianist se nam tako predstavlja na malih ekranih tik pred svojim edinim letošnjim koncertom v Italiji, ko bo 28. aprila nastopil v Rimu.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Radio Londra
20.30	Variete: Ciao prima-vera
22.40	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Baretta,
1.35	Mannix, 2.30 Ma-sguerade
RETE 4_____________
7.50	Nanizanki: Lou Grant,
8.45	Switch
9.45	Film: Lo sai che i papa-veri (kom., It. 1952, r. Marchesi-Metz, i. Walter Chiari, Anna Maria Ferrero)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Šentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.20 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nadaljevanka: Febbre d'amore
18.35	Nanizanki: General Hospital, 19.30 Aliče
20.00	Aktualno: Dentro la notizia
20.30	Film: La storia di una monaca (dram., ZDA 1959, r. Fred Zinne-mann, i. Audrey Hepburn, Peter Finch)
23.30	Tednik: Ciak
0.15 Film: Chi amera i miei bambini (dram., ZDA 1983, r. John Erman, i. Ann Margret, Cheryl Anderson, Jack Reder)
2.10	Film: Tempo di char-leston (dram., It. 1969, r. Giulio Diamante, i. Peter Lee Lawrence)
ITALIA 1____________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Nogomet: Brazilija-Ostali svet (iz Vidma)
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Dibattito
23.20	Rock opolnoči: Elton John
0.30 Rubrika: Premiere 0.40 Nanizanke: Troppo forte, 1.10 Giudice di notte, 1.40 Kung-fu
ODEON________________
8.00	Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.00	Fiori d arancio
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka Una fami-glia si fa per dire
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del), vmes risanke in nan. Heidi
19.00	Fiori d'arancio
19.30	Risanka
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Il tassinaro (2. in zadnji del)
22.30	Film: Mio padre mon-signore (kom., It. 1971, r. Antonio Racioppi, i. Giancarlo Giannini)
0.30 Nanizanka: Un salto nel buio
TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Aktualno: Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.15	Risani film: Le avven-ture di un coniglio americano
15.45	Film: La corsa piu paz-za del mondo (kom., ZDA 1978, r. Jack Star-ret, i. Charles Napier, Maud Adams)
17.20	Film: Batman (fant., ZDA 1966, r. Leslie H. Martinson, i. Adam VVest, Burt Ward)
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nadaljevanka: Potere
22.15	Aktualno: Turizem
22.45	Vesti: TMC nocoj
TELEFRIULI__________
11.00	Nanizanke: Mio figlio Dominic, 11.30 La guerra di Tom Grat-tan, 12.00 Barriere
12.30	Kronike o motorjih
13.00	Nanizanki: Dick Tur-pin, 13.30 Gli ultimi cingue minuti
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Nanizanka: Nella časa di Flambards
20.00	Športna rubrika
21.15	Košarka A2: Fantoni-
Kleenex
23.30	Športna oddaja: Žico -10 s pohvalo
24.00	Inf. oddaja: News
TELE 4______________
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1______________
10.10	Mozaik. Utrip, Zrcalo tedna, TV Mernik, Oči kritike
11.25	Film: Kitajski sindrom (dram., ZDA, 1978, r. James Bridges, i. Jane Fonda, Jack Lemmon)
13.20	Video strani
15.45	Smučajmo vsi (pon.)
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik (pon.)
18.00	Mali koncert zabavne glasbe: Ansambel Županova torta in Pohorje expres
18.15	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček - Riba
18.35	Nadaljevanka: Sozvezdje bele murve (3. del)
19.05	Risanka, TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	TV film: Pod sinjim nebom (r. Dušan Prebil, i. Anton Marti, Peter Zobec, Boštjan Hladnik)
21.40	Aktualno: Osmi dan
22.20	Dnevnik
22.35	Antologija slovenske violinske ' glasbe (4. del)
23.35	Video strani
RTV Koper_____________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke Box
14.10	Avtomobilizem: F1 (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka: The Mod Sguad
17.00	Film: Uniti nella vendetta (ves-ter, ZDA 1951, r. G. Douglas)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Rubrika: Settegiorni
20.30	Košarka NBA Today: Cleveland Cavaliers-Detroit Pistons
22.15	TVD Novice
22.30	Tednik: Sportime magazine
22.45	Nočni boks
23.30	Šport spektakel (povzetki)
RTV Ljubljana 2_______________
17.45	Po brezkončnosti sveta: Afrika
18.15	Svet športa, 19.30 Dnevnik
20.00	Nogomet: Braz.-Ostali svet
21.45	Po sledeh napredka
21.15	Dokument.: Camel Trophy
22.40	Neodvisna godba po Angleško:
David Howelis
RADIO • RADIO • RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00,
17.00	Poročila; 8.20 Velikonočne pesmi, vmes koledarček; 9.00 Nočno pismo (Alojz Rebula); 9.15 Glasbene skice; 10.15 Mladinski oder: Na zelenico je prišla pomlad (Bruna Pertot) ; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.35 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Ne prezrimo: Pogovori o doktorskih razpravah, (12.40) Velika noč v slovenski zborovski glasbi; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarska problematika; 14.10 Po Jezusovih stopinjah (Marica Uršič);
15.00	Epska pesnitev: Odiseja (Homer, 27. del); 15.15 Velikonočni popoldan;
17.10	Mi in glasba; 18.00 Glasbeni listi;
19.20	Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Glasbena lepljenka; 8.25 Ringaraja; 8.40 Naučimo se novo pesmico; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Minute z zabavnimi orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Poslušalci čestitajo; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Iz glasbenih revij; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 Pihalne godbe; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Obletnice; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revi-val; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje;
11.00	Za vsakogar; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna;
14.45	Edig Galletti; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.00 Bubbling; 17.33 Show bu-siness; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
i
PLOŠČA TEDNA
Ivan Gvaziani
IVANGARAGE
Izšel je nov album enega največjih italijanskih rock kantavtorjev vseh časov - Ivana Grazianija. Po rodu iz Toskane, niti ne več tako mlad, ima za seboj skoraj dvajsetletno in izredno plodno kariero. Zaslovel je s songi, ki bodo prav gotovo postali legenda italijanske moderne glasbe: Firenze, Ag-nese dolce Agnese, Pigro, Franca ti amo. Z zadnjim motivom je sodeloval tudi na san-remskem festivalu. Po treh letih premora je torej izšel LP Ivangarage. Mnogi so novo delo z navdušenjem pričakovali in bodo album sprejeli z neizmernim zadovoljstvom. Razlogov je več.
Ivangarage prinaša najprej nekaj tipično otožnih Grazianijevih balad, ostale pesmi pa so vedno rockovsko obarvane in obravnavajo aktualne probleme, s katerimi se človek srečuje dan za dnem. Nič posebnega, a prijetno. Ivan Graziani je kljub nekaterim drobnim novostim ohranil svoj tradicionalni rock stil in se še enkrat izkazal kot komponist in kitarist.
V glavnem so vse pesmi odigrane brez kompjuterskih pripomočkov in to je dandanes prava redkost. Mogoče pa je prav zaradi tega Graziani tako priljubljen in spoštovan. Vredno je omeniti, da bo toskanski kantavtor letos imel kar dve turneji, in sicer: najprej meseca aprila pomladansko turnejo za študente, tej pa bo sledila poletna turneja, ki ga bo popeljala v vsa večja mesta po severni in južni Italiji. Kdo ve, mogoče pa se bo ustavil tudi pri nas...
Pesmi v albumu so: Un uomo, Prudenza mai, Guaglid guaglio, Psichedelico, Noi non moriremo mai, Johnny non centra, Radiči nel vento, Metallari, Ora et Labora, E mo che vuoi.
LTNCHIESTA — Preiskava, It. 1986.
V ponedeljek, 27. marca, ob 20.30, na RAI 1.
Zgodovinski film. Ob letošnji veliki noči ni bilo običajnega navala religioznih filmov na temo Kristusovega pasiona. Izjemo predstavlja RAI 1, ki je včeraj predvajala versko pravljico Marcellino pane e vino, danes pa ima na sporedu to izvirno zgodovinsko »anketo« o Kristusu. Režiser Damiano Damiani je avtor aktualno zastavljenih političnih kriminalk (11 giorno della civetta, L istruttoria č chiusa: dimentichi, Pizza Connection, La piovra), zato je precej nenavadno, da se je odločil za takšno temo. Vendar se tudi v tej rekonstrukciji ozadja Kristusove smrti in njegovega vstajenja ni izneveril svoji osnovni poanti in je še enkrat razkril kruto igro oblasti, ki posiljuje zavest posameznika v vsaki zgodovinski dobi. Cesarski odposlanec Tit Valerij Taurus (Keit Carradine) se mora spopasti s Pilatom (Harvey Keitel) in z neštetimi manevri, da bi prišel do »resnice«.
/	T
VIDEO NOTES
Oddaja:	.....___
Postaja: ..........
SMiiiiiiiiiii
1F11F1I1
■	1 T A L 1 J	A	N S K E	T V		M R E	I I I NJ( m
						
RAI 1		RAI 2			RAI 3	
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Amo non amo
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Italijanske kronike
15.30	Tednik: Sever kliče Jug...
16.00	Risanke: Cartoon Clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!
17.35 Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG 1 - Sette
21.20	Variete: Sulla cresta dell onda
22.20	Aktualno: Linea diretta 22.50 Dnevnik
23.00	Glasbena oddaja: Nočni rock
23.30	Aktualno: Effetto notte
24.00	Dnevnik
0.10 Inf. oddaja: Otroški laboratorij
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: II bandito (dram., It. 1946, r. Alberto Lattuada, i. Anna Magnani, Amedeo Nazzari)
10.20 Risanke, nato rubrika Trentatre
11.05	Tečaj ruščine
11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45 Dnevnik, nato Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Aktualnosti: II piacere di abitare
18.00	Rubrika: Come noi
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Platoon (vojni, ZDA 1986, r. Oliver Stone, i. Tom Berenger, VVillem Dafoe, Charlie Sheen)
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40 International DOC Club
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.55 Aktualnosti: II piacere di abitare
0.55 Film: Fra le tue braccia (kom., ZDA 1946, r. Ernst Lubitsch, i. Jennifer Jones, Charles Boyer)
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Človek in okolje
14.00	Deželne vesti
14.30	Rubrika: Block notes
15.00	Informativna oddaja: Doraščanje in jezik - Usoda besede
15.30	Hokej: tekma iz prvensta
16.00	Jahanje (iz Nichelina)
16.30	Dokumentarna oddaja: Drobci
17.00	Videobox
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.15 Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti.
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Film: Luomo senza paura (vestern, ZDA 1955, r. King Vidor, i. Kirk Douglas, Jeanne Crain, Claire Trevor)
22.00	Dnevnik
22.10 Aktualno: Camice bianco
22.45	Ekološka rubrika: Greenpeace -La nave delVarcobaleno
23.35 Dnevnik - zadnje vesti
23.50 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Loretta Goggi še vedno v ul. Teulada 66
Med številnimi opoldanskimi razvedrilnimi oddajami se vztrajno nadaljuje tudi variete Via Teulada 66. Vsak delovnik, od 12.05 do 13.30 na prvi državni tv mreži, se Loretta Goggi (na sliki) spretno suče med kvizi za otroke in kvizi za odrasle, med pevci, igralci in drugimi gosti, med resnimi in manj resnimi točkami. Za kotiček aktualnosti bo Goggijeva danes spregovorila o otroški prehrani, med gosti oddaje pa se bo predstavil igralec Toni Ucci.
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE 5____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Šofia e gli altri amori,
10.00	Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 Webster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Radio Londra
20.30	Nanizanke: Dallas,
21.30	Dynasty, 22.30 Top Secret
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanke: Baretta,
1.55	Mannix, 2.50 S.W.A.T.
_____RETE4________________
7.30	Nanizanki: Lou Grant,
8.15	Switch
9.10	Film: Ouando torna T-inverno (kom., Fr. 1962, r. H. Vermeull, i. Jean Gabin)
11.15	Nanizanki: Petrocelli,
12.20	Agente Pepper
13.20	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.15 La valle dei pini, 15.10 Cosi gira il
mondo, 16.05 Aspettando il domani
16.35	Nanizanka: California
17.30	Nad.: Febbre d'amore
18.30	Nanizanki: General Hospital, 19.25 Aliče
20.00	Dentro la notizia
20.30	Film: L'occhio caldo del cielo (vestern, ZDA 1961, r. Robert Aldrich, i. Rock Hudson)
22.45	Dok. oddaja: Big Bang
23.25	Film: Daniel (dram., ZDA 1983, r. S. Lumet, i. T. Hutton)
1.55	Nanizanka: Missione impossibile
2.50	Film: Il c anale della morte (krim., ZDA 1959, r. Sidney Sal-kow)
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D Artagnan
20.30	Nanizanka: I ragazzi
della 3 C
21.30	Variete: Candid Ca-mera Show
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Dibattito
23.20	Nessundorma
0.05 Rubrika: Premiere
0.15 Nanizanke: Troppo forte, 0.45 Giudice di notte, 1.15Kung-fu
ODEON	|
8.00	Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nan.:Good times
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanke Una fami-glia si fa per dire
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Il brigadiere Pas-guale Zagaria ama la mamma e la polizia (kom., It. 1974, r. Luca Davan, i. Lino Banfi)
22.30	Film: Scarpe da tennis (dram., ZDA, r. Daryl Duke, i. Carl Morotte)
0.30 Nan.: Salto nelbuio
TMC__________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggia-tori del tempo
16.00	Film: La bionda e lo sceriffo (vestern, ZDA 1958, r. Raoul Walsh, i. Jane Mansfield)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: I guerrieri della
palude silenziosa (dram., ZDA 1981, r. Walter Hill, i. Keith Carradine, Fred Ward)
22.20	Aktualno: A come Eros
22.50	Vesti: TMC nocoj
23.05	Rubrika o motorjih
23.35	Športne vesti
TELEFRIULI__________
11.30	Nan.: Barriere
12.00	Rubrika: Il salotto di Franca
12.30	Dok. o rastlinah
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Gli ultimi cingue minuti
23.00	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
0.30 Dnevnik, nato dražbi
2.00	Inf. oddaja: News
TELE 4______________
RTV Ljubljana 1	1	RTV Koper	I |
10.00 Video strani	13.30	TVD Novice	1
10.10	Mozaik. Otrok in šola: Učenec in učitelj
10.45	Naravoslovje: Življenje v kapljici vode
11.05	Tečaj angleščine
11.30	Video strani
16.10	Video strani
16.20	Otroška oddaja: Lonček kuhaj -Mlečna kaša
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik (pon.)
18.00	Video strani
18.05	Spored za otroke in mlade: Ex libris - Sadjarstvo
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Krvavo rdeče vrtnice (VB, r. John McGrath, i. Elizabeth MacLennon, zadnji del)
21.00	Aktualno: Mednarodna obzorja
21.50 Dnevik
22.05	Kontaktni magazin: Teme in dileme
24.05	Video strani
14.10	Košarka NBA Today (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka: The Mod Sguad
17.00	Film: Rififi a Tokyo (krim., Fr. 1962, r. Jacgues Deray)
18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nanizanka: Lucy
20.30	Mednarodni nogomet
22.15	TVD Novice
22.30	Tednik: Sportime magazine 22.45 Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	Nogomet: Brazilija-Ostali svet, za slovo od Žica
RTV Ljubljana 2
16.30	Košarka: Crvena Zvezda-Bosna 18.45 Ropot (pon.)
19.30	Dnevnik 20.00 Žrebanje lota
20.05 Umetniški večer: Povečava -neme podobe slovenskega filma, nato film Erotikon (ČSSR)
RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Poezija pred opero; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, 12.00 Svet v črno-belem, 12.40 Srečanje oktetov Primorske v Ricmanjih; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Od Milj do Devina;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Iz Benečije; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (Homer, 28. del); 15.15 Hit parade: Pot do glasbe; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba;
18.00	Pisna pričevanja: Ljubezenska pisma Stanka Vuka; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00,
22.00,	23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes; 13.30 Čestitke; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambel Green town jazz band; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Odskočna deska; 21.05 Od premiere do premiere; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
12.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radiu Kp: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.30 Aktualno; 18.00 Glasbene šole; 19.00 Prenos Radia Lj.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik;
6.00	Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade;
10.00	Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Turizem; 11.30 Pismo iz...; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.00 O avtomobilizmu; 15.00 Popoldanski spored; 16.00 Glasbena oddaja; 16.33 Kronika in zgodovina; 17.00 Bubbling;
17.33	Show business; 18.00 Prijatelj DJ
18.33	Mi in vi; 19.00 Filmska glasba;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
O dragocenih opernih glasovih
Kdor je hotel prejšnjo soboto prisluhniti sopranu Katye Ricciarelli v premieri Verdijevega Don Carlosa, je moral za vstopnico odšteti kar 75 funtov šterlingov (približno 100 tisoč lir). Po predvidevanjih je bila to naj dražja vstopnica letošnje operne sezone londonskega Covent Gardna.
V teh dneh so namreč že vnaprej napovedali cene za nekatere predstave prihodnje operne sezone. Kot je oznanil Jeremy Isaacs, ravnatelj Royal Opera House, bosta prihodnje leto pela Placido Domingo in Luciano Pavarotti (na sliki). Prvi bo januarja '90 odigral Verdijevega Otella, drugi pa mesec kasneje glavno vlogo v Donizettijevi operi Eli-sir damore. Baje pa bo treba za sedež v parterju ugledne londonske operne hiše ob obeh premierah odšteti rekordno vsoto 98 funtov šterlingov (približno 240 tisoč lir)!
Vsota je zares bajna, saj zahteva ugledna milanska Scala ob pomembnejših premierah »le« 190 tisoč lir za sedež v parterju, ob ponovitvah pa so cene celo polovične. Naj zanimivejši podatek pa je ta, da so vstopnice, čeprav razburljivo drage, v bistvu že razprodane. Finančne družbe londonske City jih namreč že prej množično odkupijo za svoje raprezentančne večere.
Tako da si lahko že sedaj pomirimo vest, saj ne bi mogli do dragocenih lističev niti v primeru, da bi bili pripravljeni odšteti tolikšno vsoto!
PLATOON — Vod smrti, ZDA 1986.
TV premiera, v torek, 28. marca, ob 20.30, na RAI 2.
Vojni film. Različni ameriški filmarji so se lotili žgoče teme umazane vojne v Vietnamu: vizionarni Coppola z Apocalypse Now, cinični Kubrick s Full Metal Jacket, ironični Levinson z Good Morning Vietnam. Od vseh je dal verjetno najbolji celovito, učinkovito in uničujočo podobo režiser-scenarist Oliver Stone s svojo uspešnico Platoon - Vod smrti. V filmu prikazuje dramatično doživljanje vojne skozi oči prostovoljca Chrisa (Charlie Sheen), ki se iz naivnega in velikodušnega mladeniča spremeni v učinkovit brezosebni stroj za ubijanje. Zločini in 'grozote se dogajajo na obeh straneh: to je lapidarni komentar Oliverja Stonea, ki je bil tudi sam prostovoljec v Vietnamu in ki je ta pretežno avtobiografski film pripravljal 10 let. Platoon (prejel je štiri oskarje: za najboljši film, režijo, montažo in zvok) je doživel ogromen uspeh vsepovsod.
Z	\
VIDEO NOTES
Oddaja: j.;...	■ '■■■ ■.ui.
Postaja:______________
RAI 1_________________________
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Amo non amo
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
12.55	Nogomet: Romunija-Italija, vmes (ob 13.45) dnevnik
14.45 Evropske pravljice: Sfortunello
15.00	Inf. oddaji: Odprta šola, 15.30 Novecento - Italijanska literatura od 1945 do danes
16.00	Risanke: Cartoon Clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Io Jane tu Tarzan 21.35 Aktualna oddaja: Linea diretta
22.05	Dnevnik in filmske novosti 22.20 Športna sreda, vmes košarka in
vaterpolo
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 SP v namiznem tenisu (iz Dortmunda)
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Una spia di troppo (krim., ZDA 1960, r. J. Sargent, i. Robert Vaughn, David MacCallum)
10.40	Risanka in rubrika Trentatre 11.05 Izobr. odd.: Božanska komedija 11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-
giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik, Diogenes in vreme
14.00	Nanizanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik, nato Argento e oro
15.55	Nogomet: Romunija-Italija, vmes (ob 16.45) dnevnik
17.45	Aktualno: L'ago della bilancia
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Una verita come un'altra (1. del)
21.55	Videocomic
22.30	Dnevnik - nocoj
22.40	International DOC Club
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.55	Aktualno: Uomini e affari
0.40 Film: Uimpegato (kom., It. 1960, r. Gianni Puccini, i. Nino Manfredi, Eleonora Rossi Drago)
RAI 3
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarna oddaja: Passaggi
15.30	Fim: Hotel Imperial (dram., ZDA 1939, r. Robert Florey, i. Isa Miranda, Ray Milland, Reginald Owen)
16.50	Dokumentarna oddaja: Drobci
17.00	Videobox
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Folco Ouilici)
18.15 Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Film: Rio Conchos (vestern, ZDA 1964, r. Gordon Douglas, i. Richard Boone, Tony Franciosa, Stuart VVhitman, 1. del)
21.25 Dnevnik - večerne vesti
21.30	Film: Rio Conchos (2. del)
22.20 Aktualno: Fluff (vodi Andrea Barbato)
23.50	Dnevnik - zadnje vesti 0.05 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Antologija povojne italijanske literature
Danes (ob 15.30) se na RAI 1 v sklopu izobraževalnih oddaj začenja niz, v celoti posvečen sodobni italijanski književnosti. Novecento bo pravi tv poklon besedni umetnosti povojnega časa. Oddaja je zamišljena kot nekakšna antologija vidnejših literarnih dogodkov s posebnim poudarkom na tistih delih, ki so vplivala na povojno družbo. Predvidenih je 21 tedenskih oddaj, ki jih bo vodil Gabriele La Porta (na sliki s pisateljem Bernarijem in urednikom Minorejem).
ZASEBNE TV POSTAJE ■
CANALE 5_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Radio Londra
20.30	Film: II pentito (dram., It. 1985, r. Pasguale Sguitieri, i. Franco N ero, Tony Musante)
23.20	Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.50 Rubrika: Premiere
1.00	Nanizanke: Baretta,
1.55	Mannix, 2.50 S.VV.A.T.
7.30	Nanizanke: Lou Grant,
8.25	Switch
9.25	Film: Souvenir d ltalie (kom., It. 1957, r. Antonio Pietrangeli, i. Vit-torio De Sica)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il
mondo, 16.20 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.00	Nad.: Febbre damore
18.35	Nanizanki: General Hospital, 19.30 Aliče
20.00	Dentro la notizia
20.30	Film: Le ali delle agui-
le (pust., ZDA 1957, r. J. Ford, i. John Wayne, Maureen 0'Hara)
22.35	Film: Amarti a New York (kom., ZDA 1980, r. Claudia VVeill, i. Jill Clayburg, Michael Douglas)
0.25 Nanizanka: Missione impossibile
1.25	Film: Il boia (dram., ZDA 1959, r. M. Curtiz, i. RpbertTaylor)
IT ALI A 1_________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uomo dai sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Nanizanke: Chiara e gli altri, 21.30 I Robinson, 22.00 Denise
22.30	Kviz: Per la strada
23.00	Variete: Dibattito!
23.20	Nan.: Crime Story 0.20 Rubrika: Premiere 0.30 Nan.: Troppo forte,
1.00	Giudice di notte,
1.30	Kung-fu
ODEON______________
8.00	Nadaljevanki: Signore e padrone, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka Una fami-glia si fa per dire
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del), vmes nanizanka Heidi
19.00	Fiori d arancio
19.30	Risanka
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: La morte non sa leggere (krim., ZDA 1986, r. Ousama Rawi, i. Rita Tushingam, Jes-sica Štern)
22.30	Film: Appassionata (dram., It. 1974, r. Gian Luigi Calderone, i. Or-nellaMuti)
0.30 Nanizanka: Un salto nelbuio
TMC_________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggia-tori del tempo
16.00	Film: La regina delle piramidi (pust., ZDA 1955, r. Howard Hawks, i. Joan Collins)
18.00	Aktualno: Tv donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC Nevvs
20.30	Film: I ragazzi irresis-tibili (kom., ZDA 1975, r. Herbert Ross, i. Wal-ter Matthau, George Burns)
22.30	Dok.: Tajnosti...
23.00	Aktualno: TMC nocoj
1,00	Film: Johnny Belinda
(dram., ZDA 1948, r. Jean Negulesco, i. Jane Wyman)
TELEFRIULI_________
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
20.30	Zabavna oddaja: Bui-nesere Friul
22.30	Nadaljevanka: Quer pasticciaccio brutto de via Merulana
23.30	Športna oddaja: Žico
24.00	Dnevnik, nato dražba 0.30 Inf. oddaja: News
TELE 4_____________
■ SLOVENSKE MREŽE
RTV Ljubljana 1_______________|
10.00	Video strani
10.10 Mozaik. Osmi dan
10.50 Dokumentarni niz: Camel Trop-hy (1. del)
11.20	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Osmi dan
17.25 Dokumentarni niz: Camel Trop-hy (1. del, pon.)
17.55 Video strani
18.00	Spored za otroke in mlade: Z besedo in sliko - Vrček se razbije (Svetlana Makarovič), Po lovčevih stopinjah, lutkovni niz Srečni princ (Oskar Wilde)
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Film tedna: Mali pobegi (dram., Švica 1979, r. Yves Versin, i. Michel Robin, Fabienne Barra-ud, Laurent Sandoz)
22.35 Dnevnik
22.45	Pregled aktualnih dogodkov: Svet poroča
23.45	Video strani
| RTV Koper_________________________
13.30	TVD Novice
13.40 Rubrika: Mon-gol-fiera
14.10	Mednarodni nogomet (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Nanizanka: The Mod Sguad
17.00	Film: Le avventure di Mandrin (pust., It. 1951, r. Mario Soldati)
18.50 TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: Turnir Lipton (četrtfinale, prenos iz Key Biscayna)
23.00	TVD Novice
23.15 Tednik: Sportime magazine
23.30	Košarka NBA Today: Cleveland Cavaliers-Detroit Pistons (pon.)
RTV ljubljana 2______________
18.30	Iz studia Maribor
19.00 Dokumentarec: Tine ali komu zvoni
19.30	Dnevnik
20.05 Aktualna oddaja: Žarišče 20.35 Baletna oddaja: Panopticum
21.30	Znani pevci: Placido Domingo 22.50 Poskusni satelitski prenosi
■ RADIO • RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.10	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 9.00 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja;
11.30	Pisani listi; 12.00 Zdravniška posvetovalnica; 12.40 Srečanje oktetov v Ricmanjih; 13.20 Glasba po željah, Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika;
14.10	Govorimo o glasbi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (29. del); 15.15 Oddaja s kvizi; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kratke^ izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha (pon.); 18.19 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Za knjižne molje;
8.30	Instrumenti; 9.05 Matineja; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Mehurčki; 14.20 Iz dela GMS;
14.40	Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz;
18.30	Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Koncert za besedo: Drevo na samem; 20.25 Z našimi interpreti: Dubravka Tomšič;
21.05	S knjižnega trga; 21.30 Iz opere Črne maske; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika;
7.30	Pregled dnevnega tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Od enih do treh in pesem tedna;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Naših 40 let; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Almanah;
6.30	Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in dnevni horoskop; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival parade; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.05 Najlepših sedem; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Srečanja; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke poslušalcev; 14.00 Kompasovi napotki; 14.33 Pesem tedna;
15.00	Popoldanski spored; 16.00 Puzzle; 16.33 Šola, otroštvo, vzgoja; 17.00 Bub-bling; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom;
21.00	Ostali Trst, nato Nočni spored.

1
FILMI NA MALEM EKRANU
V ŽARIŠČU
Noč Oskarjev
Že četrto leto zaporedoma bo televizijska mreža TMC neposredno prenašala slavnostno podeljevanje uglednih Oskarjev za najboljše filme leta. TMC si je torej tudi letos zagotovila ekskluzivo nad tem dogajanjem onstran oceana, edina težava pa je ura prenosa, saj si bodo oddajo (danes oz. jutri ob 4. uri) lahko neposredno ogledali le odločni ponočnjaki.
Doslej so svojo prisotnost na tem velikem hollywoodskem prazniku napovedali Gol-die Hawn, James Stewart, Michael Douglas, Dudley Moore, Kirn Novak, Don Johnson, Bo Derek, Candice Bergen, Bruce Wil-lis, Cher, Doris Day, Melanie Griffith, Jac-gueline Bisset in Sammy Davis Jr.
Med filmskimi uspešnicami, ki jih omenjajo kot favorite, je Levinsonov Rairi Man z osmimi nominacijami, v katerem je glavno vlogo odigral Dustin Hoffman (na sliki) in kije na berlinskem festivalu pravkar odnesel zlatega medveda. Takoj za njim srečamo Parkerjev Mississippi Burning s sedmimi nominacijami. Dobre možnosti za posamezne ženske like se obetajo Meryl Stre-ep za vlogo v filmu A Cry in the Dark, Glenn Glose za film Liaisons dangereuses, Jodie Poster za vlogo posiljenega dekleta v filmu Sotto accusa in Sigourney VVaever, ki se predstavlja z glavno vlogo v filmu Gonila nella nebbia in stransko vlogo v delu Working Girl.
Že nekaj tednov je vzdušje zelo živahno. Upanja, predvidevanja in pogajanja se krčevito prepletajo. Kdor si tega spektakla ne bo upal ogledati »neposredno«, pa se bo lahko potolažil s ponovitvijo, ki bo ob 20.30, vedno na TMC.
MALI POBEGI — Les petites fugues, Švica 1979.
V sredo, 29. marca, ob 20.05, na RTV-Lj 1.
Dramatični film. Junak Malih pobegov je svojevrsten posebnež, ostareli vaški hlapec, ki v letih pred upokojitvijo doživi radikalno preobrazbo. Pri šestinšestdesetih letih si kupi moped in si z njim privošči drobne pobege iz zaprtega okolja, v katerem je služil 30 let. Revolucionarne novosti v njegovem obnašanju povzročijo splošen nemir in preplah v družini. Zavoljo svojih »pobegov« opazuje Pip (odlični igralec Michel Robin) svet z novimi očmi, začenja uresničevati svoje zatrte sanje in občuti ves čar svobode. To seveda preseneti in pravzaprav šokira starokopitno miselnost družine, pri kateri služi, in spravi s tira tudi vsa utečena razmerja in odnose znotraj nje. Yves Yersin je kot občutljiv dokumentarist posnel izredno posrečen in radoživ življenjski portret.
z	A
VIDEO NOTES
Oddaja:
Postaja:	...	.	_:.! '
j	RAl 1
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Amo non amo
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Nanizanka: Stazione di servizio
14.30	Dok. oddaja: Kvarkov svet
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Aktualno: Italijanske kronike
16.00	Risanke: Cartoon Clip 16.15 Mladinska oddaja: Big!
17.35	Aktualnosti: Spaziolibero
18.00	Dnevnik, nato Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica 19.40 Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Kviz: Lascia o raddoppia
22.30	Aktualno: Linea diretta
23.00	Dnevnik
23.10 SP v hokeju: Italija-Avstrija
23.35	Aktualno: Effetto notte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Golf: Open Sardinija
0.35 SP v namiznem tenisu (iz Dortmunda)
RAI 2_________________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: La risaia (dram., It. 1956, r. Raffaello Matarazzo, i. Elsa Mar-tinelli, Folco Lulli)
10.35	Risanka in rubrika Trentatre
11.05	Inf. odd.: Medicina bodočnosti
11.35	Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45 Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nan.: Uno psicologo p er tutti
17.30	Rubrika: II medico in diretta
18.30	Športne vesti, nato nan. Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Nadaljevanka: Una verita come unaltra (2. in zadnji del)
21.55 Dnevnik in Politična tribuna
22.35	International DOC Club
23.25 Dnevnik - zadnje vesti
23.50 Aktualno: L ago della bilancia
0.35 TV film: Legge e disordine (ZDA 1974, r. Ivan Passer, i. Carroll O-Connor, Ernest Borgnine)
RAI 3________________________
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
-	Srečanje s filmom doma, vmes film Lombra del passato (r. Ed-ward Dmytryk)
14.00	Deželne vesti
14.30	Dokumentarec: Zvok in podoba
-	Glasbeni instrumenti
15.30	Film: Air Mail (pust., ZDA 1932, r. John Ford, i. Pat 0'Brien, Ralph Bellamy)
16.55 Dokumentarna oddaja: Drobci
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo 18.15 Nanizanka: Vita da Strega
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Samarcanda, ob koncu večerni dnevnik
22.30	Film: I 400 colpi (dram., Fr. 1959, r. Francois Truffaut, i. Jean-Pier-re Leaud, Claire Maurier, Albert Remy)
0.05 Rubrika: Filmske novosti 0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 Dok. oddaja: Pred 20 leti
STAJE
0 dogodivščinah mladega leoparda
Tudi v današnjem Kvarkovem svetu nam Piero Angela (na sliki) z zanimivimi dokumentarci predstavlja dogodivščine v naravi (ob 14.30 na RAI 1). Glavni junak je tokrat mlad leopard. Njegova pustolovščina se začne, ko ga ulovijo in nato spet spustijo v oddaljenem narodnem parku. Žival se ne more privaditi na novi prostor, kjer gospodarijo njemu tuji leopardi. Instinktivno se vrne na svoj nekdanji »dom«, kjer pa si bo moral življenjski prostor znova izboriti.
• ZASEBNE TV PO
CANALE S_____________
8.30	Nanizanki: Una fami-lia americana, 9.30 eyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Radio Londra
20.30	Kviz: TeleMike
23.05	Variete: Maurizio Co-stanzo show 0.35 Rubrika: Premiere 0.45 Nanizanke: Baretta,
1.40	Mannix, 2.35 S.VV.A.T.
_____RETE4________________
7.55	Nanizanki: Lou Grant,
8.50	Switch
9.50	Film: L ombra di Zorro (biog., r. J. L. Romero Marchen)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Šentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre damore
18.35	Nanizanki: General
Hospital, 19.30 Aliče
20.00	Dentro la notizia
20.30	Aktualno: Riflettore, vmes film Birdy - Le ali della liberta (dram., ZDA, 1984, r. Alan Parker, i. Matthew Modi-ne, Nicolas Cage, Karen Young)
22.55	Riflettore (2. del)
23.55	Film: Vampira (srh., VB 1974, r. Clive Don-ner, i. David Niven, Teresa Graves)
1.45	Nanizanka: Missione impossibile
2.40	Film: Il colosso di New York (fant., ZDA 1958, r. Eugene Lourie, i. John Beragrey)
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Flarcastle and McCormick, 11.00 L uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D’Artagnan
20.30	Film: Laereo piu paz-
zo del mondo (kom., ZDA 1980, r. Jim Abra-hams, i. Kareem Ab-
dul-Jabbar, Lloyd Bridges)
22.15	Kviz: Per la strada
22.45	Variete: Dibattito!
23.05	Dokumentarna oddaja: Jonathan 0.05 Rubrika: Premiere 0.15 Nanizanke: Troppo forte, 0.45 Giudice di notte, 1.15 Kung-fu
ODEON_______________
8.00	Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nan.:Good times
10.00	Fiori d'arancio
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka Una fami-glia si fa per dire
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Otroški variete: Sugar, vmes nanizanka Heidi
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Risposta armata (pust., ZDA 1986, r. Fred Olen Ray, i. David Carradine)
22.30	Film: L'ammazzatina (kom., It. 1975, r. Igna-zio Dolce, i. Pino Caruso, Paola Ouattrini)
TMC_________________
4.00	Aktualno: Oscar '89
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nanizanka: I viaggia-tori del tempo
16.00	Film: Tavole separate (kom., ZDA 1958, r. Delbert Mann, i. David Niven, Burt Lancaster, RitaHayworth)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Aktualno: Oscar '89
23.00	Vesti: TMC nocoj
23.15	Šport: Snežni planet
23.45	Športne vesti
TELEFRIULI_________
12.00	Rubriki: Il salotto di Franca, 12.30 Trentatre
13.00	Dnevnik
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrike: Ouick, 19.35 Dan za dnem, 20.00 Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Cuore
21.30	Dokumentarec: Islam
22.30	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
23.00	Rubrika: Večerjajmo skupaj
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Inf. oddaja: News
_____TELE 4______________
RTV Ljubljana 1_______________
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Šolska TV: Kiparske tehnike - Oblikovanje gline, Kulturna dediščina - Arhitektura slovenskih pokrajin
11.10	Aktualno: Po sledeh napredka
11.35	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Šolska TV (pon.)
17.45	Po sledeh napredka
18.10	Video strani
18.20	Spored za otroke in mlade: Ljudski plesi iz Bele krajine, 18.45 zabavna oddaja Otroci glasbe
19.05	Risanka, TV Okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Tednik
21.00	Nadaljevanka: Študentska balada (r. Ludvik Raža, 3. del)
22.25	Dnevnik
22.35	Retrospektiva jug. filma: Balkan expres (dram., Jug. 1983, r. Branko Baletič, i. Bata Živojinovič, Olivera Markovič)
24.05	Video strani
| RTV Koper___________________________
13.30	TVD Novice
13.40	Tenis: Turnir Lipton (povz.)
15.00	Hokej na ledu: Italija-Avstrija (iz Osla), vmes TVD novice
17.15	Film: Spionaggio Gibilterra (krim., Fr. 1964, r. P.G. Huit)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: Turnir Lipton - polfinale ženske (prenos)
21.30	Hokej na ledu: Italija-Avstrija (povzetki)
23.00	TVD novice
23.15	Rubrika: Sportime magazine
23.30	Rubrika: Mon-gol-fiera
24.00	Športna oddaja: Juke box
RTV Ljubljana 2_______________
18.55	Čas, ki živi: Velika izkušnja
19.30	Dnevnik
20.05	Aktualna oddaja: Žarišče
20.35	Mali koncert: Godalni kvartet Slovenske filharmonije
21.00	Prisluhnimo tišini
21.30	Oči kritike
■ RADIO ■ RADIO ■ RADIO
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik: 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Trst, mesto znanosti; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Srečanje oktetov v Ric-manjih; 13.20 Glasba po željah, Nediš-ki zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (30. del); 15.15 Domača delavnica; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja: In exi-lium, dekan Viktor Kos piše' župnijsko kroniko; 18.25 Glasba; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost;
11.30	Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Big band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci;
19.45	Ansambel Franca Puharja; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer;
21.45	Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba po željah; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska in kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh, vmes pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Črno na belem; 17.30 Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15,	8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna;
8.35	Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi;
10.00	Pregled dnevnega tiska; 10.05 Disco scoop; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Turizem; 11.30 Pismo iz..; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Dopust v Jugoslaviji; 17.33 Show busi-ness; 18.00 Prijatelj D J; 18.33 Mi in vi;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja; 19.00 Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
FILMI NA MALEM EKRANU
l
400 udarcev
I OUATTROCENTO COLPI — Les 400 coups, Francija 1959
Režija: Francois Truiiaut □ Scenarij: Marcel Moussy, Francois Truiiaut P, Fotograiija: Henri Decae □ Scenograiija: Bernard Evein □ Glasba: Jean Constantin □ Igrajo: Jean-Pierre Leaud, Claire Maurier, Albert Remy, Guy De-comble, Henri Virlogeu V četrtek, 30. marca, ob 22.30 na RAI 3.
Dramatični film. Dvanajstletni Jean-Pierre Leaud živi v težkih družinskih razmerah. Ne mati ne oče se ne znata približati njegovemu mladostniškemu svetu in tudi v šoli ga ne razumejo. Fant zbeži dvakrat od doma, nekaj ukrade in ga zato zaprejo v poboljševalnico. Tudi od tod pobegne, v sklepni sekvenci ga vidimo, kako teče k morju, svobodi naproti.
400 udarcev je legendaren naslov v zgodovini povojnega filma, ker je to prvi celovečerni film Francoisa Truffauta in obenem tudi prvi veliki uspeh francoskega filmskega »novega vala«. Pretresljiva avtobiografska zgodba, ki slika žalostno otroštvo samega Truffauta pred odločilnim srečanjem s svojim filmskim in življenjskim »očetom« Andrejem Bazinom, predstavlja skupaj z Godardovim prvencem Do zadnejga diha (1959) nekakšen filmski manifest ne le za novi francoski film 60. let, pač pa za vrsto novih nacionalnih filmskih gibanj v Evropi in izven nje. V obeh prvencih je čutiti vse stalnice in motive poznejšega opusa obeh vodilnih predstavnikov nouvelle vague. Kot je Godard v svoji inačici hollywoodske kriminalke anarhično neposreden, ironično zbadljiv in lirično razburljiv, je Truffaut že v tem neorealističnem prikazu »razžaljene mladosti« rahločuten humanist, privlačen pripovednik in povsem »klasičen« filmski avtor.
BALKAN EKSPRES, Jugoslavija 1983.
V četrtek, 30. marca, ob 22.35, na RTV-Lj 1.
Satirični film. V 30-letnem pregledu najpopularnejših jugoslovanskih filmov, nagrajenih v Pulju, ni mogla manjkati ena od največjih uspešnic 80. let. Film srbskega režiserja (in producenta) Branka Baletiča obnavlja na svojski retrospektivno nostalgični način dogajanje tik pred izbruhom druge svetovne vojne na jugoslovanskih tleh. Tolpa mladih kriminalcev se organizira v glasbeno skupino Balkan ekspres bend. Tako preoblečeni tavajo po Srbiji, kjer je že čutiti strah pred bližajočo se katastrofo. »Muzikantje« skrbijo le za lasten interes, toda kljub temu ne morejo stati dogodkom ob strani... Baletič je prepričljivo ujel predvojno razpoloženje, pri čemer so mu odločilno pomagali igralci Dragan Nikolič, Bora Todorovič, Bata Živojinovič, Tanja Boškovič in Olivera Markovič.
f	\
VIDEO NOTES
Oddaja:	.,	_:__________
Postaja:_______________
Ura:_____________ _____
\________________________J
			
1	RAI 1	1	RAI 2	II	RAI 3
7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Amo non amo
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Dok. oddaja: Leteči zmaj
16.00	Risanka, nato mlad. oddaja Big!
18.00	Dnevnik, nato Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: Una ragazza, un maggior-domo e una lady (kom., ZDA 1977, r. N. Tokar, i. David Niven, Jodie Poster, Helen Haves)
22.10 Aktualno: Linea diretta
22.40	Dnevnik
22.50 Inf. oddaja: Velike razstave 23.20 Aktualno: Effetto notte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Golf: Open Sardinija
0.35 SP v hokeju: Italija—Norveška 1.00 SP v namiznem tenisu (iz Dortmunda)
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30 Rubrika o zdravju in estetiki
9.00	Film: Yankee Pascia (pust., ZDA 1954, r. Joseph Pevney, i. Jeff Chandler, Rhonda Fleming)
10.25 Risanke: Donkey Kong 10.55 Medicinska rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj nemščine
11.35 Varieteja: Aspettando mezzo-giorno, nato Mezzogiorno e...
13.00	Dnevnik in vreme
14.00	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nan.: Uno psicologo per tutti
17.30	Rubrika o zdravju in estetiki
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Kviz: Conto su di te 22.10 Dnevnik - nocoj
22.20	Dnevnik - posebnosti dnevnika
23.20	Dnevnik - zadnje vesti
23.45	Film: Gioco in villa (dram., Fr. 1982, r. Pierre Granier-Deferre, i. Jean Poiret, Michel Piccoli)
12.00	Izobraževalna oddaja: Vabilo v gledališče - II galantuomo per transazione (G. Giraud, r. Carlo Lodovici)
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. oddaja: Aladinova svetilka
15.00	Informativna oddaja: Mladi spoznavajo Evropo
15.30	Biljard: Pokal De Blasi
16.40	Dokumentarna oddaja: Drobci
17.00	Variete: Black and blue
17.30	Dokumentarna oddaja: Geo
18.15 Nanizanka: Vita da strega
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok. oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso
20.30	Aktualno: Duello (vodi Giorgio Rossi)
22.30	Dnevnik - zadnje vesti
22.40	Film: Passaggio di notte (vestern, ZDA 1957, r. James Niel-son, i. James Stewart, Audie Murphy, Diana Poster)
23.55 Dnevnik
0.10 Dok. oddaja: Pred 20 leti
Spet tv dvoboj: tokrat za moški strah
Tretja italijanska televizijska mreža nam po prvem uspelem nizu spet ponuja tedenska srečanja z aktualnostjo pod naslovom Duello. Tudi tokrat ga bo vodil Giorgio Rossi (na sliki). Prvo dvojico antagonistov (ob 20.30 na RAI 3) bosta sestavljala novinar Maurizio Costanzo in sociolog Francesco Alberoni. Ključno vprašanje, ki ga bosta morala vsak s svojega zornega kota zagovarjati današnja gosta, pa se glasi: ali se moški boji sodobne ženske?
■ ZASEBNE TV POSTAJE
CANALE5______________
8.30	Nanizanki: Una fami-glia americana, 9.30 Peyton Plače
10.30	Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.35 II pranzo e servito,
13.30	Čari genitori,
14.15	Gioco delle cop-pie
15.00	Aktualno: Agenzia matrimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prateria, 16.30 VVebster
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove,
19.45	Tra moglie e ma-rito
20.25	Aktualno: Radio Lon-dra
20.30	Variete: II principe az-zurro
22.35	Aktualnosti: Forum
23.15	Variete: Maurizio Costanzo show 0.45 Rubrika: Premiere 0.55 Nanizanke: Baretta,
1.50	Mannix, 2.45 S.W.A.T.
_____RETE4________________
7.30	Nanizanki: Lou Grant,
8.25	Svvitch
9.25	Film: I cacciatori (vojni, ZDA 1958, r. Dick Powell, i. Robert Mit-chum, Robert Wagner)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentie-ri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Gosi gira il
mondo, 16.20 Aspettando il domani
16.45	Nanizanka: California
17.45	Nad.: Febbre damore
18.35	Nanizanki: General
Hospital, 19.30 Aliče
20.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
20.30	Film: Un uomo da mar-ciapiede (dram., ZDA 1969, r. John Schlesin-ger, i. Dustin Hoffman, Jon Voight, Brenda Vaccaro)
22.45	Film: Electra Glide (dram., ZDA 1973, r. James W. Guercio, i. Robert Blake, Billy Bush, Jeannine Riley)
0.55 Nanizanka: Missione impossibile
1.55	Film: Dieci anni della nostra vita (dok., It. 1953, r. Romolo Mar-cellini)
ITALIA 1___________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amo-re, 8.45 Supervicky,
9.15	Ralph Supermaxi-eroe, 10.00 Hardcastle and McCormick, 11.00 Luomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke
14.00	Nanizanki: Časa Kea-ton, 14.30 Baby sitter
14.55	Variete: Smile
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo,
18.30	Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: Milly
20.30	Film: L'aereo piu paz-zo del mondo... sempre piu pazzo (kom., ZDA 1982, r. Ken Finkle-man, i. Robert Hays, Julie Hagerty, Peter Groves)
22.10	Kviz: Per la strada
22.40	Variete: Dibattito!
23.00	Šport: Grand Prix 0.10 Rubrika: Premiere 0.20 Nanizanke: Troppo
forte, 1.50 Giudice di notte, 1.20 Kung-fu
OPEON________________
8.00	Nad.: Signore e padro-ne, 9.00 Marcia nuziale
9.30	Nan.: Good times
10.30	Kviz: La spesa in va-canza, vmes (ob 11.00) nanizanka Una fami-glia si fa per dire
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Amore proibito
16.30	Sugar... (2. del), vmes nanizanka Heidi
19.00	Rubrika: Fiori d aran-cio
19.30	Risanka
20.00	Nanizanka: T and T
20.30	Film: Un poliziotto scomodo (krim., It. 1978, r. Stelvio Massi, i. Maurizio Merli, Olga Karlatos, Massimo Se-rato)
22.45	Športna rubrika
TMC________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Dnevnik
14.00	Športne vesti
14.30	Glasbena oddaja: Clip Clip
15.00	Nanizanka: Viaggiato-ri del tempo
16.00	Film: Alcool (dram., ZDA 1951, r. Gordon Douglas, i. James Cag-ney, Phillis Thaxter)
18.00	Aktualno: TV donna
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Umetnostno drsanje: Palashow '89 (iz Milana)
22.45	Nogometne vesti
23.30	Vesti: TMC nocoj
23.45	Nogometne vesti
TELEFRIULI__________
13.30	Nan.: Dick Turpin
14.00	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nadaljevanki: La valle dei pioppi, 18.00 Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Kmetijska rubrika: Zelena dežela
20.30	Nadaljevanka: Cuore
22.00	Nanizanka: La guerra di Tom Grattan
22.30	Tednik: Tigi 7
23.30	Dnevnik, nato dražba 0.30 Rubrika: Il salotto di
Franca, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4_____________

RTV Ljubljana 1
10.00	Video strani
10.10	Mozaik. Tednik
11.00	Nadaljevanka: Študentska balada (3.del)
12.25	Video strani
16.20	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik. Tednik (pon.)
17.35	Tekmovanje učencev in študentov glasbe Jugoslavije (2. odd.)
18.05	Video strani
18.10	Spored za otroke in mlade: lutkovni niz Zverinice iz Rezije
18.30	Nadaljevanka: Safari (6. del)
19.00	Risanka
19.12 TV Okno, Naše akcije
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Dokumentarec: Podvodna odkritja (3. del)
20.50	Nanizanka: Detektiva iz Miamija (13. del)
21.50	Dnevnik
22.05	Film: Kazenski postopek (dram., ZDA, 1986, r. Tony Richardson, i. Peter Strauss, Melissa Gilbert, Jonelle Allen)
23.35	Video strani
RTV Koper______________________
13.30	TVD Novice
13.40	Športna oddaja: Juke box
14.10	Tenis: Turnir Lipton - ženski polfinale (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Film: Dov e Jack? (pust., VB 1969, r. James Clavell)
18.00	Hokej na ledu: Italija-Norveška
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: Turnir Lipton - moški polfinale (prenos)
23.00	TVD novice
23.15	Rubrika: Sportime magazine
23.30	Rubrika: Sottocanestro
24.15	Hokej na ledu: Italija-Norveška
RTV Ljubljana 2______________
19.00	Domači ansambli: Ansambel Franca Miheliča
19.30	Dnevnik
20.05	Aktualna oddaja: Žarišče
20.35	Koncert MPZ Obala
21.55	Skupščinska kronika
22.25	En avtor, en film
RADIO ■ RADIO ■ RADIO ■
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 7.40 Pravljica;
8.00	Deželna kronika; 8.10 Iz zaprašene delavnice; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Slov. povojno posništvo;
12.40	Srečanje oktetov v Ricmanjih;
13.20	V našem prostoru: Glasba po željah, Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Halo, kdo tam?; 14.30 Zapisi in glasba; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (31. del); 15.15 V našem prostoru: Pogovori z Jožijem;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke poslušalcev; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi;
15.55	Zabavna glasba; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Vodomet melodij;
19.35	Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansamblom Mojmira Sepeta; 20.00 Oddaja o pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Kronika;
7.30	Pregled tiska; 8.00 Radio Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Zbori; 18.30 Popevke po telefonu,- 19.00 Radio Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
v.lo, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki;
6.50	Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8T5 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Fee-ling; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Na"- i-ših sedem; 10.40 Družina; 11.00 Notranjepolitična oddaja; 12.00 Glasba po željah; 12.45 Zunanjepolitični komentar; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna;
15.00	Popoldanski spored; 16.00 Puzzle; 16.33 Iz kulturnega sveta; 17.00 Bub-bling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 19.00 V svetu fantazije; 20.00 Mix Time; 21.00 Nočni val.
FILMI NA MALEM EKRANU
Radar palica
Naprava je približno tako velika kot paket cigaret in ima na čelni strani dvoje malih »oči«. Imenujejo jo pilot light, nekako »vodilna luč«, v resnici je prava radarska palica, ki slepcem omogoča, da karseda varno hodijo po ulicah.
Škatlica je sposobna marsičesa. Njena osnovna funkcija je, da z zvočnim signalom pravočasno opozori na oviro, vendar zna tudi »brati« semaforje, na postajah ali letališčih lahko prebira napise na elektronskih tablah in posreduje uporabniku podatke, poleg tega lahko tudi spoznava prevozna sredstva. V resnici gre za optično napravo, ki s pomočjo infrardečih žarkov zaznava predmete in se potem preko slušalke »pogovarja« z uporabnikom in mu posreduje zaželene informacije, denimo, kakšna luč se je prižgala na semaforju, katere številke avtobus je privozil mimo, kje je postajališče avtobusov in taksijev, kje je telefonska kabina ali vhod v stavbo. Zato, da zazna predmete, morajo biti le-ti opremljeni z malimi oddajniki.
Da sta izdelala to radarsko palico, sta izumitelja potrebovala skoraj dve leti. Strojček stane le 700.000 lir in je uporaben 8 do 9 ur zaporedoma.
Radar palico bodo preizkusili v Turinu, kjer župan in odbornik za prevoze že razmišljata, kako bi uredila preizkusno pot za slepce. Sicer se stvari premikajo tudi v drugih mestih, čeprav počasneje. Pri nas (na sliki) so se na semaforskih drogovih tako pojavile bele škatle, ki z vibracijami izdajo, kakšne barve je prižgana luč.
UN UOMO DA MARCIAPIEDE — Midnight Cowboy — Polnočni kavboj, ZDA 1969.
V petek, 31. marca, ob 20.30, na Rete 4.
Dramatični film. Postavni Joe Bucker (John Voigt) pripotuje iz podeželskega Teksasa v New York, da bi tu obogatel s svojimi telesnimi (beri: spolnimi) vrlinami. Toda domišljavemu »gigoloju« podvig ne uspe in je v velemestu prisiljen stradati. Niti zveza z malim italijanskim goljufom, šepavim in jetičnim Enricom Rizzom (Dustin Hoffman) mu ne prinese sreče. Kljub temu zrase med izobčencema veliko prijateljstvo. Škušata se izvleči iz bednega življenja in »kavboju« uspe zbrati denar za odrešilno potovanje - beg v sončno Florido, a žal prepozno... Polnočni kavboj je bil pred časom iz več razlogov pravi komercialni hit in kultni film. Odlična sta fotografija in glasba (nosilni motiv Everybody Talkin), nepozabna pa sta tudi protagonista Voigt in Hoffman.
(	\
VIDEO NOTES
Oddaja: _______________
Postaja:______
Ura:___________________
v_______________________/
Soul Brother n. 1, alias Sex Machine, oziroma James Brown (na sliki) vstaja vsako jutro ob petih, da pripravi zajtrk svojim tovarišem. To še ne bi zvenelo tako čudno, ko ne bi vedeli, da s 150 starejšimi tovariši preživlja kazen v zaporu Inside State Park Correctional Institute. Brovvn se je namreč pred časom z orožjem v roki lotil skupine, ki se je v potrebi poslužila njegovega osebnega stranišča. Ob posegu policije je Soul brother zbežal z avtomobilom. Prizor, ki je sledil, bi bil vreden hollywoodske uspešnice. Avtomobil 55-letnega pevca je na koncu krasilo 14 lukenj, ki so jih povzročile krogle, javni tožilec pa je zahteval, da Browna obtožijo tudi poskusa umora, ker naj bi nameraval povoziti dva policista. Sodišče je odločilo drugače in ga obsodilo na šest let zapora.
Težave s pravico je imel že od rane mladosti. Prvič so ga aretirali pri šestnajstih letih zaradi kraje avtomobilske baterije. V zadnjem obdobju je imel tudi sitnosti zaradi mamil. Njegov agent je povedal, da je bil zadnje čase Brovvn vedno pod vplivom kokaina. Življenske težave niso omilile njegove arogance. Izjavil je namreč: »Upam, da se bo Bush zavedel, da sem po nedolžnem v zaporu. Težko verjamem, da ne najdejo prostora za človeka, ki je boljši ob Beethovna, Brahmsa in Bacha.«
Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Danilo Bizjak
Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik
Foto: Križmančič, RTV, AGI in AP
Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.