iPošhdita plačana v gotovini. ; as—m i —wn——111 in— mir nm m—ti wnmwnnmi' |fc««tn»Atvo in uprovniStvo jc v Ljub w Dopisi se ne vročajo. — Sl. pri če LETO VL _________________S Telefon ! vtmmmmmKBmmmm vrmm rrmaaamnmmmmmat* ——i —i a——mi Ravnatelj velesejma in belgijski konzi Perspektive za prihc Pisati o pomenu in potrebi prire- j jevanja ljubljanskih velesejmov za i povzdigo naše industrije, obrti in trgovine se mi ne vidi več potrebno, ker se je o tem že dovolj razpravljalo izpod peres najodličnejših gospodarskih strokovnjakov in dovolj j dokazalo s praktičnimi uspehi in j zadovoljnostjo razstavljalcev. Povojna psihoza je biia vzrok, da j se je tok velesejmov iz severovzho- • da Evrope proširil proti jugovzhodu j in se pri’ tem dotaknil Ljubljane. \ Medtem ko je pred prvim velesej- j mom naša industrija in obrt še z ne- ] zaupanjem in omahljivostjo zrla v ] se, si je bila po letu 1921 svesta svoje moči, produktivnosti in razvoja z ozirom na skupni vpogled na delo naših rok, razstavljeno prvikrat očem javnosti. Divili smo se pogledu na krasno robo, razstavljeno dostikrat od podjetij, o katerih nismo mislili, da zmorejo že toliko. Odločilnega pomena je bil prvi velesejem tudi z vzgojnega stališča naših pridobitnih krogov. Videli so, česa imamo dovolj in kaj nam še manjka in se je produkcija raznega blaga prilagodila konzumu, kar poprej ni bil slučaj, na primer ustanovitve ne-broj večjih in manjših obratov za — pasto za čevlje. Iz skromnega početka se je razvil lep, modern velesejem. Razvoj nam bo najlažje predočila naslednja statistika o naših razstavljalcih: Slovenskih razstavljalcev 1922 296 1923 440 Hrvalskih razslavljalcev 79 130 Srbskih razslavljalcev 9 15 Avsirijskih razstavljalcev 35 62 Češkoslovaških razslavljalcev 64 26 Belgijskih razstavljalcev 7 16 Amerikanskih razslavljalcev — 8 Angleških razslavljalcev — 6 Estonskih razstavljalcev 1 Francoskih razslavljalcev 1 22 Holandskih razslavljalcev 1 Italijanskih razstavljalcev 13 1 Madjarskih razstavljalcev 2 — Nemških razstavljalcev 26 48 Švicarskih razslavljalcev 1 1 Skupaj . . . 534 776 Od te vsote inozerncev . . . 150 191 V letu 1921 skupno 470 tvrdk V lelu 1922 skupno 534 tvrdk V leiu 1923 skupno 776 tvrdk, od teh 634 indu3lrije in 142 trgovine. Iz te statistike je razvidno, da se je dotok razstavljalcev povečal od leta do leta za 12%, oziroma 40%. Nadalje vidimo, da je bilo inozemskega blaga dovolj razstavljenega in sejmski katalogi nam povedo, da so bile vse inozemske tvrdke prvovrstne, na kar je sejmska uprava z blagohotno pomočjo zlasti češkoslovaškega, avstrijskega in francoskega konzulata v Ljubljani zelo pazila. Inozemskih tvrdk je torej dovolj in se število ne bo smelo povišati, da, celo znižati v slučaju pomanjkanja razstavnega prostora, kar je bilo dosedaj vsako leto slučaj vkljub naknadni gradnji razstavnih paviljonov v letu 1922. Razvidno je pa tudi, da se je obrt premalo udeleževala prireditev, ne pojmeč, da je velesejem poleg industrije, namenjen tudi obrti. Na zadnjem velesejmu je kolektivno razstavila samo čevljarska zadruga v Ljubljani in sklenila s prav povoljnim uspehom. Povdarjam, da sejem ne obiskujejo samo trgovci, temveč tudi konzumenti, ki so v direktnem stiku z našimi obrtniki. Obrt južnih kra- IZHAJA VSAK TOREK Is ma irjgrovii i v Simon Gregorčičevi ulici. rnem zavodu v Ljubljani 11.953. lev. 552 j LJUBLJANA, dne 2 l M. Dular: dnjeleini velesejem. jev naše države zdaleka ni tako razvita kot slovenska; na velesejmu imajo naši obrtniki priliko pokazati svoje izdelke tovarišem in gostom iz Srbije in Hrvatske. Naloga obrtnih zadrug in njih zveze je, opozoriti svoje člane pravočasno na našo največjo narodnogospodarsko prireditev in povabiti na čim številnejšo udeležbo. To bi bila ena perspektiv za bodoči velesejem z ozirom na naše obrtništvo. Naloga sejmske ali razstavne uprave še zdaleka ni izvršena, če si pridobi razstavljalee, organizira razdelitev prostorov, pripravi sejmišče, preskrbi razslavljalcem najrazličnejše ugodnosti itd. Najvažnejša naloga je, zasigurati razstav-ljalccm povpraševanje po blagu, to se pravi, pridobiti iz najrazličnejših krajev kupce za vse blagovne bran-še. Naloga je težka, zahteva velikega truda, pomoči novinarstva, industrijskih, obrtnih in trgovskih organizacij, vlade, konzularnih zastopstev, bank in pa seveda visokih vsot za lastno reklamno delovanje s pomočjo dobrih reklamnih zavodov, katerih nekaj v Ljubljani se je že moderniziralo, naj tu omenim samo Aloma CompanY d. z o. z. Ce pregledujem delovanje na polju reklame za pretečeni velesejem, se ne čudirn visoki postavki stroškov. Izdaja lastnega mesečnika Sejmski Vestnik, kateri ima nalogo, opozoriti trgovce na našo industrijo, obrt in veletrgovino in se je že širom države priljubil, najrazličnejše okrožnice, plakatiranje po vsej državi in po inozemstvu (30.000 lepakov), gospodarske notice in inserati v tuzemsko časopisje, 40.000 direktnih pismenih vabil s priloženimi brošurami na vse večje trgovce tuzemslva, predvajanje sejmskega filma, va-gonska in tramvajska reklama, več stotisoč pisemskih letakov, vložkov reklamnih znamk, vzdrževanje 10 zastopstev v inozemstvu in inozemska reklama v splošnem, razprodaja sejmskih legitimacij na 400 mestih v naši državi, vse to stane ogromne vsote in je vsekakor ne-obhodno potrebno. To zamore žrtvovati samo dobro organiziran velesejem v velikem obsegu, nikakor pa ne manjše obrlne razstave. Vsakoletni moralni in materijalni neuspehi raznih takih malih prireditev potrjujejo to dejstvo, še veliki velesejmi se ne morejo vzdrževati iz lastnih dohodkov, toliko manj manjše razstave in izložbe. To so uvideli tudi gospodarski strokovnjaki v Mariboru in opustili misel, prirejevati v naprej razstave in se priključijo že prihodnje leto Ljubljani. Hvalevredna jc bila misel, prirejevati tudi v Mariboru, najsevernejši industrijski točki naše države, razstave in s tem poglobiti uverenje v svojo moč in nacijonalizem slovenskih gospodarskih krogov, vendar sem pa trdno prepričan, da se bo dalo to z večjim uspehom doseči na skupni prireditvi v Ljubljani. Zamoremo nastopiti skupno, združeni in tako bolj pokazati moč na gospodarskem polju, ne glede na večji uspeh vsakega posamnega razstavljalca v Ljubljani. Industrija nekdanje slovenske Štajerske je že itak naš vsakoletni so-delovaiec, pozdravljam že danes njeno obrt v prihodnjem letu. Koncentracija vseh pridobitnih krogov, zlasti Slovenije kot razstavljalci na enem mestu z večjo močjo, je zopet ČETRTEK IN SOBOTC > industrijo Irt Naročnina za o/emlje SHS: lelno 45 D, mesečno 15 D; za inozemsivo: i. decembra 1923. Telefon nova perspektiva za prihodnjelelni velesejem. V naslednjem podajam v splošno informacijo malo statistiko tujcev-kupcev, ki so posetili 111. velesejem in so bivali v Ljubljani dalj časa ter jim je moral stanovanjski odsek sejmskega urada posredovati prenočišča. Kupci iz Ljubljane, bližnjih krajev, ki so se zjutraj pripeljali z vlakom in zvečer odhajali in kupci, ki so si preskrbeli sami stanovanje, v tej statistiki niso navedeni. Skupno število vseh obiskovalcev je težko natančno določiti, bilo jih je pa gotovo nad 100.000. Slovenija (iz 117 krajev, mesi, trgov, vosi) 18.9% Dalmacija (iz 30 krajev) 4.3% Bosna in Hercegovina (33 krajev) 7.5% Hrvalska (55 krajev) 23.1% Srbija (61 krajev) 18.5% Banat (16 krajev) 3.1% Bačka (19 krajev) 4.3% Slavonija (23 krajev) 2.5% Srem (13 krajev) 2.4% Crna Gora (4 kraji) 0.5% Skupaj ... 85% Inozemskih gostov je bilo skupno 15% in sicer: Amerika (Nevv-Vork, Braunfiirt, Conn Amerika) 20 oseb Anglija (London) 5 oseb Avstrija (10 krajev) 455 oseb Belgija (Bruxelles) 7 oseb Bolgarija (Sofia) 5 oseb Češkoslovaška (12 krajev) 288 oseb Cgipf (Aleksandrija, Kairo) 12 oseb Francija (Pariš, Villefranche) 5 oseb Grčija (Solun) 15 oseb Italija (29 krajev zas. ozemlja) 825 oseb Italija (6 krajev stare Italije) 48 oseb Madjarska (Budimpešta) 6 oseb Nemčija (13 krajev) 124 oseb Reka 19 oseb Romunija (Bukarešta) 16 oseb Švica (Ziirich Bern) 19 oseb Turčija (Konstantinopel) 5 oseb Skupaj. . . . 1873 oseb Iz te statistike razvidimo, da so pričeli v večjem številu posečati Ljubljanski velesejem ne samo kupci iz naše države, marveč tudi iz inozemstva, Orijent. Znano je, da je industrija v Jugoslaviji dosti bolj razvita kot ona v Rumuniji, Bolgariji, Grški,''Turčiji. Naša industrija producira že veliko artiklov, v ceni pod svetovno pariteto, ki bi se zamogli izvažati v Orijent. Vse te kupčije izvršujejo sedaj v navedenih krajih zlasti izraelitski prekupčevalci in zastopniki raznih inozemskih tvrdk, ki imajo večinoma svoj sedež v Pešti ali na Dunaju. Nova perspektiva za prihodnjeletni velesejem je, privabiti kolikor mogoče veliko število kupcev iz navedenih držav v Ljubljano, da zamorejo tu stopiti v direktni stik z našimi producenti in veletrgovci in na ta način izločiti posredovalce. Na tej rani jc v prvih letih po preobratu trpela tudi naša država: zastopstva znanih inozemskih tvrdk za Jugoslavijo so bila v rokah inozem-cev s sedežem v Peiti in na Dunaju. Pripominjam, da takih zastopnikov glasom sejmskega reda sploh nismo pripustili k udeležbi na velesejmu. Razstavljalci imajo po večini zaznamovati svoj kupčijski uspeh že na velesejmu, sigurno pa vsi pozneje, ko si kupec ogleda blago, zapomni tvrdkin naslov in naroči kasneje. Pa tudi iz zgolj reklamnega stališča se vsak producent in veletrgovec udeleži velesejma, ne glede na trenotni uspeh. V primeri z drugo reklamo, in reklama je vsakemu podjetju neobhodno potrebna, je Cena posamezni številki Din 1’50. v. ^nn obrt. . r, v, 180 D, za pol leta 90 ^ četrt leta 210 D. — Plača in toži se v 1 jubljani. . 552 | ŠTEV. 153. razstava na velesejmu cenejša in nepregledno uspešnejša: stotisoče oči vidi izdelke in kot že povedano, si zapomnijo tvrdko in naroče pozneje. Kupec pozna robo, katero je videl razstavljeno, ne potrebuje več potnikovega obiska ne cenika, marveč samo še ceno. Skoro vse zveze naših producentov z južnimi kraji naše države so pridobljene potom velesejma. Z ozirom na razmere v Jugoslaviji, lego Ljubljane v prometnem oziru in industrijskem centru ter njen sloves ima ljubljanski velesejem prednost pred veliko drugimi v inozemstvu. Ljubljanski velesejem je še za daljšo dobo let zasiguran in se ne bo še preživel; v podporo bo našim pridobitnim krogom, če ga bodo tudi oni primerno podpirali. Današnja kriza v naši industriji in trgovini ne bo zadnja, izvojevati bo morala še marsikateri težak boj, pri tem pa bo naloga velesejma, vedno ji stati ob strani. Ljubljanski velesejem bo korakaj po svoji ostro začrtani idealni poti naprej, brez krika in vrišča, in zasledoval samo interese večjega blagostanja našega troimenega naroda. Prepričan sem, da se bo njegov visoki pokrovitelj, Nj. Vel. kralj, tudi prihodnje leto ravno tako pohvalno izrazil o razstavljalcih in z zanosom zrl na izdelke, delo tisočev jugoslovanskih rok. Kaj je z gostilničarsko koncesijo ? V št. 140 našega lista smo priobčili na kratko nove predpise o gostilničarskem obrtu. Ker nam prihajajo ponovna vprašanja, hočemo ustreči interesentom s sledečim pojasnilom: Doslej smo razločevali po § 16. obrt. reda 9edem vrst gostilničarskega obr-ta in sicer prenočevanje tujcev, dajanje hrane, točenje piva, vina in sadjevca, točenje in nadrobno prodajo žganih opojnih pijač, točenje umetnih in polvin, dajanje kave, čaja, čokolade in drugih toplih pijač in okrepčil in končno vzdrževanje dopustnih iger. Koncesija je mogla vsebovati le eno ali tudi več naštetih panog skupaj. Gostilničarsko koncesijo je podeljevala obrtna oblast prve stopnje (okrajno glavarstvo, magistrat) po zaslišanju pristojnega županstva in gostilničarske zadruge in ko se je prepričala o moralni sposobnosti prosilca in primernosti gostilniških prostorov. Novi gostilničarski zakon in k njemu izdana dva pravilnika (ministrstva notranjih zadev in ministrstva financ) poznajo le kafane, ki imajo samo prostore za točenje pijače in meha ue, ki imajo razen teh še sobe za tujce. Za izvrševanje gostilničarskega obrta je potrebno troje: 1. Mesno pravo, t. j. pravica, da se sme kaka zgradba porabljati za gostilno. Za podelitev je pristojno ministrstvo notranjih del, ki se czira le na krajevno potrebo. Taksa je 8000 dinarjev za Ljubljano in Maribor, za kraje nad 2000 prebivalcev 2500 Din, za ostale 2000 Din. Za hišo, v kateri se je začelo točiti šele po 8. kprilu 1920, je treba to takso naplačati. 2. Lično pravo, t. j. pravica kake osebe, da sme izvrševati gostilničarski obrt kjerkoli v državi. Podeljuje ga politična oblast (županijska vlast, okružno načelstvo), torej pri nas pokrajinska oblast v Ljubljani odnosno bodoča v Mariboru. Taksa 200 Din. 3. Specijalito dovoljenje za točenje pijače, torej dovoljenje, da sme oseba, ki Je že dobila lično pravo, začeti s točenjem v hiši, ki je že dobila mesno pravo. Za podelitev je pristojna finančna oblast, pri nas finančno ravnateljstvo. Taksa se plača za vsakega pol leta naprej, Za Ljubljano in Maribor 500 — 1500 Din, za kraje druge kategorije 300 — 1000 Din, za ostale 200 — 700 Din. Prodajalci lastnega pridelka plačajo nižje takse. Točenje pijače se vrši na drobno, t. j. s prodajo alkoholnih pijač za goste v gostilni ali izven nje, ali pa na debelo, t. j. s prodajo vina nad 50 litrov, piva nad 25 litrov, žganja preko 100 litrov, ostalih zaslajenih in ne-zaslajeih pijač nad 25 litrov. Novi predpisi veljajo od 15. novembra 1923 (ialje. Kakor smo se informirali, naše politične oblasti v zadnjem času vloženih prošenj za gostilničarsko koncesijo ne rešujejo. Po dosedanjih predpisih jih ne morejo obravnavati, novi predpisi pa so deloma tako nejasni, da so potrebna podrobna navodila notranjega odnosno finančnega ministra, ki pa doslej, vzlic urgenci, še niso došia. K. Tiefengruber: Tajnopisni stroj, najnovejši izum moderne tehnike. Pismena poročila skrivati pod tajno pisavo je znan stari običaj, ki se ga posebno poslužuje diplomacija; v rabi je pa tudi v trgovskem poslovanju, sploh povsod, kjer zahteva važnost predmeta, da ostane vsebina dopisa nepoklicanim osebam lajna in samo lastniku dogovorjenega ključa dostopna. Zgodovina tajnopisne ali šifrirane korespondence pozna raznovrstne načine medsebojnega sporazuma; naravno, da so včasi zainteresirani j krogi z vso silo skušali izslediti taj-nopisni sistem, osobito v dopisih politično vplivnih oseb. Tajnopisna pisava je danes udomačena v vseh državah kot občevalno sredstvo z inozemskimi zastopniki, poslužujejo se je politične, policijske in druge oblasti za zadeve, ki morajo ostati zanesljivo zaupne. Trgovski kodes je sicer tudi nekaj sličnega, ali razločuje se bistveno v tem, da je razrešitev šifer mogoča vsakemu, ki ima dotični pripomoček. Gre pa tukaj predvsem za prihranitev dragih brzojavnih pristojbin. Sicer pa najdemo že tudi v trgovskih podjetjih tajnopis za obvestila zaupnega značaja prav uspešno uveden. Tajnopis ne zahteva nobenih posebnih spretnosti, tudi dešifriranje je zgolj stvar mehanične prevedbe. Treba je pri pisavi enostavno zamenjati črke in znake po dogovor- jeni razvrstitvi ter si obojestransko zapomniti ključ. Popolnoma varna pa tajnost pod takim ključem ni; prej ali slej se v vsakem slučaju posreči s pomočjo kombinacijskih poskusov razkriti sistem. Izdaja tajnopisnih ključev je imela včasih dalekosežnie posledice. Človeški ženij se je zadnja leta poprijel tudi tega polja svetovne prosvete, da odstrani občutljivo nepopolnost tajne korespondence. Iznajdljivi človeški duh je nadomestil nezanesljivo delo spomina s nezmotljivo mehanično napravo ter konstruiral stroj, ki predstavlja v svoji dovršenosti nedosegljiv umotvor, ki brez truda, točno in naglo vrši delo šifriranja in dešifriranja brez .vsake nevarnosti morebitne izdaje. Tajnopisni stroj, ki je seveda tudi za odkrito pisavo rabljiv, ima v glavnem obliko navadnih pisalnih strojev, samo da je njegova mehanika precej komplicirana ter v podrobnostih še tajnost izumiteljev. Piše se z navadno tastaiuro, pisava je vidna ter za vse jezike pri-krojljiva. Ob straneh ima stroj 4 ročaje, ki nosijo vsak po 8 črk abecede. S temi črkami se napravijo poljubne kombinacije po skupinah 4 črk; to je tajnopisni ključ, za katerega mora vedeti seveda naslovnik, ki je v posesti enakega stroja. Mogoče število kombinacij je 22.200.000.000. Ko so omenjeni ročaji na dogovorjeno kombinacijo postavljeni, se piše kakor na navadnem pisalnem stroju. Na papir pa pridejo črke, številke in znaki brez vsakega besednega pomena, celo brez vseh presledkov, tako da niti ni razvidno, kje je konec besede ali stavka; velike in male črke so takisto brez vsakega reda pomešane. Cela razvrstitev napisanih znakov pa se ne da uvrstiti pod noben običajen ali umetni zamenjalni sistem, ker se pri vsakem udarcu zopet menjalni spored menja. Če je n. pr. črka »g« najprej Domenila »r«, pomeni vdrugič, recimo »s«, tretjič pa »8« itd. Razjasnilni poskusi take pisave bi bili kljub vsej človeški domišljiji popolnoma brezuspešni. Šifriran dopis, ki je absolutno za vsakega nerazumljiv, pride naslovniku v roke, temu je treba tajnopisni stroj, od katerega je itak samo sistem po izvirnem modelu znan, postaviti na dogovorjen ključ ter šifre pretipkati. Na papirju se prikaže točno odprta pisava po izvirnem konceptu z vsemi znaki in presledki pravilno. Mogoče je celo z enim šifratom odpraviti več tajnopisnih poročil na različne naslovnike, s katerimi so različni ključi dogovorjeni. Treba je samo med pisavo spremeniti kombinacijo črk, ki tvorijo ključ. Neko velepodjetje objavi svojim podružnicam tajna poročila, ki se tiskovnim potom razmnožijo in so skrita pod dogovorjenim ključem; la poročila, čeravno strogo zaupne vsebine, se razpošljejo odprta kot tiskovine. Nepregledna vrsta slučajev se da še navesti, v katerih bi zavzemal tajnopisni stroj izvanredno važno vlogo. Svetovna diplomacija si ga polagoma že prisvaja. Prvi poskusi v službi nekega odličnega denarnega zavoda so izborno uspeli ter se je strokovna ocena navdušeno zavzela za to neprekosljivo iznajdbo. Trenotno sioje tajnopisni stroji v službi uprave brezžičnega brzojava v Nemčiji. Brezžična poročila so namreč podvržena nevarnosti, da jih ujame lahko vsaka postaja, ki spravi sprejemni aparat v soglasje z valovno dolžino oddajne postaje. Nemške brezžične postaje pa so opremljene s tajnopisnimi stroji ter oddajajo brzojavke v šifrah, katere potem na popisan način sprejemne postaje prevedejo. Ključi so seveda za vsako postajo posebej dogovorjeni oziroma od uprave določeni. Nihče torej izven predajne in naslovne postaje ne pride do odprtega besedila. V vseh panogah javnega življenja utegne tajnopisni stroj postati epohalnega pomena; banke, industrije, Časopisje, trgovstvo, predvsem pa-diplomacija in politika bi izkoriščalo* iznajdbo, ki je še sicer v preizkušnji dobi, ali kmalu nastopi zmagovalni polet po vsem kulturnem svetu. Skoda, da se je posrečil izum šele po vojni, gotovo bi bila ta pripravit vplivala na potek najnesrečnejše dobe v zgodovini naših časov. Revolucija v industriji bombaža. Napoleonove vojske so vzele Angliji enega prvih virov tedanjega njenega blagostanja: monopol zalaganja sveta s sladkorjem. Sedaj se pripravlja nekaj podobnega v bombaževi industriji. Sredi preteklega stoletja je pokupila Anglija dve tretjini tedanje svetovne bombaževe zaloge in jo je spremenila v narejeno blago. Ona je svet oblačila. — Ameriška secesijska vojska je preprečila izvoz bombaža iz Amerike v Anglijo, a ta si je poiskala nadomestilo v novih nasadih bombaža v Egiptu, Indiji in drugod. Vendar je pa ostala Amerika po secesijski vojski še zmeraj glavni dobavitelj bombaža in je producirala pred sedanjo svetovno vojsko skoz več desetletij tri petine svetovne Dotre-be. Med vojsko in po vojski gre pa produkcija bombaža v Ameriki nazaj, raste pa produkcija ameriške bombaževe industrije. Zato se domača uporaba zmeraj bolj pozna. Leta 1914 je producirala Amerika nad 16 milijonov bal == 65% svetovne produkcije, leta 1922 pa niti 10 milijonov bal = 56% svetovne produkcije. Leta 1922 je eksportirala Amerika pet in pol milijona bal, leta 1923 pa štiri milijone in pol. Doma je pa porabila Linija v gospodarskem letu 1922/23 — do 31. maja 1923 — nad 6 milijonov bal, torej več, kakor je eksportirala. Prej je šel bombaž večinoma ven v svet, danes ga pa porabijo večjidel že doma. Izvoz bombaža v Evropo je padel 1922 — 1923 za 1 milijon bal, f in za prav toliko se je dyignila domača poraba. Industrija bombaža v Uniji je bila navezana prej bolj na sever; sedaj je pa premagala klimatične težave in se seli čimbolj na jug, v dežele produkcije suiovine. Na eni strani prihrani tako velike transportne stroške, na drugi pa delajo delavci na jugu več ur na dan za manjša plačo. Ker so pa~vseeno zaslužki v tovarnah večji kakor oni na bombaževih plantažah, sili delavstvo zmeraj bolj s plantaž v tovarne; seveda tudi na sever. Zato je delavcev na plantažah zmeraj manj in je zato tudi produkcija zmeraj manjša. Morebiti bo prišlo tako daleč, da si bor morala iskati bombaževa ameriška industrija surovino tudi drugod, izven Amerike. Za to pa pridejo v poštev v prvi vrsti dežele na jugu in vzhodu Azije. Nerodno za ameriško in še bolj za evropsko bombaževo industrijo je pa dejstvo, da se Azija sama zmerom bolj trudi, da predela bombaž doma in ga spravi kot narejeno blago na trg. Najbolj ceneno, delo se združuje v Aziji z modernimi stroji in to bo nesreča ne samo za angleško, temveč tudi za ameriško bombaževo industrijo. V 30 letih se je vrednost japonskega bombaževega importa postotila; od leta 1910 do leta 1920 je narasla od 158 milijonov jenov na 742 milijonovl Japonska kupi danes več ameriškega bombaža kakor Francija in za polovico toliko kot Anglija. Zato se peha tudi s tako vnemo za prvenstvo v LISTEK. Gustav Fre\1ag, Dati - Imeti. (Nadaljevanje) »Moram slišati iz vaših ust svojo obsodbo!« vzklikne Fink. »Igrali ste se s svojim življenjem in z življenjem drugih. Prepričana sem, da boste ustvarili še mnogo lepega in plemenitega, toda šli boste po načrtih brezobzirno za svojim ciljem in ne bo vam dosti mar, če pri tem tudi uničite koga drugega. Jaz take narave ne morem prenašati. Proti meni bi bili dobri, vem, povsod bi mi prizanašali, toda večni obzir do mene bi vam sčasoma postal v breme; in jaz bi bila potem v tujini sama. — Rahločutna sem, razvajena, s tisoč nitkami privezana na to hišo, na njene navade in na življenje svojega brata.« Fink je s temnim pogledom motril tla pred seboj: »To uro me težko kaznujete za vse, kar vam na meni ni ugajalo.« »Ne,« vzklikne Sabina in stegne roko proti njemu. »Ne mislite tega! imela sm ure, v katerih ste mi povzročali bolesti, dosti pa sem jih tudi doživela, v katerih sem z občudovanjem gledala na vas. In glej- te, ravno to je tisto, ki nas za vedno loči. V vaši bližini ne morem ostati mirna, občutki v meni neprestano izpodrivajo drug drugega: zdaj občutim tesnoben strah in čez por tre-notkov mogočno veselje. Napram-vam se čutim nesigurno in taka bi vedno ostala. Ako bi pa živela z vami skupaj, bi bila primorana, skrivati ta večni boi v svoji notranjosti; vi bi to sčasoma spoznali in mi najbrž vzeli v zlo.« Podala mu je svojo malo ročico, Fink se skloni nad njo in jo ginjen poljubi. »Spremija naj vas blagoslov in sreča na vaših potih,« pravi Sabina, tresoča se po celem telesu. »Ako ste doživeli pri nas kako uro, v kateri ste se med nami počutili zadovoljnega in srečnega — mislite v tujini na to uro!« Fink je še vedno držal njeno roko v svoji. Oba bledih lic sta si nemo zrla drug drugemu v oči. »Z Bogom!« končno zakliče Fink z nizkim glasom. »Z Bogom!« odgovori deklica tiho, tako'tiho, da je Fink komaj razumel besede. Počasi je odkorakal proti vratom, ona pa je nepremično, kot bi gledala za prikaznijo, zrla za njim. — Ko je stopil trgovec po zaključku uradnih ur v sobo k svoji sestri, mu je pritekla Sabina nasproti, se tesno stisnila K njemu in položila glavo na njegove prsi. »Kaj ti je, deklica?« jo v skrbeh vpraša brat in ji pogladi lase s čela. »Fink je bil pri meni,« vzklikne Sabina, »govorila sem z njim.« »O čem? Ali ti je napravil ponudbo? Je-li bil poreden« v šali vpraša trgovec. »Napravil mi je ponudbo,« odgovori Sabina. Trgovec prestrašen stopi korak nazaj: »In ti, sestra moja?« »Napravila sem, kar bi ti lahko od mene pričakoval. Ne bom ga videla več!« Pri tem se-ji vlijejo solze iz oči, zgrabila je bratovo roko ter jo poljubila: »Ne bodi hud, ker plakam; nisem se še popolnoma pomirila, toda bo že prešlo.« »Ljubljena, draga moja sestrica!« zakliče trgovec in objame sklonjeno postavo pred seboj. »Toda upam, da nisi mislila na me, ko si odbila roko tega bogatega dediča.« »Mislila sem nate in na tvoje požrtvovalno vestno delo; njegova blesteča postava je izgubila pri teh mislih svoj sijaj, ki jo je drugače obdajal.« »Sabina, ti si se žrtvovala zamel« prestrašeno vzklikne brat. »Ne, Bogomil; če je že bila to kaka žrtev, tedaj sem se žrtvovala za to, hišo, v kateri sem pod tvojim varstvom vzrastla, in spomin na na- še dobre starše, kojih blagoslov plava nad našim skromnim življenjem.« * * *■ Bilo je že pozno, ko se je vrnil Fink v Antonovo sobo. Razburjen je vrgel klobuk na mizo, se vsedel v naslonjač in zaklical prijatelju: />Predvsem mi daj smodko!« Majaje z glavo mu jih je prinesel Anton celi sveženj ter ga vprašal: »No, kako si opravil?« »S svatbo ne bo nič,« hladno odvrne Fink. »Izjavila mi je, da sem ničvrednež in me ni priporočati dostojnim deklicam. Zopet je vzel« celo stvar preveč globoko, zagotavljala mi je svoje spoštovanje, mi narisala neko sliko o moji naravi ter me nato odslovila. Toda, vrag naj me vzame,« je zaklical, skočil pokonci, vrgel smodko v kot,« če ni ona najboljša duša na svetu; le eno edino napako ima, da me namreč noče poročiti; končno pa ima tudi v tem prav. — Zdaj pa sinko moj* sem opravil s preteklostjo, od zdaj naprej govoriva o bodočnosti. Zadnji večer preživljava danes skupno,, naj torej nikak oblaček ne kali na» jine dobre volje. Napravi mi čašir.o oranžnega punča; jaz sem te ga učil delati, pa ga znaš zdaj bolje od mene. Pridi semkaj in sedi k meni.« — (Dalje sledi.) ir vacasLHMiaiamtty » fctvaKUH&t«** Aziji. Vrhuiega se udejstvuje japonski kapital vsak dan bolj tudi na Kitajskem; in tudi na Kitajskem klijejo tovarne za predelovanje bombaža iz tal. Poglejmo rast vreten na Japonskem in Kitajskem v zadnjih letih! Japonska Kitajska 1913 2,414.000 1,000.000 1918 3,227.000 1,480.000 1922 4,627.000 2,344.000 Na Japonskem se je število vre- ten 1913—1922 pomnožilo za 90%, ! na Kitajskem pa za 135%! V istem j času se je pomnožilo število vreten j na Angleškem za 1 %, v Ameriki pa I /a 15%! To so številke, ki povzro-\ čajo ameriškim in seveda še bolj ; evropskim industrijcem velike skrbi. Vsak bo slednjič produciral sam, kdo bo pa kupil? In če ne bo nihče več kupil, kako bodo delavci zaslužili? Brezposelnost grozi potem še bolj! Vodilnim angleškim in ameriškim narodnim gospodarjem in politikom se obeta dosti dela, dosti skrbi in polno težav. pri (Obrtno sodišče.) Obrtno sodišče imelo se )e vsled j odslovitve pisarniškega uradnika j zadruge pečati z vprašanjem, če je j v tem, da je odslovljenec nekatera j dejstva v poslovanju zadruge, za j katera je zvedel kot zadružni urad- j nik, sporočil delegatu, določenemu j za občni zbor, kršil službeno tajnost. Sodišče je odločilo v prilog uradnika. Zadeva je bila pa sledeča; Dotični uradnik je bil z mesečno plačo 1031 Din nastavljen še provizorično. Bil je obenem član zadruge. Po § 5. zadružnega službenega reda velja za provizorične na~ stavljence odpovedni rok 6 tednov, ki pričenja v vsakem slučaju 1. ali 15. dne v mesecu brez ozira na koledarsko četrtletje. Dne 20. junija 1923 je zadruga uradnika odslovila brez odpovedi, vsled česar jo je ta tožil na plačilo pripadajoče mu plače od 21. do 30. mnija v znesku 343.75 Din, plače za 1 šesttedensko odpovedno dobo 1409 j dinarjev 37 para in na čas od 21. i junija do 11. avgusta odpadajočega dela novoletne nagrade v znesku 145.99 Din. Tožena zadruga je ugovarjala, da je bila opravičena k takojšnji odslovitvi. Tožitelj je dal namreč zadružnemu delegatu krajevnega odbora podatke glede višine kreditov posameznih članov načelstva pri zadrugi in glede njih dijet, ter mu tudi rekel, da za izdatke pri nakupu vina niso priloženi računi v izvirnikih. Tožena zadruga ni trdila, da ti podatki niso resnični, temveč je lrdi-ia le, da v naznanjenih dejstvih ni nobene pravilnosti, kajti vsi zadružniki, tako tudi člani načelstva imajo pravico.dobiti blago do višine mesečnih prejemkov in te višine se v obče ne prekorači. Dnevnice določa v smislu § 11. službenega reda načelstvo in ie od tega določene dnevnice so se izplačevale tudi članom načelstva; določene so pa bile za nedelje dvojne dnevnice. Izdatkom za vino niso bili priloženi izvirni računi, ker vinogradniki ne pišejo računov, temveč dajo le potrdila glede plačane jim kupnine, ta potrdila so pa računom priložena v izvirnikih. V tem, da je tožitelj sporočil delegatu ta dejstva, za katera je vedel le kot zadružni uradnik, vidi tožena zadruga izdanje uradne tajnosti, osobito ker bi bil tožitelj, če mu je bilo res le za pravilno poslovanje, moral dozdevne nepravilnosti v prvi vrsti naznaniti nadzorstvu, v ko-jega delokrog spada nadzorovanje poslovanja načelstva. Višini iztože-vanih zneskov toženka ni ugovarjala. Obrtno sodišče je iožbenemu zahtevku ugodilo in sicer nekako iz sledečih razlogov: Tožena zadruga ne trdi, da so bili od tožitelja delegatu dani podatki neresnični, opravičuje in pojasnjuje le dotična dejstva kot pravilna. Sklicuje se na to, da je bilo njih sporočilo delegatu sploh izdanje uradne tajnosti. Temu naziranju se sodišče ni pridružilo. Po § 5. zadružnih pravi! ima namreč vsak član pravico do gotovega dela čistega dobička. Vsak član, torej tudi tožitelj, je interesi-ran na tem, da ima zadruga čim več dobička, torej ne le, da so dohodki čim večji, temveč — in to pri zadrugi celo v prvi vrsti — da so izdatki čim manjši. Že iz tega vidika je v korist vsakega člana zadruge, da niso plače in dnevnice pretirane, osobito pa, da se ne zaračunavajo neopravičeno v višjih zneskih, kakor so določeni od nadzorstva in načelstva. V škodo vsakega člana bi bilo tudi, če bi se za nakupljeno blago izdani zneski nepravilno vknji-ževali z višjimi svotami in ravno tako, če bi se dovoljevali članom, tudi če so člani načelstva, previsoki krediti, da bi njih poplačilo prišlo v nevarnost. Vsak član je upravičen radi takih dozdevnih nepravilnosti v varstvo svojih koristi podvzeti potrebne korake, bodisi da se obrne na nadzorstvo, bodisi da išče odpo-moči na občnem zboru, osobito če do nadzorstva morebiti nima zaupanja. Ker smejo pa člani svoje pravice na občnih zborih v smislu § 37. pravil izvrševati po pooblaščencih, ki so ravno v smislu § 30. pravil od krajevnih odborov izvoljeni delegati, ne more se tožitelju očitati, da je z dotičnimi podatki delegatu izdal uradno tajnost. Očitati se mu vzlic tega tudi ne more, da je s tem zagrešil dejanje, ki bi bilo važen razlog za takojšnjo odslovitev v smislu § 25. zak. z dne 16. jan. 1910, štev. 20 d. z., osobito pa kateri izmed razlogov § 27. cit. zakona ali pa kateri izmed razlogov § 6.. točka 4. toženkinega službenega reda, v katerem so navedeni vzroki za takojšnjo odslovitev. Vsled tega je bilo v smislu § 29. zak. o trgovskih uslužbencih toži-ielju priznati na celo odpovedno dobo odpadajočo plačo in nagrado. ZOBNA PASTA krasno zobe jim blišč. in beli daje M—M—— Trgovina. Zasiopstvo lesnih ivrdk v Franciji. Generalni konzulat kraljevine SHS v Lyonu se zanima za naslove trgovcev /. lesom, ki bi hoteli imeti svoje zastopstvo v Franciji, oziroma v Parizu. Interesenti naj pošljejo prijave za predmetno zastopstvo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Trgovski stiki s Švico. Ker se je pripetilo že več primerov, da so bile domače tvrdke, ki so stopile v stike z nepoznanimi švicarskimi državljani, oškodovane za večje vsote, opozarja švicarski konzulat v Zagrebu, naj se pred sklepanjem trgovskih poslov z nepoznanimi švicarskimi državljani prosi pri njem za informacije, osobito ako bivajo toke osebe že več časa v naši državi. Trgovski stiki s Poljsko. Dne 23. decembra 1923 sc je vršila v Beogradu konferenca, ki je imela namen, da zainteresira naše trgovske kroge za ožji trgovski stik s Poljsko. Na konferenci so bili izstavljeni razni vzorci tekstilne industrije na Poljskem. Izvoz stolov. Neka tvrdka iz Egipta se zanima za uvoz stolov v Egipt, Natančnejši naslov je interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. Trgovinski promet v Rusiji. Po ofici-jelnih podatkih znaša celokupen promet sovjetske Rusije v letu 1922/23 — 231,133.000 zlatih rubljev, od česar odpade na izvoz 42.4%. Preteklo telo je odpadlo na izvoz samo 19% celokupnega prometa. Uvozilo se je v glavnem industrijske izdelke in nekaj surovin, kakor bombaž, kavčuk itd. Izvozilo se je ponajveč surovin, žita, petroleja, produktov, nafte itd. Uvozilo se je naj več iz Nemčije, Anglije in Baltiških držav. V letu 1922/23 je znašal uvoz 152.1 milijonov zlatih rubljev naprain 282.3 milijonov zlatih rubljev v preteklem le-iu. Izvoz je v istem času znaša! 133.2 milijonov zlatih rubljev napram 63.9 milijonov zlatih rubljev v preteklem letu. Trgovinska bilanca je tedaj za samo 19 milijonov zlatih rubljev pasivna. Uvoz se je zmanjšal skoro za polovico, medtem ko se je izvoz, skoro podvojil. Industrija. Prvi aeroplan iz novosadske tvornice. Te dni so preizkusili prvi aeroplan, ki ga je zgradila naša domača tvornica v Novem Sadu Letalo je prvo preizkušnjo prav dobro prestalo. Zaposlenost češkoslovaške industrije. Zaposlenost industrije se je v zadnjem času izdatno izboljšala. Osobito sc to kaže v steklarski, tekstilni in keramični industriji. Tudi v drugih indusirijah so se razmere kolikortoiiko ustalile. Kljub temu pa kriza in brezposelnost še ni pojenjala. V tekstilni industriji je še 40.000 in v steklarski industriji še 7000 oseb nezaposlenih; torej skoro 40% kapacitete teh industrij. Od 24 plavžev jih je v obratu le 11. število nezaposlenih oseb je znašalo začetkom decembra t. I. še 180.000. Denarstvo. Obtok novčanic Narodne banke. Po stanju dne 15. decembra 1923 je imela Narodna banka za 5.767,132.550 Din novčanic v obtoku. Omejitev deviznega in valutnega prometa v Bolgariji. Spričo občutnega padca bolgarskega denarja je vlada ukinila prosti devizni in valutni promnt. Devize odkazuje začasno Narodna banka. Izvozna valuta se mora odpremiii po uradnem kurzu. Obtok bankovcev na Ogrskem se je vnovič zvišal za 37.6 milijard kron. Menični eskompt se je zvišal za 18.5 milijard. Obtok švicarskih novčanic je znašal po stanju dne 23. oktobra 1923 : 876 milijonov frankov, napram 813 milijonov istega dne v letu 1922. Metalna podlaga znaša 71.12% proti 77.90% v letu 1922. Državni dolgovi Amerike so se v preteklem letu znižali za 613 mil. dolarjev. Carina. Rok za povračilo carine od pogojnih ekspedicij. Na vprašanje neke carinarnice, v katerem roku se morajo vložiti prošnje za povračilo carine in drugih davščin, ki se pobirajo na carinarnicah od pogojnih ekspedicij, kadar se izvrše v zakonitem roku, je g. minister za finance na predlog carinskega sveta cd-ločil, da je vlagati take prošnje v roku šestih mesecev od dneva, katerega se izvrše pogojne ekspedicije. Zaščitna carina na steklo. Avstrijska republika namerava uvesti zaščitno carino na steklo. Najprej so avstrijski in-dustrijalci zahtevali, da se izda uvozna prepoved za steklo in steklarske izdelke, ki se uvažajo v Avstrijo. Ministrski svet je proti temu načrtu nastopil enoglasno. Sedaj se bo poskusilo, da se dobi zakon o zaščiti carine, toda vprašanje je, ako se bo to doseglo, ker so proti tej nakani mnoge korporacije, ki pripravljajo odločen protest. Davki. Znižanje davkov v Ameriki. Ameriški zakladni minister je predložil kongresu predlog, da sc skoro vse davčne vrste izdatno znižajo. Davčni presežki so v letu 1922 in 1923 namreč dosegli vsoto 620 milijonov dolarjev. Promet. Promet s Sušakom. Prometno ministrstvo je dovolilo prevoz 2000 m3 drv na Sušak. Drva so namenjena za ta-mošnje>uradništvo. To je prvi transport v večjem obsegu in dokazuje, da je normalni promet s Sušakom vzpostavljen. Odslej so omogočeni tudi drugi trgovski posli na Sušaku. Prometni davek na češkem, čeho-slovaška vlada je predložila poslanski zbornici predlog, da se izza dne 1. marca 1924 zniža prometni davek od 30% na 15%. Mednarodna železniška konferenca v Nici je sklenila, da se izza dne 15. decembra 1923 znova uvedejo pred vojno običajne železniške zveze na kontinentu. Hkratu se uvedejo zopet v promet mednarodni luksuzni vlaki. Uvedba prometa vrednostnih pisem z inozemstvom. Z odlokom gospoda ministra pošte in telegrafa štev. 71.641 od 17. novembra 1923 je sklenjeno, da se s 1. januarjem 1924 začne promet pisem z označeno vrednostjo (vrednostnih pisen) z inozemstvom pod temi-le pogoji: 1. Pogoji za pošiljanje iz naše kraljevine v inozemstvo. 1. Iz naše kraljevine se od tega dne za sedaj lahko pošiljajo pisma z označeno vrednostjo v Avstrijo, Madžarsko, Italijo, Švico, Nemčijo, čehoslovaško, Francijo, Belgijo in Rumunijo. O otvoritvi tega prometa z drugimi deželami bodo pošte kasneje obveščene. 2. V pismih z označeno vrednostjo se smejo iz naše države pošiljati samo manjši zneski, a največ 500 (pet sto! dinarjev — 34 zlatih frankov. V vrednostnem pismu so lahko diiar-ske novčanicc ali pa tudi novčaiice tujih držav v skupni vrednosti 500 dinarjev. Pošiljajo se lahko tudi čeki, ne-glede na znesek, na katerega so napravljeni, označena vrednost pa ne sme biti nikdar večja od 500 dinarjev. To velja tudi za druge vrednostne papirje, razen za predvojne državne vrednostne papirje, čijih izvoz je prepovedan. Prepovedano pa je v pismih z označeno vrednostjo pošiljati kovani denar in predmete, ki so podvrženi carinjenju, potem zlato, srebro in drago kamenje. 3. Ker je ministrstvo za finance pristalo na otvoritev prometa vrednostnih pisem z inozemstvom največ zato, da bi osebam, ki morajo pošiljati v inozemstvo manjše zneske, ne bilo treba izgubljati časa in izdajati denarja za dovoljenje izvoza, mora pošiljatelj ob predaji vrednostnega pisma za inozemstvo sprejemni pošti izročiti tako-le pismeno izjavo: »Jamstvo pošiljatelja glede vsebine pisma z označeno vrednostjo za inozemstvo. Jamčim, da vsebina pisma z označeno vrednostjo, ki ga predajam danes pošti ............ na naslov: .............. v efektivnih novčanicah nima večje vrednosti od 500 (pet sto) dinarjev in da ni v pismu tudi nič drugega, kar bi bilo protivno odredbam pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami od 23. septembra 1921. Dovoljujem poštni upravi, da sme to pismo, ako bi bila sumnja upravičena, komisijsko odpreti in da ga sme, če ugotovi, da se vsebina pisma ne ujema s to izjavo, izročiti generalni direkciji ministrstva za finance v nadaljnje postopanje v smislu gori omenjenega pravilnika brez obveznosti glede povračila škode. V..............dne...............192 . . . Podpis pošiljatelja. Obrazce s to izjavo naj dajejo pošte pošiljateljem brezplačno, izpolnjene obrazce, ki jih dobe od strank, naj pa hranijo kot priloge sprejemne knjige. 4. Pristojbina za vrednostno pismo za inozemstvo je sestavljena iz a) pristojbine za priporočeno pismo iste teže in b) iz zavarovalnine za označeno vrednost pisma, ki znaša po madridskem dogovoru 5 centimov za vsako državo in za vsakih 300 frankov. Zaradi enotnosti bodo naše pošte pobirale po 5 (pet) dinarjev zavarovalnine za vsako pismo, neglede na vrednost pisma in neglede na to, v katero državo je pismo naslovljeno. 5. Kar se tiče pečatov in nalepljinja znamk, veljajo za taka pisma isti predpisi, kakor za vrednostna (denarna) pisma v notranjem prometu. 6. Vrednost pisma mora pošiljatelj napisati na naslovni strani v dinarjih, pod vrednostjo v dinarjih pa mora napisati tudi vrednost v zlatih frankih, pri čemer se računi 15 dinarjev za 1 (en) zlati frank. Ako se znesek dinarjev ne da deliti z 15, se sme znesek frankov zaokrožiti navzgor ali navzdol. Ako pošiljatelj ni označil vrednosti v frankih, mora to storiti sprejemna pošta. Pristojbine, ki gredo v inozemstvo, se zaračunavajo inozemstvu v dobro samo, kadar se zbira statistika. 7. Povratnica in izprememba naslova je dovoljena. 8. Natančna teža v gramih se napiše v levi zgornji kot naslovne strani, poleg teže pa se mora pritisniti razločen pečat. Stran 4. aiwwwwiBBWww»MiwMMWwHMWM mmmmmmmm ——— ■mmbmhj 9. Za vse, kar ni tukaj posebej omenjeno, veljajo predpisi madridskega dogovora (Opšta medjunarodna poštanska konvencija, Ugodba in Pravilnik). II. Pogoji za pošiljanje iz inozemstva v našo kraljevino. 1. V našo kraljevino se vrednostna pisma lahko pošiljajo iz vseli zgoraj-naštetih dežela. 2. Ker ministrstvo za finance ne brani uvoza valut in deviz, smejo biti v vrednostnem pismu iz inozemstva valute, in devize iz katerekoli države (seveda tudi dinarji). Največji znesek označene vrednosti se določa na 10.000 frankov. 3. Naše izmenjevalne pošte odpravljajo vrednostna pisma iz inozemstva na naslovne pošte, te jih pa dostavljajo naslovnikom po predpisih za notranjo poštno službo. III. Prehod preko naše države. Preko naše države lahko gredo vrednostna pisma z označeno vrednostjo do 10.000 frankov. Italija sprejema vrednostna pisma samo do 3000 fnenkov. Nakazniški promet z Zedinjenim! državami Severne Amerike. S 1. jan. 1924 prevzame poštna hranilnica v Beogradu posredovanje denarnih nakaznic med SHS in Zed. državami S. A. Ta uvedba za poštno upravo ne pomeni riikakega napredka, ker sc nakazniški promet v tem slučaju ne vrši potom pošl neposredno, kakor smo ga bih vajeni nekdaj in je uveden že davno zopet v drugih državah, ampak poštna hranilnica opravlja v tem obratu običajen bančni posel, kakor vsi drugi denarni zavodi, samo da ji služijo pošte kot poslovalnice. Odpošiljatelj denarja zahteva pri pošli posebno položnico, glasečo se na račun pošlne hranilnice v Beogradu (amer. nak. oddelek). Na priključenem sprevodnem listu, ki predstavlja nakazniški obrazec, izpolni stranka prediiskane stolpce, in sicer v latinici (!). Glede navedbe zneska veli določba, da naj odpošiljatelj zapiše vsoto v dolarjih na sprevodni list, če želi, da se denar v tej valuti izplača, kar je pravzaprav samoobsebi umljivo; razen lega pa še v dinarjih, ki jih vplača na pošti za nakup dolarjev potom poštne hranilnice. Pristojbina sc odmeri po dinarjih, in sicer se računa za vsakih 1000 Din 10 Din. Poštna hranilnica v Beogradu bo vplačane dinarske zneske preračunala v dolarje po tečaju dneva odprave dotične nakaz-niške liste v Ameriko. V tem postopanju ni videti posebne ugodnosti napram običajnemu nakazniškemu poslovanju drugih denarnih zavodov. Med vplačilom in odpravo nakaznice iz Beograda bo prilično preteklo vsaj 7 dni, najbrž pa še več, tečajna nestalnost gotovo ne bo ugodno vplivala na promet, vsaj na korist strank sigurno ne. Nakaznice so omejene na 100 dolarjev in je treba za večje zneske posebnega dovoljenja finančnega ministrstva, jako enostavna je določba o izenačbi med vplačanim zneskom in stroški za nakup potrebnih deviz; če je premalo vplačano, se denar sploh vrne; presežki do 5 dinarjev pa ostanejo pošlni hranilnici, in samo, kar bi bilo več, se vrne odpošiljatelju. Priporočljivo je .torej, da se znesek v dolarjih sploh ne navede, ampak naj se to prepusti nakazujočemu zavodu po razmerju vplačanih dinarjev. Imetniki čekovnega računa lahko razpolagajo s svojim imetjem za nakup in nakazilo dolarjev na naslovnike v Severni Ameriki. Tudi v obratni smeri se s 1. januarjem 1924 otvori potom čekovnega zavoda v Beogradu nakazniški promet. Poštna uprava priporoča, da se osobito nakazniški obrat iz Amerike k nam naj vrši s posredovanjem Beogradske poštne hranilnice, da bi se pošla izognila številnim neprilikam, ki jih ima z raznimi reklamacijami, pritožbami in zasledovanji v pisemskem prometu iz Amerike, ki je še vedno običajni pripomoček za pošiljanje denarja. Seveda gre za navadno konkurenco z drugimi denarnimi zavodi, ki pri tem poslu prav lepo zaslgžijo, samo da se poštna hranilnica ne poslužuje ravno vabljive reklame, ker je pogrešati v predmetnih pravilih potrebne točnosti. V ugodnem slučaju bi pri posredovanju nakazila potom poštne hranilnice preieklo med vplačilom in izplačilom mesec dni. — Bančne transakcije v Ameriko pa so večinoma po preteku 14 dni lahko iz-vršene in tudi ne pridejo dražje ter se j ni bati devaluiarne škode. Mi smo svoj-čas objavili izvrsino izdelan načrt za poštno-nakazniško službo v mednarodnem prometu, ta načrt je bil prikrojen za trenutne razmere valutnih nestalnosti, se oziral predvsem na potrebe občinstva ter predvideval tudi vsako morebitno škodo za državno blagajno. To pa, kar nam obeta poštna hranilnica, opravljajo itak vsi denarni zavodi, samo, da tem ne stoji toliko poslovalnic na razpolago, in kar je glavna stvar, za poštno hranilnico bo bančna opravila vršila državna pošta brezplačno. K. P. Strojepisni papir THE REX C0., LJUBLJANI Izvoz m uvoz. Uvozni kontingent za žito in moko na Češkem je določen za meseca december 1923 in januar 1924 na 1500 vagonov. Izvoz iz naše države v mesecu juliju 1923. — V mesecu juliju 1923. se je izvozilo. iz naše države blaga v vrednosti 547,168.572 Din. V juliju leta 1922. je dosegel izvoz le vrednost 359,173.284 Din; izvoz se je torej v letu 1923. le meseca julija dvignil za 187,995.288 Din. Največ se je izvozilo: koruze za 15,135.922 Din, suhih češpelj za 5,377.848 Din, konj za 20,182.500 dinarjev, goveje živine za 78,780.000 Din, prešičev za 34,005.515 Din, mesnih izdelkov za 32,364,819 Din, jajc za 23,201.052 Din in raznega lesa za 156,684.160 Din. — V prvi polovici leta 1923. je znašal celotni izvoz 3334 milijonov dinarjev, dočim je znašal celo lelo 1922 le 3691 milijonov dinarjev. Ako bo vlada v resnici izdatno znižala izvozno carino, kakor se govori, smejo upravičeno domnevati, da bo naša trgovska bilanca za leto 1924. izkazovala precejšen aktivum. Iz našiti organizacij. Trgovski ples priredi Slovensko trgovsko dvušlvo v Mariboru dne 19. januarja 1924 v Gotzovi dvorani s sodelovanjem vojaške godbe. Ker je čisti dobiček namenjen predvsem trgovski nadaljevalni šoli, se priporoča gg. trgovcem Maribora in okolice, da se te prireditve v čim večjem številu udeleže. Naj bode velika udeležba trgovskih krogov na tem plesu tiha manifestacija proti mačehovskemu postopanju noše vlade, ki ne da našim strokovnim šolam niti pare podpore več. Najboljši PREMOG, DRVA IN OGLJE kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Razno. Pogajanja glede Reke. Kakor javlja »Politika«- iz Rima, se prične povsem nova akcija za sporazum med Jugosla-cijo in Italijo glede Reke. Mussolini in Contarini sta pregledala detajlirane predloge, ki jih predloži rimska vlada beogradski. Po teh predlogih zahteva Italija priznanje svoje suverenitete nad Reko od strani kraljevine SIIS, nasprotno se naši kraljevini prizna suvereno pravo nad Barošein in Delto. Na tem principu se ima skleniti tudi medsebojna trgovinska pogodba po poteku dveh mesecev od podpisa nove pogodbe. Ra-pallska pogodba se ima nadomestiti z novo. Po rezultatih dosedanjih pogajanj, ki so se vodila direktno med Mussolinijem in Pašičem, je pričakovati, da bodo italijanski predlogi naleteli na povoljen sprejem v Beogradu. Tihotapstvo ob naši severni meji. Trgovec iz dežeie nam poroča: Ob naši severni meji trpi trgovina velikansko škodo zbog tihotapsiva. Da je to ravno tukaj ob meji tako močno razširjeno, zadene krivda golovo največ državne organe, ki posvečajo odpravi tega zla premalo pažnje. Žigice stanejo na debelo škailjica 3.68 K, prodajajo se na drobno po 4 K, tihotapci pa po 2 K ter sc iz. nas norčujejo, češ, Irgovci ste največji oderuhi, kar dokazuje že primer pri prodaji žigic, malokdo pa ve, kako visoka je trošarina na žigice. Sa- harinovo kavo dobiš skoraj v vsaki gostilni, kar se pa tiče galanterijskega blaga in trikotaže, svilenih rut itd., so stranke vajene nakupovati te vrste blago skoro izključno samo od tihotapcev. Ni pa še dovolj škode s strani tiholap-stva, ne manjka nam vrhu tega tudi ne obilica krošnjarjev. — Trgovec si nabavi blago, ki je ne more prodati Davčnim oblastvom pa to ni znano, ta pritiskajo z davki tako, da morajo malega trgovca popolnoma uničiti. Opozorilo potnikom med Ljubljano in Zagrebom. Policijski organi že dalje časa zasledujejo dobro organizirano tolpo rafiniranih žepnih tatov, ki oprezajo na »voje žrtve na vlaku med Ljubljano ;n Zagrebom. Tatvine se množe dan za dnem. V Zidanem mostu je bil pred nekaj dnevi, kakor smo že poročali, okraden za večjo vsoto denarja veleposestnik Lovro Petovar iz Ivanjkovcev, sedaj zopet uradnik Anton Cingerle iz Maribora. Potnikom se priporoča zato na vožnji skrajna pažnja. Žetev v avstrijski republiki. Letošnja žetev v Avstriji je dosegla rekord. Raznih žitnih pridelkov je pridelala za poldrugi milijon meterskih stotov več kakor lansko leto. Tudi sladkorna pesa se je zelo obnesla, tako da je pričakovati v najkrajšem času znatno znižanje cen sladkorju. Gospodarski in finančni krogi računajo, da se bo letošnja trgovinska bilanca izravnala. Pogoji za ameriško posojilo Nemčiji. »Evening News« prinaša brzojavko iz \Vashingtona, ki pravi, da proučuje ameriška vlada z nekaterimi bankirji pogoje za posojilo Nemčiji v svrho njene obnovitve. Posojilo naj bi dobila Nemčija, čim bi dovedlo delo izvedeniških odborov do povoljnjega zaključka. Bankirji so zaenkrat še zelo molčeči, ker pričakujejo rešitev odškodninskega vprašanja. Gospodarski efeki poštnega širajka v Avstriji. Po poročilih finančnih krogov je sedem največjih dunajskih bank utrpelo na prejemkih tekom treh dni poštnega štrajka približno sto milijard kron. Poslovna izguba je neprecenljiva. Svetovna letina. Najvažnejše produkcijske dežele, izvzemši Rusijo, so po precej zanesljivih cenitvah pridelale približno 870 milijonov mtc pšenice. V predvojni dobi je znašal pridelek približno 1024 milijonov mtc. Vodne zadruge v Vojvodini. Za podporo vodnih zadrug v Vojvodini je vlada vstavila v proračun za I. 1923/1924 znesek po 7,200.000 Din. Od tega zneska namerava 1,800.000 Din nakazati že na podlagi dvanajslinskega zakona za prve tri mesece bodočega leta. Macdonald za sklicanje mednarodne konference. Posebni poročevalec »Chicago Tribune« doznava, da je RamsY Macdonald odklonil v pogovoru z Brandbury-jem misel preiskave nemške plačilne zmožnosti. Bolj prikladno se mu zdi sklicati mednarodno konferenco, ki bo morala proučiti splošni evropski položaj in če bi se izkazalo za potrebno, revidirati versaillesko mirovno pogodbo. Militarizem v naši državi. Predlog proračuna za finančno leto 1923/1924 izkazuje potrebščino za vojsko in mornarico s 2039 milijonov dinarjev, kar po-menja skoro eno petino celotnih državnih izdatkov. V proračunskem letu 1922/1923 je bila potrebščina vojske in mornarice proračunjena le na 1491 milijonov dinarjev. Izseljevanje iz češkoslovaške v letu 1923. Od januarja do septembra 1923 so češkoslovaška oblastva dovolila izselitev 24.580 osebam. Izselilo se jih je: 5613 v Argentinijo, 5593 v Severno Ameriko, 4131 na Francosko, 2363 na Ogrsko, 1471 v Avstrijo, 970 v Kanado, 917 v Jugoslavijo, 860 v Rumunijo, 684 v Nemčijo, 426 v Rusijo, 342 v Brazilijo, 263 na Poljsko, 134 v Italijo in 760 v druge države.__________________ asa ^omsammmaatmaam^mBmMmammaauumMsaaBam^Bima Tržna poročila. Žitno tržišče. Poleg čvrste tendence, ki je vladala do konca minulega tedna, je bilo poslovanje še precej živo. Glavni promet je bil s terminsko robo. Koncem tedna pa je jela tendenca pri pšenici in terminski robi popuščati. Koruza je za december in januar precej poskočila v ceni. Glavni vzrok temu je izvoz in veliko povpraševanje s strani kontremin-jerjev, z dinge strani pa slab dovoz od Štev. 153. mmmmKmmmmtMmmmammmmmmmaimmmimmmmammmmamu strani seljakov. Povpraševanje za gotovo robo je bilo veliko iz Bosne in enega dela Srbije. Tu se namreč trgovci, videč skok cen, karmogoče hitro založijo z blagom. Ta praksa pa je pogrešna, ker bodo seljaki, čim se popravijo ceste pripeljali veliko več blaga ter bodo cene vsekakor popustile. Naša koruza se na bazi današnjih cen ne more izvažati. Izvozniki so največ kupovali v Banatu, v okolici Bečkereka. Vsled tega so bile cene v Banatu višje od onih v Bački. Situacija s pšenico je ista. Izvoz je vsled previsokih cen prenehal. Druge agrarne države nam konkurirajo v ceni. Povpraševanje je bilo edino od strani mlinov. Sr-bijanska pšenica je dosegla ceno bačke pšenice, ki se izvaža v Grčijo. Z moko je zadeva slična. Radi previsokih cen je tudi tu izvoz prenehal. Dalmacija dobiva še sedaj italijansko robo. Edini promet je s črno moko št. 6 za vojno. Živahnejše povpraševanje je bilo za fižol in sicer iz Srbije, a išče se za Grčijo. Cene fižola so poskočile za 70 para. Ta teden je oživela tudi špekulacija z otrobi; kupec je v prvi vrsti Srbija. Cene otrobom so porastle za 10—15 para. Koncem tedna špekulacija popušča. Precejšnjo povpraševanje je za ječmen, za lažji iz Bosne in Hercegovine, za težji iz Slovenije in Slavonije. Ponudba slaba, cene v skoku. Oves se ponuja po višjih cenah, kot je povpraševanje zanj. Celokupen promet je znašal 525 vagonov. Koruze se je prodalo 850 vagonov, cena 220—265 Din; pšenica je skočila od 340 na 350 Din, a je zopet padla na 340 Din, ker ni kupca, prodalo se je 50 vagonov. Moke se je prodalo 46 vagonov in sicer v začetku po 550 Din, na koncu pa po 545 Din, črna moka po 325 do 320 Din. Fižola se je prodalo 17 vagonov od 550—610 Din, na koncu po 620 Din. Otrobov prodanih 36 vagonov, od 125—135—140 Din. Ječmena 7'vagonov od 250—270 Din. Ovsa 11 vagonov po 220 Din. Bačko seno po 135 Din. V Srbiji notira: pšenica 320—330 Din; oves 220 do 230 Din; koruza stara 260—280 Din. V Avstriji je bil promet živahnejši, tendenca čvrsta posebno za žito. Na Ogrskem ponudba jačja nego nakupovalna volja. Na Čehoslovaškem žitarice nespremenjene, ječmen 2—3 K cenejši. Na Bolgarskem je žetev izborno uspela. V Ru-muniji vpeljana je za izvoz žita visoka carina. Gibanje con v Italiji. V novembru t. 1. je splošno indeksno število naraslo za \'A%. Indeksna števila sestavlja znani statistik profesor Riccardo Bacchi. Temeljno indeksno število 100 je predstavljalo povprečne cene 107 različnih vrst blaga v L 1920. Povečanje indeksnega števila so povzročile cene nekaterih vrst blaga, n. pr. bambaža, kovin, premoga in jajc, ki so poskočile. Kar se tiče živil, pa je treba omeniti, da je padla cena žitu, in to vsled dobre letošnje letine in povečanega uvoza iz južne Rusije. Cene vin so tudi padale, toda pri starih vinih je bila cena stalna. Cene olju so narasle, ker so napravile žuželke po več krajih mnogo škode. Sladkor je padal, In to na eni strani vsled dobre letine v Italiji, na drugi strani pa tudi zato, ker je znatno narasel uvoz iz Češkoslovaške in Ogrske. Pri mlečnih izdelkih so se opažale različne cene. Cene maslu so visoke, toda izdelovanje sira se nahaja v zelo nepovoljnem položaju, deloma vsled tega, ker so izvozu na poti velike težkoče. Cene mesa so kazale nagnenje k padanju, ker se je po nekaterih krajih zmanjšala potrošnja. Kemični izdelki so padli v ceiiah v novembru za V %. Posebno so padale cene kemičnih izdelkov, ki se rabijo v poljedelstvu, predvsem superfosfatov. Indeksno število za skupino tkanin je naraslo v novembru za 614%, za ameriški bombaž je poskočilo v Italiji od 146 na 174. Cene domače volne so le neznatno poskočile. Svila je v novembru tudi padla in pada še nadalje, ker je povpraševanje iz Amerike, ki se je pojavilo po potresu na Japonskem, zopet popolnoma prenehalo in se je tudi potrošnja v Evropi skrčila. dTfif vSt 6Z£2i3 3 £2 m »UDDHA< r ——----------ZD TRADE MARK I________ZZ7---------------- D Dosedanjim delničarjem se prepuščajo delnice v nominalnem iznosu «d Din 25,000.000,— pod sledečimi pogoji: 1. Delničarji imajo pravico ua Štiri stare delnice (posamezne delnice se ne upoštevajo) optirati po eno noro delnico emisije XVIII po tečaju od Din 132.50 tel, rjncl. ‘2. Delničarji imajo svojo pravico opcije prijaviti in predložiti stare delnice na pred-beleženje v času od 15. do vključno 29. decembra t. 1. v uradnih arah in to: Pri blagajni Hnatskc Eskomptue bunke v Zagrebu, pri podrutnicah Hrvatske Kskomptne banke: Osijek, Petrinja, Vinkovci, Križevci, Dubrovnik in Sušak; pri Prvi pučki dalmatinski banki, Split; pri E-tkomptni in pučki banki d. d., Subotica; pri Auglo-Austrian Bank Ltd., London 24—28, Lombard Street E. C. 3; pri Anglo-Aufitriau Bank Ltd., Niederlassung Wien, Wien L, Straucligasse 1; pri Anglo-Čosko-slovenski banki, Praha: pri Banque de« Pavs de 1’Enrope Centrale, Niederlassung Wien. V/ien I., Hohen-staufengasse; pri Bankkommanditgesellschafl Fram Pollak. Wien I., Johannesgasse 3. ! NJ, VELIKO IN MALO! ; Priporočamo: galanterijo, nogavice, j potrebščine za čevljarje, sedlarje, I rinčiee, podloge (belgier), nadalje I potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenino, svilo, tehtnice decimalne in balančne najceneje pri NAJSTAREJŠA ŠPEDICIJSKA TVRDKA V SLOVENIJI Veletrgovina R. RANZINGER LJUBLJANA špedicijska pisarna JESENICE Podjetje za prevažanje blaga južne železnice. Br/o-vozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije in v Avstrijo. Zacarinjenje. — Podjetje za prevažanje pohištva. Skladišče s posebnimi kabinami za pohištvo Brzojavi: Ranzinger. Jnlerurban telefon št. 60 v Ljubljani priporoča špecerijsko biago raznovrstno žganje, moko in deže!ne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na razpolago. Pristopajte kot član k društvu »TRGOVSKA AKADEMIJA«! Ljubljana, Sv. Peira nasip 7, Wertheim - blagajne za vzidanje vloma- in ognjevarne, v vsakem stanovanju ozir. prostoru z majhnimi siroški nevidno namestljive, v 6 različnih velikostih dobavlja in popis s cenikom brezplačno razpošilja LJUBLJANSKA KOMERCIALNA DRUŽBA, LJUBLJANA Bleivveisova cesla št. 18 M Provizijski zastopniki naj se javijo 11 Tomaževa žlindra, kalijeva sol, kajnit, koks za kovače ter livarne, bencin in amerikanski petrolej vedno v zalogi. Čilski soliter, žveplo in modra galica. Dobava, prodaja. Dobava varila. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila •dne 11. januarja 1924 ofertalna licitacija tjlede dobave t .500 kg varila (Schlag-iot>. Dobava specialnih svedrov. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršiki dne 10. januarja 1924 ofertalna licitacija glede dobave specialnih svedrov (Gasgev/indebohrer). Dobava papirja. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vršila dne 11. januarja 1924 ofertalna licitacija glede dobave raznega papirja. Prodaja ustnikov. Pri intendantskem slagališiu Dravske divizijske oblasli v Ljubljani se bo vršila dne 7. januarja 1924 prodaja 99.077 komadov usinikov. Dobava tekstilnega inaterijala. Pri ekonomskem odelenju ravnateljstva državnih žcleznic v Zagrebu se bo vršila dne 10. januarja 1924 ponovna ofertalna licitacija glede dobave raznega tekstilnega materijala (sukanca, špage. volnenega in drugega blaga itd.). Prodaja napisnih tabel in grbov iz litega železa. Za dan 27. decembra 1923 določena licitacija napisnih tabel in grbov pri oblastnem inšpektoratu finančne kontrole v Ljubljani se bo vršila dne 3. januarja 1924 ob 10. uri dopoldne. * # * Pogoji in natančnejši podatki o gor- njih dobavah in prodajah so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled._ AVTO bencin, pnevmatika olje, mast, vsa popraMila in vožnja. Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi Jugo-Avto, d. z o. z. v Ljubljani. TRGOVSKA BUNKA D. D, LJUBLJANA podružnice!"! Dunajska c. 4