Poštnina plačana pri pošti 1295 Ivančna Gorica knjižnica ivančna gorica *0V 17 Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2008 120080202,2 COBISS 0 (Z. iiv <~jfj ■£.•>• -fj-f&L i'JCl ifjrr/j c > ¿y ^¿ri t Številka 2 letnik 14 -ČT^iC/. (Zrcjficjcl marec 2008 ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY ■ prevajanje v 80 jezikov ■ sodno overjeni prevodi ■ tečaji tujih jezikov ■ priprave na maturo za angleški in nemški jezik 12 080 23 03 www.alkemist.si B/S/H/ fe&mmi^ofwKCTi (ČgKjS) Ilirija BOSCH und SIEHENS Hausgeräte GmbH U U IZDEI^ «¿4 0/MJ «fOiVm^ft SENČILA : oven; ZALUZIJE ROLETE TENDE LAMELNE ZAVESE PLISE ZAVESE Tomaž Oven s.p. GSM: 031/679-079 Pot v resje 1,1295 Ivančna Gorica Tel./fax: 01/7878-266 j». 1 POMLAD JE TU! i, Z zgornjo trditvijo se seveda ne moremo povsem strinjati, saj vreme, po katerem smo vsaj v časih določali letne čase, že dolgo ni več pravo merilo. Tudi če gledamo koledarsko, nam do pomladi manjka še nekaj dni, pa vendar, za nami je gregorjevo, in kot pravi stara ljudska modrost, je ravno to dan, ko se začne pomlad. Ob začetku marca se vsako leto spominjamo rojstva našega pisatelja Josipa Jurčiča. Tudi letos je bilo tako, še zlasti na dan množičnega pohoda po Jurčičevi poti, katerega seje letos udeležila rekordna množica pohodnikov. Pa se mar zavedamo vsega kulturnega izročila, ki nam ga je zapustil Jurčič? Letos ob bok tujemu postavimo še Primoža Trubarja, čigar 500-letnica rojstva mineva. Za ljubitelje naše zgodovine pa povejmo, da je v vsem svojem razmahu tudi višnjansko jubilejno leto, saj se mesto Višnja Gora letos spominja 530-letnice mestnih pravic. Za nami Slovenci, če hočete Evropejci, pa je tudi že skoraj cela prva polovica polletnega predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Se počutimo zaradi velikih dogodkov v naši bližini kaj bolj evropsko? Če ne, se prosim potrudimo, saj podobne vloge naša ljuba Slovenija ne bo imela spet kmalu. tnš »' w i i ■mm. [4MB «te mß m m 1Í mwm Spoštovane bralke in bralci! Za zamudo pri izidu tokratne številke Klasja se v našem uredništvu iskreno opravičujemo. Za enotedensko zamudo je kriva štorklja, kije ravno v času zaključka redakcije obiskala naše uredništvo. Zaradi tako velikega dogodka je za nekaj dni delo upravičeno zastalo. Enako razumevanje, cenjene bralke in bralci, pričakujemo od vas tudi v prihodnje, če do srečnega dogodka še kdaj pride. Pa srečno! TRGOVINA & SERVIS IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, Ivančna Gorica tel./faks 01/7878 535 gsm: 041 757 055 NOVO! RAZSTAVNI SALON BTC Ljubljana/PTC Diamant, 2. nad., tel.: 01/54 76 526 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o, Sokoiska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL! 01/7869-040, FAX: 0117869-045 120080202,2 WB0 Iz Jernejeve malhe V prejšnji malhi smo že naznanili pomlad in se dogovorili, da bomo to pot opravljali zgodnja spomladanska dela že v mesecu februarju in marcu. Ni slučaj, daje našo občino obiskal župan Mestne občine Maribor g. Franc Kangler s širšo občinsko delegacijo z namenom, da spozna to prijetno, in kakor je sam rekel, uspešno občino. Seveda smo mu navrgli, da imata Mestna občina Maribor in Občina Ivančna Gorica zgodovinsko marsikaj skupnega. Spomnili smo ga na doprsni kip našega pisatelja Josipa Jurčiča in pomembnega kulturnega delavca Antona Tomšiča, ki ima spominsko obeležje tudi v prestolnici Štajerske. Oba naša rojaka sta pustila sledi v uredništvu osrednjega slovenskega časopisa Slovenski narod, ki je ljudi takratnega časa poučeval, izobraževal in jim nudil obilo kulturnih užitkov, tudi prek del, ki jih je objavljal sam naš pisatelj. Spoštovana delegacija si je ogledala naše znamenitosti, seveda brez našega samostana in muzeja ter izvira reke Krke zagotovo ni šlo. Ob zaključku je svoj vtis dala tudi Jurčičeva Obrščakova gostilna, ki je porodila idejo, da posadimo v tej bližini sadiko več kot štiristo let stare mariborske trte. Povabilo je bilo sprejeto, trta bo ob negovanju Obrščaka prav gotovo rodila stoteri sad, ki bo v hčerinski navezi z mariborsko trto imela še pravi priokus prijateljstva dveh občin, ki želita povezavo na tradiciji in sodobnih pogledih. Štirinajstega marca je delegacija prejela z vso protokolarnostjo droben cepič, ki je zapisan v knjigo darežljivosti občine Maribor, s poudarkom dobrega gospodarjenja in obilice sadov v občini Ivančni Gorici. Hvaležni naj bi bili našim višnjegorskim grajskim gospodom tudi Mariborčani, da so naši plemiči znali pred petsto leti ohraniti in ubraniti Maribor. Prestolnica Štajerske je tako obstala v naši družbeno-politični skupnosti dolga leta vse do naše osamosvojitve. To smo znali povedati na sami prireditvi, ko je bila ob novozgrajeni pošti v Višnji Gori zbrana vsa poštna uprava z direktorjem Alešem Haucem, katere sedež je v Mariboru. Malo so se »namuza-li«, malo je poleg anekdote tudi zgodovinske resnice, ki jo včasih tudi težko sprejmemo. Res pa je, da bo nova pošta, ki je bila zgrajena v rekordnem času tudi ob dobrem dogovarjanju občine, izvajalca in uprave pošte služila v dobro naših občanov. Vsem delavcem pošte in strankam želimo prijazen nasmeh in nudenje kvalitetnih storitev. Velikonočni čas je čas miru, spoštljivosti in učenja iz biblijskih zgodb, da trpljenje prinaša tudi nov izziv za novo življenje, odpuščanje in zavedanje osebne sreče. Pirhi, hren in šunka z vsemi dodatki naj obloži vaše mize in privabi najprej vaše družinske člane in vse prijetne ljudi, kijih imate radi. Ne pozabimo, da so trenutki sreče vredni več kot čas cele epohe brez smisla! Vaš župan letos krožišče v ivančni gorici in začetek gradnje novega vrtca KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE IVANČNA GORICA Na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi in izdajanju javnega glasila Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 8/03) Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja objavlja RAZPIS ZA ODGOVORNEGA UREDNIKA OBČINSKEGA ČASOPISA KLASJE Oseba, ki kandidira za odgovornega urednika, mora poleg pogojev, določenih z Zakonom o medijih (19. člen), izpolnjevati naslednje pogoje: • da ima izkaz o aktivnem znanju slovenskega jezika, če ni državljan Republike Slovenije, • je poslovno sposobna, • ima ustrezne organizacijske sposobnosti, • ji ni izrečena prepoved opravljanja poklica, dejavnosti ali javnega nastopanja. Oseba, ki kandidira za odgovornega urednika, mora k prijavi na razpis obvezno predložiti: • osnutek programske zasnove glasila (8 čl. Odloka o ust.), • grafično zasnovo lokalnega časopisa, • terminski plan izdajanja lokalnega časopisa. Odgovorni urednik ne more biti oseba, ki po ustavi ali zakonu uživa imuniteto. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki se bodo izkazali z višjo izobrazbo in izkušnjami na podobnih delih in ki bodo ponudili najprimernejšo vsebinsko in uredniško zasnovo časopisa za ekonomsko najugodnejšo ceno izdajanja časopisa. Mandat odgovornega urednika je 4 leta. Z izbranim kandidatom bomo sklenili ustrezno pogodbo za obdobje štirih let. Ponudbe z ustreznimi dokazili in kratkim življenjepisom morajo kandidati poslati v zaprti ovojnici s pripisom »prijava na razpis za odgovornega urednika - NE ODPIRAJ« najpozneje v osmih dneh od objave tega razpisa v časopisu Klasje oziroma do 1. 4. 2008 do 12.00, na naslov Občina Ivančna Gorica, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Sokolska 8,1295 Ivančna Gorica. Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja bo obravnavala vse pravočasno prispele vloge. O izbiri in imenovanju odgovornega urednika, bo komisija obvestila kandidate v roku osmih dni od sprejetja sklepa o imenovanju na Občinskem svetu. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobite na tel. št. 781-21-00. PREDSEDNIK Milan Jevnikar, prof. l.r. Svetniki in svetnice našega Občinskega sveta so se srečali na svoji 11. redni seji 27. februarja, na dnevnem redu pa je bila osrednja točka sprejemanje občinskega proračuna za leto 2008. Veliko dobre volje in političnega konsenza je pripomoglo, daje bil osnutek sprejet, istočasno pa na dodatno sklicani seji tudi končni predlog proračuna z vsemi predlogi, podanimi na 11. seji. Proračun vsebuje tudi občanom »prijazne« postavke, kot so pomoč ob rojstvu novorojenčkov, štipendije za dijake in študente, sredstva za cepljenje deklic proti okužbi s HPV, obnovo fasad v starem mestnem jedru Višnje Gore, sofinanciranje malih čistilnih naprav, urejanje kmetijskih zemljišč, gozdnih vlak in drugo. Občina še naprej ostaja tudi sponzor Livarja in SVIŠ-a. Da je na vrsti proračunska seja, bi pomenilo veliko vznemirjenja in raznih napetosti, toda v primeru, ko je osnutek proračuna pripravljen na podlagi več tednov oziroma mesecev trajajočih priprav in usklajevanj med različnimi odbori in komisijami Občinskega sveta, javnimi zavodi in krajevnimi skupnostmi, je seveda v takšnem primeru ob sodelovanju svetnikov in svetnic pot do novega proračuna dokaj jasna in enostavna. Svetniki in svetnice so na seji sprejeli tudi pomemben sklep v zvezi z reševanjem problematike objekta pri nogometnem stadionu, v katerem je sedež Zveze športnih organizacij občine Ivančna Gorica (ZŠO Ivančna Gorica). Sklep o ukinitvi javnega dobra pare. št. 840/7 k. o. Gorenja vas, omogoča, da se postopek pridobitve gradbenega dovoljenja in vpisa etažne lastnine v objektu pri nogometnem stadionu nadaljuje. Objekt je na osnovi medsebojne pogodbe med ZŠO Ivančna Gorica in Zoranom Iliškovičem gradil slednji, zemljišče in objekt pa sta v letih prešla v last drugega lastnika. Z njim naj bi na osnovi sprejetega sklepa Občina Ivančna Gorica uredila lastništvo v prid ZŠO Ivančna Gorica. Letošnja proračunska razprava je sledila po daljšem uvodu župana Jerneja Lampreta, ki je predstavil glavne investicije in stroškovna mesta v letošnjem proračunu. Proračun za leto 2008 je vreden dobrih 10,8 milijona evrov, čemur moramo prišteti še več kot tri milijone evrov sredstev, ki so prenesena iz lanskega leta, skupaj je torej v proračunu dobrih 14,7 milijona evrov. Osrednja investicija letos bo gradnja novega centralnega vrtca, ki bo sofinancirana tudi s strani države. Medtem ko se adaptacija in prizidava šole v Šentvidu letos tudi investicijsko zaključuje, pa se nadaljujejo priprave za spremembo »industrijskega« objekta na Krki v novo podružnično šolo. Na komunalnem področju bo eden od glavnih projektov kanalizacija Vir, na vodovodnem sistemu pa se začenjata nova projekta - vodovod na Leskov-ški planoti in vodovod Zgornja Draga. V Ivančni Gorici bo letos zaključena gradnja dveh večstanovanjskih objektov, pod cerkvenim hribom se bo nadaljevalo komunalno opremljanje zemljišča, gotovo največja pridobitev pa bo izgradnja krožišča na mestu sedanjega križišča pri Mercatorju. Glavni delež sredstev bo pri krožišču nosila država. V zvezi z reševanjem prometne problematike pa so planirana tudi sredstva za vzpostavitev južne obvoznice v Ivančni Gorici in železniški nadhod za stadionom. Letos bo prišlo do zaključne faze dolgo pričakovane nove prostorske strategije občine, zato so razumljivo povečana sredstva na področju prostorskega načrtovanja. Seveda pa bodo letos velika sredstva porabljena tudi na cestnem gospodarstvu, kjer se bodo plansko usklajeno izvajale vzdrževanje, rekonstrukcije in novogradnje občinskih in krajevnih cest. Sestavni del vsakoletnega proračuna so tudi t. i. transferí proračunskim porabnikom, od osnovnih šol do vrtca, glasbene šole, zdravstvenega doma, komunale in socialnega centra. Tu so še kultura, šport, socialni programi, turizem, gospodarstvo in kmetijstvo ter seveda zagotavljanje pripravljenosti v primeru izrednih razmer in požarne varnosti v okviru občinske civilne zaščite in gasilske zveze. Sestavni del občinskega proračuna pa so sedaj že nekaj let tudi proračuni naših krajevnih skupnosti. Sredstva so dodeljena na podlagi velikosti in obsega prebivalstva po posameznih krajevnih skupnosti. Poleg običajnih proračunskih postavk, vezanih na delovanje krajevnih skupnosti, zagotavljanje zimskega vzdrževanja krajevnih cest, javne razsvetljave in drugo, je letos v planu kar nekaj investicij, vezanih na naša pokopališča. Gradnja mrliških vežic je namreč načrtovana tako v Ivančni Gorici kakor v Šentvidu pri Stični, Ambrusu in na Muljavi. Med 17 gasilskimi društvi v občini pa so investicije v načrtu na gasilskih domovih pri PGD Vrh nad Višnjo Goro in PGD Ambrus. V razpravi so nekateri svetniki prosili za pojasnitev določenih proračunskih postavk, bilo pa je podanih tudi nekaj predlogov in pobud. Svetnica Sonja Maravič je predlagala, da se opredelijo sredstva za nakup zemljišča za novogradnjo doma starejših občanov. Po besedah župana bo eden prvih pomembnejših korakov v to smer opredelitev zemljišča v nastajajočem občinskem prostorskem aktu. Vsekakor bo ta tematika še odprta na prihodnjih sejah občinskega sveta, na eni izmed prvih sej pa bodo svetniki in svetnice seznanjeni tudi s potekom postopkov za izgradnjo »Mercator-jevega« krožišča, kakor je zagotovil podžupan Dušan Strnad, ki sodeluje pri tem projektu. Kot že rečeno, je po razpravi Občinski svet potrdil osnutek z večino predlaganih dopolnitev in v dvofaznem postopku proračun za leto 2008 tudi sprejel. NA SEJI TUDI 0... Svetniki in svetnice so sprejeli tudi sklep o oprostitvi plačila sorazmernega dela stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča za nekatera območja opremljanja. Gre zlasti za investicije, ki so v t. i. javnem interesu: vodovod Stična - visoka cona, gradnja poslovilnih vežic, opornih zidov, parkirišč (Ambrus, Muljava, Šentvid pri Stični, Ivančna Gorica). Do neke mere je takšen sklep tudi logičen, saj se kot investitor pojavlja tudi občina. O sredstvih, vezanih na občinske investicije, pa je bilo govora tudi pri osnutku odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje opremljanja »Vodovod Stična - Visoka cona«. Po zaključku del bodo namreč na podlagi sprejetega odloka morali uporabniki, 24 jih je, plačati sofinan-cerski delež k investiciji, ki jo je vodila Občina. Okvirni predlog je, da bi vsak odjemalec vode prispeval približno tisoč evrov. Skupaj bi se glede na število trenutnih porabnikov tako zbralo približno 4,5 odstotka celotne investicije. Seveda pa je bolj kot o višini teh sredstev tekla beseda o tem, kakšna bo zavezanost novih odjemalcev v prihodnje in ali naj se upošteva razlika pri velikosti posameznih objektov, ki so priključeni na vodovod. Končni predlog bo pripravljen na naslednji seji. Matej Steh Vsi, ki vas zanima podrobnejša sestava letošnjega proračuna, si ga lahko ogledate na občinski spletni strani www.ivancna-gorica.si. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17, telefon: 781 21 30, fax: 7812131, e-mail: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net. Uredniški odbor: Matej Šteh, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Leopold Sever (zadnja stran), Maja Ficko, Lojze Grčman, Simon Bregar (šport), Milena Vrho-vec (kmetijstvo), Nataša Erjavec (gospodinjska stran), Sonja Maravič, Petra Butkovič, Silvo Berdajs. Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET d.o.o., Grosuplje, Pod gozdom c. 3/9; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje, Jerova vas 10. Časopis KLASJE izhaja v 4.800 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Prispevke sprejemamo do 20. v mesecu. 2 Ivančna Gorica, december 2007 IE PiTNAJSTIC PO PISATIUIVI »SOLSKI« POTI Sledilo je odprtje likovne razstave v galerijskih prostorih skednja, poimenovane Utrinki z Jurčičeve poti. Razstava predstavlja različne motive, ki so jih ustvarjali likovni člani KD Kresnička, stalni udeleženci ex-tempora na Muljavi in udeleženci likovnega krožka na UTZO Ivančna Gorica. Motivi so bili raznorodni in so na pester ter inovativen način predstavili utrinke z Jurčičeve poti. Na ogled so bile upodobitve od višnjegorskih motivov, množice udeležencev pohoda, detajli iz narave na poti, interierjev Jurčičeve domačije, motivov iz gledaliških iger in Jurčičevih literarnih likov. Ta večer pa je bil premierno predvajan tudi nov dokumentarno-predstavit-veni film, ki je nastal v sodelovanju in izvedbi etnologa in vizualnega antropologa Bojana Matjašiča. Predstavlja Jurčičevo domačijo v kulturnem utripu skozi leto. Jurčičeva domačija je po eni strani klasičen etnografski muzej, po drugi pa predstavlja in obeležuje tudi slovensko literarnozgodovinsko dejavnost. Navzoči so bogat kulturni večer sklenili ob prijetnem klepetu in nazdravljanju s kapljico, ki jo je za to priložnost iz svoje kleti pripeljal župan - na čast rojaku! Matej Steh RAZSTAVA UMETNICE JOANNE ZAJAC SLAPNIČAR Korajžno na pot. Kako tudi ne, saj jim je Planinsko društvo Viharnik iz Ljubljane, ki je pot trasiralo, pred dvema letoma pot tudi predalo v upravljanje oz. v last, kakor v planinskem žargonu temu pravijo. Vsekakor se ta poteza kaže za smelo, saj v društvu s širokim članstvom kar mrgoli idej in zamisli, kako to našo skupno pot čim bolje približati pohodnikom. Prav višnjanski planinci pa so bili najzaslužnejši, da je letos v Višnji Gori na štartu pohoda Planinska zveza Slovenije obeležila 115-letnico organiziranega planinstva v Sloveniji. Na krajši slovesnosti, ki so jo s svojimi točkami obogatili pevci domačega cerkvenega zbora in kulturnega društva, je spregovoril sam predsednik PZS Franc Ekar. Med množico pohodnikov v Višnji Gori pa je bilo mogoče srečati tudi letošnjega slavnostnega govornika ministra za šolstvo in šport Milana Zvera. In če se zopet vrnemo k časom, ko je nastajala Jurčičeva pot. Nobenega dvoma, ni da so njeni traserji iz PD Vihar- spodbuda za nadaljevanje poti vse do Muljave. No, nekateri, vsako leto jih je več, so pot nadaljevali vse do Krke, kjer tamkajšnje turistično društvo za ta dan že tradicionalno odpre vrata Krške jame. Na Muljavi je pohodnike sprejela Jurčičeva domačija. Osebje Jurčičevega muzeja, člani turističnega društva, kulturnega društva, gasilskega društva in krajevne skupnosti Muljave so se potrudili, da bi številni pohodniki imeli kar se da prijetne spomine. Letos so si na Muljavi lahko ogledali tudi obnovljen oltar muljavske cerkve in seveda bogato zakladnico kmečke kulturne dediščine, ki jo hrani Jurčičeva domačija. Na ogled je bila tudi razstava Utrinki z Jurčičeve poti. Zaključno prireditev, ki sta jo vodila člana domačega kulturnega društva Igor Adamič in Saša Senica, je obiskal seveda Krjavelj, ki je v interpretaciji župana Jerneja Lampreta letos še posebej želel povedati udeležencem pohoda, da je srečal »ena čudna zver...«. Minister Zver je res sledil Krjavlju, vendar ne kje po gozdu, temveč na osrednji oder, kjer je zbrane tudi nagovoril. Omenil je zlasti pomen Jurčičeve zapuščine, ki je TUDI II OS SO Si POSCLOMU ROJAKU Kot je na Muljavi že tradicija, je na predvečer tradicionalnega pohoda po Jurčičevi poti tudi letos potekal t. i. poklon rojaku, s katerim Muljavci svojemu rojaku izkažejo čast in povedo, da so ponosni na svojega rojaka. V prijetnem vzdušju so zbrani na Jurčičevini najprej prisluhnili Moškemu pevskemu zboru Muljava, ki je zapel podoknico pred Jurčičevo rojstno hišo, zbrane pa je nagovoril najbolj poznan Jurčičev rojak, župan Jernej Lampret. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem, ki s svojim delom na Jurčičevi domačiji ohranjajo spomin na slavnega rojaka. Jurčičevemu pranečaku Cirilu Jurčiču pa je izrekel obilo moči in zdravja tudi v prihodnje. se znajde na začetku, potem pa v določenem trenutku povleče rdečo nit svojih ustvarjalnih tendenc in osvoji značilnosti določenega izraza.« To je del opisa umetnostne zgodovinarke Simone Zorko, ki nam je s svojim nagovorom predstavila avtorico Jo-anno Zajac Slapničar in nas popeljala v razmišljanje in razumevanje Joanninih razstavljenih del. Razstava je bila odprta 28. februarja v Mestni hiši v Višnji Gori, v počastitev 15. pohoda po Jurčičevi poti in v sklopu celoletnega obe-leženja 530-letnice mestnih pravic mesta Višnje Gore. Mestna hiša je bila tako rekoč okupirana z razstavljenimi umetninami in gosti na otvoritvi, kjer je pozdravil navzoče tudi župan občine Jernej Lampret. Razstava je bila odprta do 8. marca, obiskalo jo je več kot 350 ljudi, zato menim, da je Turistično društvo Višnja Gora, ki je razstavo organiziralo, svoje delo dobro opravilo. Hvala umetnici za njen prispevek in velik kulturni dogodek, hvala pa tudi vsem , ki ste sodelovali pri pripravi razstave, organizaciji in peki izjemnega peciva, ki smo ga postregli na otvoritvi in tudi naslednji dan udeležencem 15. pohoda po Jurčičevi poti. Liza Juhas Zavodnik, predsednica TD Višnja Gora »Vidu sm ana čudna zver«. bila in je še danes temelj literarnega, kulturnega, novinarskega in nenazadnje tudi političnega ustvarjanja. Vse to je namreč Jurčič bil in v posebno veselje mu je bilo videti, da se v spomin na takšnega Slovenca udeležuje spominske poti toliko ljudi. V kulturnem programu je poleg dijakov Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, ki so uprizorili Krjavljeve pripovedi na nekoliko bolj sodoben način in jezik, sodeloval tudi dramski igralec in pesnik Tone Kuntner, ki je s svojimi interpretacijami dal tega dne spomin še enemu velikemu Slovencu, Primožu Trubarju. Vsem, ki so se zaključne prireditve udeležili, pa je na Jurčičevini zapela tudi naša lanska evrovizijska predstavnica Alenka Gotar. Tega so bili ob koncu deležni tudi člani domačega ansambla Krjavelj, ki so poskrbeli, da so tisti najbolj zagnani ob bogati gostinski ponudbi, ki jo na Jurčičevini ob takšnih priložnostih nikoli ne manjka. Za občino Ivančno Gorico se je s tradicionalnim Dohodom do Jurčičevi noti začelo vsakoletno kulturno-turistično dogajanje v občini. Tej, eni od največjih prireditev v letu, bodo sledile še druge, večje in manjše, med tistimi odmevnej-šimi pa velja letos zagotovo omeniti Tone Kuntner 39. Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki ga bodo obiskali tudi zbori članic Evropske unije. Potrudimo se in spremljajmo letošnje prireditve! Matej Šteh »Moji svetovi so poetična zgodba. Kažejo in govorijo nam vsi hkrati in vsaka celota zase. Enkrat o tem tako pomembno je ohranjati in gm-diti domišljijski svet ter ustvarjati prostore za imaginarno. Dmgič v nas prebujajo zavest o vsebinskih in čustvenih praznotah naših vsakdanjih medijskih potreb. Tretjič pa nam omogočajo, da sledimo Joanninim vizijam, ki jih upodablja na platnu, v akvarelni tehniki, računalniški grafiki, risbi, kolažu, mozaiku, drobnih skulpturnih instalacijah, videu, steklu in še bi lahko naštevali. Joannino ustvarjanje se prepleta na več načinov, vsaka nova tehnika, material ali medij, ji pomeni izziv, vedno znova Ko so snovalci Jurčičeve poti pred petnajstimi leti zastavili prve korake Jurčičeve poti, v spomin na čas, ko naj bi naš rojak Josip Jurčič kratek čas hodil v šolo z Muljave v Višnjo Goro, so bili prepričani, da bo to pomemben prispevek k utrditvi našega spomina na slavnega rojaka. Vprašanje pa, ali so v svoji viziji videli, da bo po petnajstih letih ta pot med priljubljenejšimi pri Slovencih, torej planincih ter vseh ljubiteljih narave in slovenske knjige. Letošnja izvedba pohoda po Jurčičevi poti seje namreč pokazala v luči številnih presežnikov, seveda malemu jubileju primerno. Praznik vseh planincev. Začetek v Višnji Gori je bil letos še posebej slovesen. Visok jubilej mesta Višnje Gore, ki letos praznuje 530 let svojih mestnih pravic, je bil dovolj velik razlog, da je Višnja Gora z vsemi častmi pričakala številne obiskovalce iz vse Slovenije. Na ta dan se ;e še prav posebej pripravljala vsa krajevna skupnost, ki je skupaj z višnjanskimi društvi poskrbela za očiščenje kraja, pripravo parkirišč in bogato kulturno ponudbo. Med njimi seveda velja posebej omeniti Planinsko društv o Polž, ki postaja vse bolj vpeto v organizacijo pohoda in še zlasti v upravljanje poti. Srednja šola se predstavlja. Kako tudi ne. Bogata ponudba, ki jo nudi ta pot, je mamljiva, sicer ne najpomembnejša, pa vendar dobrodošla. Nuditi obiskovalcu na dobrih deset kilometrov dolgi poti kar se da široko paleto kulturnih, turističnih, rekreativnih in kulinaričnih užitkov, ostaja za organizacijski odbor pod vodstvom župana Jerneja Lampreta še naprej glavno vodilo. In očitno je takšna taktika prava, saj se je letošnjega pohoda na prvo marčevsko soboto udeležilo prek deset tisoč pohodnikov. Vsak, ki se je to soboto podal na Jurčičevo pot, je lahko doživel domala nepretrgano kolono pohodnikov vse od Višnje Gore do Muljave. nik zadeli v polno. Po hitrem vzponu na začetku poti mimo višnjegorskega gradu pohodnik počasi nadaljuje pot čez Pristavo ter nato do Zavrtač in Polževega in za njim je že pravzaprav najzahtevnejši del poti. Z vrha Polževega sledi samo še spust v deželo Jurčičevih junakov. Letos je bil korak še toliko lažji in krepak, ker je kljub vetru in oblakom pot ostala suha in odlično za hojo. Prav na Polževem je bila tudi prva večja postojanka za pohodnike, kjer so jim gasilci iz Kriške vasi in osebje hotela na Polževem postregli z čajem, gospodinje Društva podeželskih žena Ivanjščice so bogato založile svoje stojnice, pod Polževskim smučiščem pa so se predstavljali tudi člani Turističnega društva Polževo. Na tem mestu so imeli eno od dveh svojih stojnic tudi dijaki naše srednje šole, ki se zadnja leta vse bolj vključuje v organizacijo programa Jurčičeve poti, v spomin na rojaka, po katerem šola tudi nosi ime. Takti stiške 3 Ivančna Gorica, marec 2008 SE O (ETA NOVO POBRATENJE? ODŠEL JE DR. DRNOVŠEK kova pošta v jubilejnim if u Sobota, 23. februar 2008. Krasno jutro. Napovedoval se je lep sončen dan. Toda ... Nekaj po 8. uri zjutraj me preseneti vest, ki ne bi smela biti tako zelo nepričakovana, pa vendar me kljub temu preseneti, prizadene in globoko pretrese. V soboto zjutraj je na svojem domu na Zaplani pri Vrhniki v 58. letu starosti umrl bivši predsednik republike in nekdanji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Premagala ga je huda bolezen, s katero je bil hud boj zadnjih devet let. Za Slovenijo je bil ena od najpomembnejših osebnosti zadnjih 20 let. Njegova politična pot se je začela nenadoma, nepričakovano, ko je na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji, v tedanji še skupni državi Jugoslaviji, 2. aprila 1989 zmagal na volitvah za slovenskega predstavnika v predsedstvu SFRJ. Takrat je premagal kandidata Zveze komunistov Marka Bulca, in sicer z izidom 56 odstotkov proti 41. Ob koncu srečanja na sedežu občine, februar 2006. Takrat sem tudi sama prvič in od tedaj dalje vedno oddala zanj svoj glas. 15. maja 1989 je za eno leto prevzel predsedovanje predsedstvu Jugoslavije. Takrat so bili zelo težki časi, ko so bili odnosi med Slovenijo in Srbijo že zelo načeti zaradi polemik, kako iz krize, ki je zajela federacijo po Titovi smrti. Dr. Drnovšek je v Beogradu zelo odločno nastopil v zaščito suverenosti Republike Slovenije, kar je dokazal 27. septembra 1989, ko se je demonstrativno vrnil iz New Yorka, da je lahko prisostvoval na seji slovenskega parlamenta, na kateri so bila sprejeta ustavna dopolnila. S svojo prisotnostjo je po vsej verjetnosti preprečil izvedbo izrednih ukrepov proti Sloveniji, za katere se je zavzemala vojska. Med osamosvajanjem Slovenije je bil glavni pogajalec med Slovenijo in Jugoslavijo. 18. julija 1991 pa je v zveznem predsedstvu, ki se ga je takrat zadnjič udeležil, dosegel, da je bil izglasovan sklep, da se JLA v treh mesecih umakne z ozemlja Republike Slovenije. Letal992je prevzel vodenj e slovenske vlade, ki jo je vodil s polletnim premorom vse do leta 2002, ko je zmagal na predsedniških volitvah in 22. 12. 2002 prisegel kot slovenski predsednik za dobo petih let. 23. 12. 2007 se mu je mandat iztekel, posle je predal svojemu nasledniku dr. Danilu Turku. Takrat seje tudi zadnjič pojavil v medijih in zbrani množici še zadnjič pomahal v slovo ... Zal, takrat za vedno ... Dr. Drnovška sem osebno poznala. Imela sem to čast in srečo, da mi je bilo dvakrat dano, da sem se z njim pogovarjala »na štiri oči«. Prvič je bilo to jeseni leta 1991 in drugič po končanem obisku na Občini Ivančna Gorica 26. februarja 2006. Spominjam se, da ga je'v naši stari sejni sobi zanimalo prav vse: od socialne problematike v občini, predvsem o skrbi za starejše občane, o vplivu okolja in kvaliteti življenja, ki ga nudi podeželje. Zanimala ga je kmetijska politika v občini Med ogledom samostanskih prostorov v Stični. in ohranjanje kmečkih gospodarstev. Po končanem uradnem delu obisku sva za nekaj minut ostala sama pred stavbo občine. Dal mi je nekaj nasvetov, svoja videnja na določena vprašanja, ki sem mu jih zastavila, in moram reči, da se je vse tisto, kar mi je povedal leta 1991, čez nekaj let uresničilo, zato sem trdno prepričana, da se bodo tudi besede, ki mi jih je izrekel ob koncu obiska v naši občini, čez čas uresničile. Malo je ljudi, ki so tako odločilno vplivali na razvoj naše države v zadnjih dveh desetletjih. »Poleg miru mora biti še kaj, kar daje našemu življenju smisel!? Res je. Dobrota. Dobrota? Ustvarjati moramo dobro. To daje našemu življenju smisel. Torej mir in dobro? Mir in dobro.« To so besede, ki jih je dr. Drnovšek napisal v svojem zadnjem sporočilu. Telo je omagalo, a njegov duh ostaja. Hvala vam za vse. dr. Drnovšek! Sonja Maravič Gora dočakala novo pošto. Predsednik krajevne skupnosti Janko Zadel je orisal zgodovino višnjanske pošte in dolgoletna prizadevanja kraja, da bi dočakal nove poštne prostore. Med krajani je še vedno živ spomin na čase, ko so poštarji peš nosili pošto po oddaljeni Leskovški in Polževski planoti. Kasneje je bila zaradi takšnega okoliša prav pošta v Višnji Gori med prvimi z motoriziranim pismonošo. Še posebej pa je predsednik Zadel izrazil zahvalo investitorju objekta Milanu Pušljarju, ki ta dan tudi sam ni skrival zadovoljstva, saj je bilo očitno, daje bilo investiranje prava poteza. S kulturnim programom je potek slovesnosti prispel tudi do slovesnega trenutka, ko je bil prerezan trak, in nova pošta je začela poslovati, številni krajani pa so lahko opravili prve poštne storitve v novih prostorih. Pošta Slovenije je ob tej priložnosti izdala tudi priložnostno znamko ob 530-letnici mestnih pravic Višnje Gore, ki jo je oblikoval domačin, oblikovalec Robert Kuhar. Matej Steh V 530-letno zgodovino mesta Višnja Gora bo s prav posebnimi črkami zapisan tudi letošnji 3. marec. Tega dne je namreč direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc ob navzočnosti župana Jerneja Lampreta, podžupana Dušana Strnada in glavnega investitorja novega poslovno-stanovanjskega objekta Milana Puš-ljarja odprl vrata nove pošte. Višnja Gora tako po več kot 40 letih dobiva nove poštne prostore, ki bodo pripomogli k boljšim in kakovostnejšim poštnim storitvam. Je že tako, daje pošta del našega vsakdanjika in je kot takšna še kako pomembna v naši družbi. ----------- kalne skupnosti se je zares začelo v letu 2006, ko si je generalni direktor Pošte Slovenije Aleš Hauc s sodelavci ogledal lokacijo v Višnji Gori (stavba nekdanje t. i. cementarne), na kateri je nameraval začeti gradnjo domači podjetnik Milan Pušljar. Pošta je z investitorjem našla skupni jezik in v slabem letu dni je bil zgrajen moderen objekt, v katerem pa je Pošta odkupila za svoje namene približno 110 m2 površin. Skupno je Pošta namenila za to investicijo 275 tisoč evrov. Na slovesni otvoritvi, ki je privabila nekaj sto krajanov, so spregovorili tudi ugledni gostje, od župana Jerneja Lampreta do direktorja Hauca. Oba nista skrivala zadovoljstva, da je Višnja Na novo pošto so v Višnji Gori čakali domala pol stoletja. Konec petdesetih let se je namreč pošta selila iz mestnega jedra v dosedanje prostore, ki že dolgo niso ustrezali potrebnim standardom. Ko smo pred tremi leti poročali o poštnih ropih, ki so se zgodili v naši občini, na pošti v Šentvidu in v Višnji Gori, smo zapisali, kako sta obe pošti tudi zaradi zastarelih varnostnih sistemov pravzaprav lahek plen za nepridiprave. Zanimivo, da sta obe omenjeni pošti v tem obdobju doživeli svojo prenovo; v Šentvidu so obstoječe prostore obnovili, v Višnji Gori pa je Pošta Slovenije pošto selila v nov poslovno-stanovanj-ski objekt. Kljub dolgoletnim prizadevanjem lo- Na fotografiji lahko vidimo našega — župana Lampreta skupaj z mariborskim kolegom, županom Mestne občine Maribor Francem Kanglerjem (desno na fotografiji). Kangler se je pred tedni mudil skupaj s predstavniki občinske uprave pri svojem prijatelju, znanem gostilničarju z Muljave Srečku Ilovarju. Da je bila gostilna pri Obrščaku deležna visokega obiska, seveda ni čudno, saj Obrščak slovi po svojem gostoljubju in bogati gostinski ponudbi. Iz zapisov tokratne Jernejeve malhe pa lahko razberemo, da je srečanje obrodilo sadove, saj naj bi na Muljavi kmalu pognal cepič slavne mariborske trte, -------------------- ---------------------- najstarejše na svetu. Očitno se začenjajo med obema občinama plesti vezi, ki lahko pripeljejo nekoč morda celo do pobratenja, (mš) VRTEC IVANČNA GORICA C. 2. grupe odredov 17, Ivančna Gorica Datum: 3. 3. 2008 Številka: 104/2008 OBVESTILO Vrtec Ivančna Gorica obvešča vse starše predšolskih otrok, da zbira prijave za vpis otroka v vrtec do najkasneje 30. aprila 2008. Starši lahko oddate izpolnjeno prijavo na obrazcu Vloga za vpis otroka v vrtec, ki ga dobite na upravi vrtca ali v katerikoli enoti vrtca. To so enote v Ivančni Gorici, Šentvidu pri Stični, Stični, Višnji Gori, Zagradcu in na Muljavi. Na podlagi pravilnika o sprejemu otrok v vrtec in razpoložljivih prostih mest v vrtcu oziroma v posameznem oddelku bo Komisija za sprejem otrok odločala o sprejemu ali odklonu. Vsi vlagatelji bodo o odločitvi komisije obveščeni pisno v zakonitem roku. Sprejeti otroci bodo v vrtec vpisani s 1. 9. 2008 oziroma po dogovoru s starši in vrtcem. Vodstvo vrtca KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE, IMENOVANJA IN PRIZNANJA OBČINE IVANČNA GORICA V skladu s 16. členom Statuta Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 89/2004) in 17. členom Odloka o priznanjih in nagradah Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 8/96 in 4/01) objavljamo: JAVil RAZPIS za podelitev priznanj in nagrad Občine Ivančna Gorica za leto 2008 Občina Ivančna Gorica bo ob občinskem prazniku podeljevala priznanja in nagrade za izjemne uspehe na posameznih področjih družbenega življenja in dela, ki prispevajo k razvoju in ugledu Občine, življenja v njej in njeni podobi. Priznanja in nagrade Občine so: • Častni občan, naziv Častni občan Občine se lahko podeli posamezniku, ki je zaslužen za izjemne trajne dosežke na posameznem področju človekove ustvarjalnosti, ki pomembno vplivajo na predstavitev Občine doma in po svetu. • Zlati grb Občine, kot najvišja nagrada Občine, podeljena za življenjsko delo, večletne dosežke ali enkratne izjemne uspehe na družbenem ali gospodarskem področju, ki so izrednega pomena za razvoj in ugled Občine. • Nagrada Josipa Jurčiča, za izjemne enkratne dosežke in pomembnejše trajne uspehe, ki pospešujejo razvoj posameznih dejavnosti v Občini. • Plaketa Antona Tomšiča, za delovna prizadevanja in uspehe, ki so pomembno prispevali h gospodarskemu, kulturnemu in družbenemu razvoju Občine, za posebne zasluge na področju kulturnega, športnega in drugega družbenega razvoja ter za večletno uspešno delo ob njihovih jubilejih. Priznanja in nagrade bodo podeljena ob občinskem prazniku Občine Ivančna Gorica 29. maja 2008. Pobudniki za podelitev nagrad in priznanj Občine so lahko organi Občine, ter posamezniki in organizacije z območja Občine. Pobuda za podelitev mora vsebovati: • podatke o pobudniku; • podatke o pravni ali fizični osebi, ki naj bi to nagrado prejela; • podrobno utemeljitev predloga. Pisne predloge z obrazložitvijo pošljite do 25. aprila 2008 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, Ivančna Gorica - s pripisom "nagrade in priznanja". O podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet Občine Ivančna Gorica na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. PREDSEDNIK Milan Jevnikar, prof. l.r. 4 Ivančna Gorica, marec 2008 00 sds ivančna gorica sodeluje pri 15. jurčičevemu pohodu V soboto, 1. marca, je potekal že 15. tradicionalni Jurčičev pohod. V počastitev samostojne države Slovenije in v pozdrav udeležencem tradicionalnega Jurčičevega pohoda smo člani občinskega odbora Slovenske demokratske stranke iz Ivanč-ne Gorice izobesili državno zastavo na Starem gradu nad Višnjo Goro. Izobešanje zastave je že tradicija, tokrat smo to storili že šestič. V sredo, 27. februarja, smo se zbrali na Mestnem trgu v Višnji Gori. Pot do Starega gradu ni zahtevna in kmalu smo se znašli pri grajskem obzidju. Drog, na katerem je visela že od zoba časa načeta slovenska zastava, ja visok in potrebno je kar precej spretnosti in poguma, da se zastava zamenja. Po zamenjavi zastave smo se odpravili v dolino. Vseskozi pa nas je spremljal gospod Pavel Groz-nik, ki je odličen poznavalec Višnje Gore in njene zgodovine, ter nam povedal veliko zanimivih zgodb o tem kraju. Gregor Strubelj prebivalci občine ivancna gorica želimo svoj dom starejših občanov Na podlagi neštetih telefonskih klicev, vprašanj in želja krajanov v zvezi z izgradnjo doma starejših občanov so člani društev upokojencev Ivančna Gorica, Višnja gora, Stična in Šentvid pri Stični naslovili pismo vsem izvoljenim svetnicam in svetnikom s teh področij. Upamo, da bodo glasovali v občinskem svetu za ta projekt in opravičili prejete glasove številnih volivk in volivcev. Pismo objavljamo v celoti, kot sledi. Za DU Šentvid pri Stični: predsednik Jože Kenda Spoštovane svetnice in svetniki v občinskem svetu! Februar je čas, ko člani krajevnih Društev upokojencev na svojih občnih zborih potijujejo poročila za preteklo obdobje in načrtujejo nove aktivnosti za prihodnje leto. Takrat je tudi edina priložnost, da člani društva na enem mestu dobijo odgovore na vprašaja, ki so pomembna za njihcn o socialno in zdravstveno varnost ter na vprašanja o razvoju kraja in občine, kjer br.ajo. Tuko koi preteklo leto je bua tudi v letošnjem letu najaknialnejša tema izgradnja doma starejših občanov. Pismo, ki so ga člani Društva upokojencev naslovili na župana Občine Ivančna Gorica s prošnjo, željami in s konkretnimi predlogi za pridobite\- prepotrebnega doma starejših občanov, ni bilo deležno želene pozornosti in razumevanja. Zato se v imenu vseh članov Društev upokojencev krajevnih skupnosti Ivančna Gorica, Višnja Gora, Stična in Šentvid pri Stični obračamo na vas svetnike in svemice iz omenjenih krajevnih skupnosti, ki v občinskem svetu zastopate interese volivk in volivcev. Člani smo vam dali svoj glas tudi zato, da določite pravično prioriteto programom v občini Vemo, da so finančna sredstva omejena, da je začetih programov veliko in veliko novih načrtov, pa vendar želja in potreba po varstveni ustanovi za starejše ni od včeraj. Menimo, da bi občinski svet po vzoru sosednjih občin N Si Nova Sloveni/a Krščanska l/udska stranka »Velika noč je tisti čas v letu, ko se v naravi začne prebujati življenje in sonce dokončno prežene zimski mraz« OB VELIKONOČNIH PRAZNIKIH ŽELIMO OBILO RADOSTI, ZDRAVJA IN SREČE, NAJ VAM VELIKA NOČ PRINESE MIR Z NJIM PA OBIUA IN VESEUA VIR! NAŠIM M A TERAM PA, OB M A TERINSKEM DNEVU, ŠE POSEBNA ZAHVALA, SAJ JIM PREMALOKRAT REČEMO HVALA. Občinski odbor N.Si in OO Msi Ivančna Gorica moral že v preteklosti sprejeti sklep za potrditev programa in za pridobivanje sredstev na pristojnem ministrstvu vlade Republike Slovenije. Zdaj je čas, da to stori čim prej. Proučiti in upoštevati je treba tudi nadvse ugodno ponudbo Kmetijske zadruge Stična za nakup zemljišča za gradnjo doma, ter v interesu in za dobro ljudi to upoštevati tudi v prostorskem načrtu občine. Naj povemo, da smo veseli vsakega napredka v naši občini; izgradnje vrtca, gradenj iti adaptacij šol, čistilnih naprav, vzdrževanj in modernizacij lokalnih in krajevnih poti, izgradnje stadiona, vodovodov ... Nenazadnje tudi novih poslovilnih vežic. Vendar preden bi koristili te, bi želeli svojo jesen življenja bolni in onemogli preživeti v varnem zavetju prijaznega doma starejših občanov v bližini nam najdražjih, ki nam zaradi svojih obveznosti ne morejo nuditi nege in varstva. Danes je to skrb in strah nas upokojencev, že jutri je skrb tudi vaša. yREKON '"-ir; gradbeništvo, inženiring, trgovina, d.o.o. gradbeništvo - inženiring - trgovina, d. o. o. Vir pri Stični 92,1295 Ivančna Gorica razpisuje naslednji delovni mesti za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom: 1. GRADBENI DELOVODJA za opravljanje nalog v gradbeni operativi. Zaželena V. stopnja izobrazbe in delovne izkušnje (lahko tudi pripravnik). 2. STROJNIK TGM Zaželena IV. stopnja strokovne izobrazbe in delovne izkušnje. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili pošljite v roku 14 dni od dneva objave na gornji naslov. Zainteresirani kandidati lahko dobijo dodatne informacije na št. 041/613-184 g. Roječ. MARJAN KLEIVII ŠENTVID PRI STIČNI SERVIS VLEKA NCIČ S.F». UGODNE CENE PNEVMATIK IN PLATIŠČ! AVTOKLEPARSTVO AVTOLIČARSTVO AVTOAAEHANIKA VULKANIZERSTVO AVTOOPTIKA AVTOVLEKA non-stop Gsm: 041/785 333 http://www.avto-klemencic.si mala oglasa Prodajam slamo v balah, seno in kvalitetno vino sorte cviček. Telefon: 031 711 -260. Starejšim in drugim osebam nudim pomoč pri raznih delih v gospodinjstvu in na vrtu. Telefon: 031 265 - 395. U^R V okviru skupine Livar uresničujemo vizijo postati vodilno podjetje v EU na področju integriranih livarskih storitev. Za uresničitev svojih ambicioznih načrtov vabimo k sodelovanju nove sodelavce za prosta delovna mesta: 1. RAZVOJNI TEHNOLOG - KONSTRUKTER s končano VII. ali Vl.stopnjo strojne ali druge ustrezne izobrazbe 2. VODJA ELEKTROVZDRŽEVANJA s končano VII ali Vl.stopnjo elektro ali druge ustrezne izobrazbe 3. OPERATIVNI TEHNOLOG V VZDRŽEVANJU s končano VI. ali V. stopnjo strojne, kovinarske ali druge ustrezne izobrazbe 4. STROJNEGA IN ELEKTRO VZDRŽEVALCA s končano IV. ali V. stopnjo strojne, elektro ali druge ustrezne izobrazbe 5. TEHNOLOG STROJEGRADNJE s končano VII.ali VI. stopnjo strojne ali druge ustrezne izobrazbe 5. VEČJE ŠTEVILO DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI s končano poklicno šolo ali brez Ustrezne delovne izkušnje na vseh prostih delovnih mestih so zaželje-ne, niso pa pogoj za sklenitev delovnega razmerja. Z izbranimi kandidati bomo sklenili pogodbo za nedoločen čas, s poskusnim delom. Vaše pisne ponudbe z dokazili sprejemamo do 31.03.2008 oziroma do zasedbe delovnih mest v kadrovski službi družbe LIVAR d.d., Ljubljanska c. 43,1295 IVANČNA GORICA ali na elektronski naslov zaposlitve-@livar.si, za informacije pa nas lahko pokličete na telefon 78 69 995. VABIMO VAS, DA SE NAM PRIDRUŽITE l Ivančna Gorica, december 2007 5 VARČEVANJE Z ENERGIJO ZELENA ENERGIJA Zelena energija je blagovna znamka za električno energijo, proizvedeno iz obnovljivih in naravi prijaznih virov. Namenjena je vsem gospodinjskim odjemalcem, za njo pa se lahko odločijo z naročilom Zelene oskrbe. Zeleno energijo proizvajajo v desetih Malih hidroelektrarnah Elektra Ljubljana, ki ne zahtevajo velikih posegov v prostor in se skorajda zlijejo z naravo in okoljem. Elektro Ljubljana, d. d., se zavezuje, da bo sredstva v višini 0,00417 €/kWh, zbrana iz naslova dobave Zelene energije, namenil za vzdrževanja obstoječih in izgradnjo novih proizvodnih kapacitet okolju prijazne proizvodnje električne energije ter za pospeševanje učinkovite rabe energije. Odjemalci Zelene energije prejmejo praktično darilo in diplomo. »V letu 2007 smo celoten triletni priliv naših cenjenih kupcev Zelene energije oplemenitili, še več, podvojili smo ga z naslova poslovanja podjetja in ga namenili ureditvi ribjih stez ob hidroelektrarnah«, so še zapisali pri Elektru Ljubljana. V skladu z novimi cilji EU, določenimi marca 2007 s strani Evropskega sveta, naj bi do leta 2020 zmanjšali porabo primarne energije za 20 odstotkov, zmanjšali emisije toplo-grednih plinov za 20 odstotkov in zagotovili 20-odstotni delež primarne energije iz obnovljivih virov. Pri tem je vsaka članica dobila drugačne zadolžitve oz. zahteve glede na možnosti in sposobnosti glede investicij, pri čemer naj bi breme za doseganje cilja bilo pravično porazdeljeno po državah članicah EU. Tako bo Slovenija po predlogu evropske komisije morala povečati delež OVE s sedanjih 16 na 25 odstotkov, kar za Slovenijo ni enostaven cilj. Elektro Ljubljana že vrsto let sledi prizadevanjem varovanja okolja s spodbujanjem učinkovite rabe energije in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. V preteklost zaradi zakonodaje ni bilo možno znotraj podjetja za distribucijo el. energije graditi proizvodne enote ter proizvajati el. energijo. Tako je Elektro Ljubljana osnoval hčerinsko podjetje Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana, katere osnovna dejavnost je razvoj uporabe obnovljivih virov energije, zlasti proizvodnje električne energije iz malih hidroelektrarn (mHE). Električna energija je pridobljena iz stoodstotno obnovljivih virov energije, s čimer prispevamo k čistejšemu okolju in k boljši kakovosti življenja, saj njena uporaba zmanjšuje emisijo toplogrednih plinov in posledično ohranja naše okolje. Trenutno pridobivajo el. energijo s pomočjo vodne energije iz desetih hidroelektrarn in s pomočjo energije sonca v treh sončnih elektrarnah. V letošnjem letu planirajo izgradnjo enote za soproizvodnjo toplotne in električne energije, ki kot primarno energijo koristi energijo lesne bio-mase; nadgradnjo male HE Zagra-dec, tako da se bo letna proizvodnja povečala iz 800 na 2.500 MWh ter obnovo še treh mHE. V prihodnje prav tako planirajo postaviti nekaj sončnih elektrarn različnih izvedb, kot so integrirane ali pa delno integrirane v objekte, postavljene na tleh ... Mala hidroelektrarna Zagra-dec je najstarejša hidroelektrarna v sistemu desetih mHE, s katerimi upravlja Elektro Ljubljana oz. povezano podjetje Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana. Postavljena je bila že davnega leta 1921, skupna instalirana moč znaša 140 kW, pretok vode znaša 2x2 m2/s, neto padec pa znaša pet metrov. Poleg pridobivanja sončne energije iz okolju prijaznih hidroelektrarn se v Elektro Ljubljana posvečajo tudi izkoriščanju sončne energije. Je eno prvih elektro-distribucijskih podjetij, ki je začelo gradnjo sončnih elektrarn. Leta 2001 je finančno in tehnično podprlo gradnjo prve sončne elektrarne z močjo 1,1 kWp v Sloveniji, priključene na distribucijsko omrežje, ki je postavljena na strehi poslovno-trgovskega objekta na Litijski cesti 45 v Ljubljani. Leta 2004 je Elektro Ljubljana sofinanciralo tudi manjšo otočno elektrarno moči 300 Wp za napajanje planinske koče Pri jelenovem studencu, ki je v lasti planinskega društva Kočevje. Lansko leto pa so na kompleksu Srednje tehnične šole tehničnih strok v Šiški v Ljubljani zgradili sončno elektrarno, moči 25,16 kWp, ki za razliko od preostalih sončnih elektrarn poleg proizvodnje električne energije služi kot odličen učni pripomoček pri izobraževanju. Franc Fritz Murgelj POIŠČI POTRATNEŽA - IZMERITE PORABO SVOJIH GOSPODINJSKIH APAIATOf Če se sprašujete, kaj vpliva na višino vaše porabe električne energije in zakaj je vaš račun tako i visok, Elektro Ljubljana ponuja rešitev. Obiščite jih v informacij- AMERIŠKA RAZISKAVA NE OPAŽA PRIHRANKOV ZARADI POLETNEGA ČASI Prestavljanje urnih kazalcev na poletni čas gospodinjstvom po ugotovitvah kalifornijskih znanstvenikov ne zagotavlja prihrankov pri energiji, temveč porabo električne energije celo povečuje. Poraba elektrike se s prestavitvijo urnih kazalcev poveča za do štiri odstotke, so ugotovili. Znanstveniki so tri leta spremljali stanje električnih števcev v več kot sedmih milijonih gospodinjstev v ameriški zvezni državi Indiana. Raziskava je pokazala, da so prebivalci Indiane za dodatno porabo elektrike plačali približno 8,6 milijona dolarjev (5,7 milijona evrov) letno. Avtorji raziskave so poleg tega izračunali tudi stroške močnejšega onesnaženja okolja v višini 1,6 do 5,3 milijona dolarjev letno. V celotni Indiani so poletni čas uvedli šele leta 2006, pred tem je urne kazalce v marcu prestavljalo le 15 od skupaj 92 območij. S tem naj bi pridobili dodatno uro dnevne svetlobe ob večerih, vendar je raziskava pokazala, da je »spomladi sicer prišlo do manjših prihrankov, vendar pa tudi do toliko večje porabe elektrike pozno poleti in jeseni«. Znanstveniki to pojasnjujejo z večjimi potrebami po ogrevanju v zgodnjih jutranjih urah ter večji uporabi klimatskih naprav ob daljših popoldnevih in toplih poletnih večerih. skih pisarnah in si proti plačilu izposodite enostavni merilni set, s katerim boste izmerili porabo električne energije posameznih aparatov, ki so na električno napeljavo priključeni prek vtičnice. S pomočjo te storitve boste ocenili delež, ki ga posamezen porabnik električne energije prispeva k skupni porabi ter posledično stroškom za električno energijo. Set merilnih naprav stane 0,19 € na dan. Če pa bi si želeli merilec porabe v trajno last, si lahko kupite napravo v bolje založenih trgovinah z elektro opremo. Cena primerljive merilne naprave, kot jo posoja Elektro Ljubljana, znaša v prosti prodaji 28,45 evra. V naš kolektiv vabimo ŠIVILJO -VEZILJO za delo na sodobnem vezilnem stroju. Izkušnje so zaželene. NUDIMO stimulativen dohodek, delo v dopoldanskem času, možnost napredovanja PRIČAKUJEMO pozitiven in odgovoren odnos do dela, sposobnost samostojnega dela Pisne prošnje sprejemamo na naslov: Vučko d.o.o., Stranska vas 17, 1295 Ivančna Gorica, e-pošta: vuckojasmina@siol.net Obnovljivi vili energije postajajo nujnost in odgovornost tudi pri nas. 6 - 926 Ivančna Gorica, marec 2008 sprehodili smo se po sejmu dom 2008 akiapovič 6padihn zaposluje Novogradnja, ki nastaja na nekdanjem dvorišču in parkirišču desno od poslovne stavbe družbe Akrapovič, bo nova livarna titanovih izdelkov za potrebe lastne proizvodnje. Širitev poslovanja, osvajanje in utrjevanje vloge v avtomobilski industriji ter nove proizvodne kapacitete pomenijo vedno novo zaposlitve. V tem trenutku je v Ivančni Gorici je zaposlenih 352 delavcev, v obratu Podpeč pa 77, skupaj torej 429. Če gledamo skupno številko, je v podjetju Akrapovič v proizvodnji zaposlenih 319, v razvoju 48 ljudi, na preostalih delovnih mestih pa 62. Glede na strategijo razvoja podjetja zaposluje največ varilcev ter delavcev v proizvodnji, v obratu Podpeč pa obdelovalce in sestavljavce kompozitov. Seveda pa so za njih še posebej zanimivi tudi visoko usposobljeni kadri, predvsem strojni inženirji. Podjetje Akrapovič želi biti neodvisno od zunanjih dobaviteljev in ves čas ohranjati stoodstotni nadzor nad kakovostjo, izpušne sisteme izdelajo v celoti sami. Tak način omogoča tudi izdelavo cevi po lastnih zahtevah, zato se jim ni treba prilagajati zunanjim dobaviteljem. Vse, kar ne izdelajo v lastni proizvodnji, so nalepke, objemke in dušilni material (volna). FFM Od 4. do 9. marca je na gospodarskem razstavišču v Ljubljani potekal že 47. mednarodni sejem Dom. Na 17 tisoč m2 razstavnih površin se je predstavljalo 555 podjetij iz 26 držav. Med njimi tudi dve podjetji iz Ivančne Gorice; Armex armature, d. o. o., in Uretek, d. o. o. Na fotografiji smo ujeli direktorja podjetja Armex armature, Zdravka Skubi-ca, na svojem razstavnem prostoru. Kakor Skubic sam pravi, je navzočnost na takšnih in podobnih sejmih nujna za uspeh na konkurenčnem trgu. Podjetje Armex armature je bilo ustanovljeno leta 1991 z namenom zapolniti tržno nišo na področju vodovoda in kanalizacije. Danes se podjetje poleg trgovine ukvarja tudi z proizvodnjo in servisom, nudi pa tudi usluge prašnega barvanja. Posebej velja omeniti Armexove sisteme bioloških malih čistilnih naprav kapacitete 2-155 populacijskih enot (PE). V njihovi ponudbi pa se ravno tako nahaja širok izbor sistemov za izkoriščanje deževnice (rezervoarji, črpališča, filtri za deževnico, odjemna mesta, digitalni pokazatelji nivoja, ponikalnice ...), kar prinaša tudi do 50 odstotkov prihranka pitne vode. Matej Steh GOD KDO Ji SKUHAL SIMBOL SLOVENSKEGA PREDSEDOVANJA Z V eni od prejšnjih izdaj časopisa Klasje smo predstavili vidno podobo in pomen simbola predsedovanja Slovenije EU. Tokrat pa vam predstavljamo avtorja simbola, ki prihaja iz naših krajev. Kdo je torej zakuhal simbol, ki ga bodo šest mesecev uporabljali za tiskovne, promocijske in protokolarne namene, promocijska in protokolarna darila, spletne strani in scenografije obeleževanja predsedovanja na ključnih lokacijah v Sloveniji in EU? Simbol, ki je bil izbran na natečaju iz leta 2005, na katerem je sodelovalo 13 priznanih slovenskih oblikovalcev, je avtorstvo oblikovalca, sicer profesorja likovne pedagogike, Roberta Kuharja, ki prihaja iz Vrha pri Višnji Gori. Zmagali ste na razpisu na državni ravni. Seje tudi pri tem razpisu dogajala tipična »slovenska razpisna kuhinja«? Bil je eden najbolj čistih razpisov, kar jih pomnim na državnem nivoju. Zasedba strokovne komisija je bila ustrezna, finančna stimulacija je bila dovolj visoka, da je privabila dovolj priznanih in kakovostnih oblikovalcev, časa je bilo sorazmerno dovolj. Kaj vam pomeni ta zmaga? Priložnost za razvoj posla ali bolj osebno zadovoljitev? Kakšnih velikih in donosnih novih poslovnih priložnosti, ki bi jih prineslo moje sodelovanje na tem projektu, ne pričakujem. Gre namreč za političen projekt, ki je v evropskem prostoru celo bolj pozitivno odmeven kot v Sloveniji. Oblikovalec si s svojim doprinosom na tovrstnih projektih lahko zgradi resnično dober re-nome in dodano vrednost svojega dela. In to je zame najpomembnejše. Katera likovna rešitev od drugih avtorjev vam je najbolj všeč? Meni kot ustvarjalcu so najbližje bolj amorfne forme in jasna vsebina. Od drugih dvanajstih avtorjev mi je najbolj simpatična Arihova likovna rešitev. Simbol, ki je danes v uporabi, je tudi končni simbol, s katerim ste zmagali? Sprejeta rešitev je bila nekoliko drugačna. Ena od prvih nalog po podpisu pogodbe je bila korekcija samega simbola, ki je šele v nadaljevanju dobil elemente slovenske trobojnice. Kako ste se počutili, ko so želeli, da spremenite lastno, likovno dovršeno avtorsko delo? Tisti trenutek je bil zame zelo neprijeten, saj se nekdo, ki ni likovnik ali vizualec, »vtakne« v koren zaključene, zaprte in dokončne forme. Moram pa priznati, da sem v istem trenutku našel tudi izziv. Enostavno sem si želel poiskati rešitev znotraj obstoječe forme, ne da bi jo u Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO; - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča o ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 razbil. Priznam pa, da mi je prvotna forma likovno še vedno bolj všeč. Kako seje skozi leta »skuhal« Robert Kuhar v uspešnega oblikovalca? Prvič sem se z oblikovanjem srečal v prv em letniku na pedagoški fakulteti, smer likovna pedagogika. Takrat so v eni od agencij potrebovan nekoga, ki bi narisal pni slovenski »story board« za snemalno knjigo za novi videospot za avtomobil renault 4, bolj poznanega kot katrca. Jaz pa sem znal dobro risati. Tako sem prišel v stik s svetom oglaševanja in hitro našel svoje poslanstvo kot oblikovalec vidnega v najširšem smislu. Ste umetnik, oblikovalec, vizualni komunikator? Tukaj smo na zelo tankem ledu. Vsi trije pojmi se pri našem delu zelo prepletajo. Umetnost je pri našem delu prisotna zelo usmerjeno na želen cilj, ki ni moj cilj, kar je tipično za umetnika, pač pa je cilj, želja in usmeritev naročnikov. Podučili so me, da niste domačin. Kako je s tem? S starši sem prišel v Višnjo Goro pred 30 leti, kot učenec petega razreda. Preselili smo se z Vrhnike, pa tudi prej smo se že selili. Na Vrhu živim »na svojem« z družino približno tri leta. Lahko za konec še prenesem vaše sporočilo bralcem, sokraja-nom in širše? Ne stremite za vsako ceno k deklariranemu vsestranskemu razvoju kraja. Poiščite in uživajte v vrednotah, ki se skrivajo v tej pokrajini in ljudeh, ki jo poseljujejo. Živite vrednote, ki jih iščejo in najdejo v teh krajih vsi tisti, ki bi si želeli tukaj živeti. In teh je mnogo več kot nas. Franc Fiitz Murgelj KAJ POMENI SIMBOL SLOVENSKEGA PREDSEDSTVA EU Simbol predsedovanja Svetu Evropske unije lahko kot celoto dojemamo kot hrastov list, ki predstavlja trdnost, vztrajnost in neuničljiv karakter Slovencev, naroda, ki je miren pod pritiski in razumen v sprejemanju svojih odločitev. Hrastov les daje visoko kakovostne izdelke, hrastovi sodi obogatijo okus dobremu vinu. Po drugi strani pa je simbol predsedovanja kombinacija štirih osnovnih elementov - ognja (rumena zvezda repatica), zemlje (podoba Triglava), zraka (zračna belina simbola), vode (simbolizirano morje in vodotoki na spodnjem delu) in etra. Simbol tako predstavlja odprtost, gibanje in ambicioznost ter čut za naravno ravnovesje. Simbol je bil izbran v začetku leta 2006 na natečaju, na katerem je sodelovalo 13 priznanih slovenskih oblikovalcev, ki so predstavili svoje ideje. Zmagovalec natečaja in s tem tudi simbola predsedovanja je Robert Kuhar. EU MAGAZIN Slovenci imajo najslabše mnenje o koristnosti regionalne politike v Evropski uniji, čeprav so o njej najbolj ozaveščeni, kaže Euro-barometrova raziskava. Skoraj polovica Evropejcev se zaveda pozitivnega vpliva evropske kohezijske politike na njihovo regijo ali mesto, kaže Eurobarometer. Poznavanje regionalne podpore EU je boljše v 12 novih državah članicah EU (60 odstotkov) kot v starih državah članicah (47 odstotkov). V novinkah je večina vprašanih menila, da je ta podpora koristna, kaže Eurobarometrova raziskava o mnenju Evropejcev o regionalni politiki EU. Slovenija zelo izstopa, saj je ozaveščenost o regionalni politiki med Slovenci sicer najvišja, 66-odstotna, mnenje o njeni koristnosti pa je najslabše - polovica vprašanih je menila, da regionalna politika ne prinaša koristi, kaže raziskava, ki jo je predstavila evropska komisarka za regionalno politiko Danuta Hiibner. ★ ★★ Minister za šolstvo in šport Milan Zver in vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Mihela Zupančič sta predstavila pobudo »EU iz prve roke«. Gre za pobudo, v okviru katere bo zadnji dan marca 112 slovenskih uradnikov, zaposlenih pri institucijah EU. in visokih predstavnikov slovenskih institucij na 79 srednjih šolah po vsej Sloveniji z dijaki razpravljalo o svojih osebnih izkušnjah z delom v EU ter o prihodnosti sedemindvajseterice. ★ ★★ Slovenski strokovnjaki s policije in ministrstva za zunanje zadeve ter informacijska pooblaščenka bodo vodili komisijo strokovnjakov iz držav članic EU in Evropskega gospodarskega prostora, ki bo ocenila pripravljenost Švice na vstop v schengenski prostor. ★ ★★ Uvedba vodika v energetski sistem bi skupno porabo nafte v cestnem transportu do leta 2050 znižala za 40 odstotkov, v svojem poročilu ugotavlja znanstveni projekt Hyways, ki poteka v okviru raziskovalnih programov EU. S prevzemom vodilne vloge na svetovnem trgu vodikovih tehnologij bi Evropa lahko odprla nove ekonomske priložnosti in okrepila svojo konkurenčnost, so sporočili iz Bruslja. Vendar pa analiza poudarja, da do prehoda na vodik ne bo prišlo samodejno, saj bo to zahtevalo previdne in postopne spremembe v celotnem energetskem sektorju. Tako bo treba preseči nekatere ekonomske in tehnološke ter institucionalne ovire. V vodiču je med drugim tudi ocena, da bo leta 2030 na cestah okrog 16 milijonov avtomobilov na vodikov pogon, medtem ko naj bi skupna vrednost naložb v izgradnjo ustrezne infrastrukture dosegla 60 milijard evrov. Poleg tega so izvajalci projekta pripravili akcijski načrt, v katerem so podrobno navedli, kaj je treba ukreniti, da bi povečali rabo vodika. Ministri EU za konkurenčnost so sicer minuli ponedeljek v Bruslju dosegli dogovor o oblikovanju javno-zasebnega raziskovalnega partnerstva za vodik in gorivne celice. EU bo tej pobudi namenila 470 milijonov evrov sredstev do leta 2013, prav toliko pa naj bi prispeval tudi zasebni sektor. ★ ★★ Potrošniki so akcijo Precenimo cene zveze potrošnikov in urada za varstvo potrošnikov, v okviru katere sta vzpostavila spletni portal, na katerem so informacije o cenah prehrambenih izdelkov, dobro sprejeli. Na njej so v nekaj dneh opazili nad deset tisoč klikov, pokazalo pa se je tudi, da so se določeni izdelki pocenili tudi za 30 odstotkov. Informacije o cenah izdelkov so na spletni strani www. precenimocene.si razširili s 500 na 1000 v osmih slovenskih trgovinah in dodali primerjavo cen izdelkov za nazaj. Zveza potrošnikov je aktivna tudi pri odkrivanju t. i. nepoštene trgovinske prakse. Po besedah Brede Kutin so v tem tednu na Tržni inšpektorat RS podali drugo prijavo zaradi suma nepoštene poslovne prakse. Primera sta podobna: ceno izdelka so pred akcijo dvignili, nato pa jo nekoliko znižali in izdelek uvrstili med tiste v akciji. FFM 7 Ivančna Gorica, marec 2008 volilni občni zbor članov kmetijske zadruge stična Člani Kmetijske zadruge Stična smo se v petek, 7. marca 2008, zvečer zbrali v gasilskem domu v Stični, kjer je potekal redni občni zbor. Dnevni red je bil tokrat zelo obširen. Poleg že ustaljenih točk dnevnega reda smo obravnavali še revizijsko poročilo za zadrugo za leto 2006, ki ga je podala revizorka ga. Vida Tičar z Zadružne zveze Slovenije. Sprejeli smo nov čistopis zadružnih pravil, predvsem zaradi določenih sprememb zakona o zadrugah. Čistopis zadružnih pravil nam je pomagala urediti pravna služba na Zadružni zvezi Slovenije. Pravnica Manca Petelinje na občnem zboru tudi predstavila pravila, volili pa smo tudi nove organe zadruge. Letno poročilo o poslovanju zadruge je za leto 2007 ugodno, zadruga je poslovala pozitivno. Iz poročil predsednika zadruge, predsednika nadzornega odbora, računovodkinje in direktorice je razbrati, da je bilo leto 2007 sorazmerno uspešno, daje tudi evro v prvem letu prinesel določene pozitivne relacije, vprašanje pa je, kako bo v letošnjem letu. Kljub težkim časom v kmetijstvu že nekaj let dosegamo celotne prihodke v zadrugi v razmerju 70 odstotkov trgovski del in 30 kmetijski, kar je trenutno ugodnejše kot v marsikateri drugi slovenski zadrugi. V zadrugi v letu 2007 nismo imeli večjih investicij, smo pa 75.000,00 EUR vložili v obnovo upravnih prostorov, nabavo nove računalniške opreme in v manjša nujna investicijska vlaganja. Leto 2008 je, kot že rečeno, tudi volilno leto. Na občnem zboru smo tako izvolili nove organe. Predsednik zadruge in s tem predsednik upravnega odbora je ponovno Cveto Zupančič iz Vrha pri Višnji Gori, ki je prejel daleč največjo podporo. Prav tako je bil za predsednika Nadzornega odbora ponovno izvoljen Kastelic Marko iz Hrastovega Dola. Novoizvoljeni člani upravnega odbora so: - Dremelj Jože, Leskovec - Anžlovar Jože, Velike Cešnjice - Čebular Anton, Dob - Štrus Bojan, Rdeči Kal - Meglic Karolina, Mekinje - Zaje Miha, Muljava - Koporec Jože, delavec KZ - Travnik Marko, delavec KZ Novoizvoljeni člani nadzornega odbora so: - Kastelic Milena, delavka KZ - Perko Jože, Kal - Bregar Ciril, Muljava - Rus Alojz, Hrastov Dol V imenu vodstva zadruge se dosedanjima predsednikoma in članom organov upravljanja zahvaljujem za dobro in konstruktivno delo. Vsem novoizvoljenim članom in obema predsednikoma pa čestitam k izvolitvi in želim, da bi zaupana dela in naloge v naslednjih štirih letih kar najbolje opravili in še naprej ohranili že skoraj stoletno tradicijo Kmetijske zadruge Stična. MV vabilo na sejem V petek, 21. marca 2008, bo med 11. in 16. uro na Sokolski ulici 8 v Ivančni Gorici (pred stavbo Občine) potekal Velikonočni Ivankin sejem Sejem bo namenjen predstavitvi in prodaji dobrot s podeželja, ki jih ponujajo ekološke kmetije, integrirani proizvajalci sadja in zelenjave ter pridelovalci zdravilnih zelišč. Predstavili se bodo tudi rokodelci z domačo obrtjo, ki vam bodo pokazali svoje izdelke, manjkale pa ne bodo niti sladke domače dobrote, ki jih bodo pripravile članice Društva podeželskih žena Ivanjščice. Sejemsko dogajanje bodo popestrile pevke ljudskih pesmi. V primeru dežja sejem odpade. Pridite in poskusite dobrote naših Ivanjščic. OBČINA IVANČNA GORICA Zupan Jernej Lampret lokalna akcijska skupina (las) »sožitje med mestom in podeželjem« v pripravah na izvajanje pristopa leader Z novim programskim obdobjem 2007-2013 je tudi razvoj podeželja pred novimi izzivi. Dosedanje izkušnje iz programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), ki so temeljili na manjših enotah znotraj ene občine in sedanjih razvojnih programih podeželja, ki temeljijo na večjem teritorialnem območju (najmanj tri občine), pa se v novem programskem obdobju daje še večja prioriteta razvojnim ambicijam podeželja skozi program LEADER. Kaj je program LEADER? To je EU program, ki se je začel izvajati leta 1991 in je usmerjen v podpore podeželskim razvojnim območjem. • Usmerjen je v spodbujanje podeželskih prebivalcev k razmisleku o dolgoročnem razvojnem potencialu njihovega lastnega okolja, tako daje rezultat oblikovana lokalna razvojna strategija in realizirani projekti v okviru te strategije. • Povezuje vse dejavnike razvoja in jih povezuje z podeželsko ekonomijo. • Podpira izvajanje integriranih, kakovostnih in inovativnih razvojnih strategij za trajnostni razvoj podeželskih območij. • Usmerjen v oblikovanje sodelovanja med partnerji na lokalni, državni in mednarodni ravni. Leta 2003 so na pobudo Mestne občine Ljubljana k oblikovanju skupnega razvojnega programa pod nazivom Sožitje med mestom in podeželjem pristopile občine Ig, Grosuplje in Škofljica. Glede na prepoznavnost razvojnega programa ter geografsko, gospodarsko in socialno povezanostjo se je k temu območju v letu 2006 priključila tudi občina Ivančna Gorica. V tem času je bil pripravljen osnutek skupnega razvojnega programa podeželja, katerega namen je ustvariti gospodarsko aktiven podeželski prostor. Z medsebojnim dopolnjevanjem razvojnih prioritet vseh petih občin bo tako z razvojem kmetijstva, predvsem pa dopolnilnih dejavnosti, mikropodjetništva in turizma služil pokrivanju gospodarskih, družbenih, kulturnih, socialnih, pa tudi športnorekreativnih potreb vseh prebivalcev tako na podeželju kot tudi obiskovalcev in turistov. Mestna občina Ljubljana ter občine Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica in Škofljica so tako 1. 2. 2008 podpisale sporazum o pristopu v lokalno akcijsko skupino (LAS) LEADER Sožitje med mestom in podeželjem, ki je organiziran v okviru CIZE, Zavoda za razvoj podeželja. S podpisom tega sporazuma občine omogočajo oblikovanje javno zasebnega partnerstva v obliki LAS, ki je pogoj za pridobivanje dodatnih sredstev EU iz izvajanja pristopa LEADER v okviru 4. osi Programa razvoja podeželja RS. Omenjene občine tako dajejo še prav poseben pomen prizadevanju prebivalcev in drugih akterjev na podeželju, da prevzamejo soodgovornost za lasten razvoj. V razpravah in na delavnicah s člani LAS za pripravo lokalne razvojne strategije, ki so potekale vse od lanskega novembra, se že kažejo tudi prve projektne ideje. Prav izvajanje projektov pa je osnovni cilj vsake LAS. Morda imate projektno idejo, morda vašo projektno idejo že uresničujete, morda pa rabite le informacijo ... Če želite zvedeti več, se pridružite LAS Sožitje med mestom in podeželjem! S podpisom Sporazuma o pristopu v LAS, ki ga dobite na občini (pri Mariji Okorn ali Rajku Peterlinu), vam dajemo možnost, da uresničite svoje ideje! Josip Pintar r,n\/pnriR p i c i^n VJVJ V l.UU[\C. J Of\VJ DRUŠTVO STIČNA Naj povem, da sem bil zadnjič kar malo presenečen, ko sem od župana Občine Ivančna Gorica prejel vabilo, naslovljeno Govedorejskemu društvu Stična, na pohod po Jurčičevi poti. Saj je lepo, da tudi nas kmete župan povabi na tako pomembno rekreacijsko prireditev. Mogoče je računal, da bi mu oskrbeli njegovo Dimko, saj se na to kar dobro spoznamo. Vendar pa bi bili vseeno bolj veseli povabila, kjer bi se dogovorili za kakšne skupne projekte in kako do več denarja za društva, kajti s tem drobižem ne vemo, ali naj delujemo ali je bolje, da odnehamo. Načrtov je veliko, denarja pa nikjer, naše aktivnosti pa so usmerjene v skupno dobro. MALO ZA ŠALO, MALO ZARES! Mislim, da bi bilo prav, da župan vsaj enkrat v mandatu skliče občinska društva, da bi mu pokazali svoje dejavnosti in načrtovane dejavnosti. Pa tudi med seboj bi se bolje spoznali, da bi tako Občina vsaj vabila naslovila na pravi naslov. Gotovo pa bi tam tudi društva našla kakšne skupne točke in bi jih tako lažje uresničevali. Pa nikar kaj ne zamerite! Lojze Podobnik predsednik Govedorejskega društva Stična 8 Ivančna Gorica, marec 2008 SMREKOV LUBADAR TER N.IGOVO OBVLADOVANJE V preteklih letih je v naših gozdovih naredil veliko škode, zato je veliko lastnikov ostalo brez smrek v svojih gozdovih. Čeprav je bil v letu 2007 smrekov lubadar v manjšem obsegu kot pretekla leta, jih je še vedno treba redno pregledovati. Za lažje iskanje lubadark in kakovostno zatiranje le-teh smo pripravili nekaj nasvetov. Kakšni so pomladanski znaki napada smrekovega lubadarja? • Pojavi se rjava črvina, ki je dobro vidna na lubju, na lišajih in mahu, ki poraščajo deblo, in na koreninskem vratu. • Okoli luknjic se nabira smola, včasih se celo cedi po deblu; iglice množično odpadajo. • Kmalu po napadu se pokažejo spremembe barve krošnje. • Osip iglic, po osipu pa odstopi in odpade lubje z debla. Kako ukrepati? Kdor od lastnikov opazi take znake na svojih ali sosedovih smrekah, mora takoj o tem obvestiti svojega revirnega gozdarja. V svojem gozdu mora takoj začeti sečnjo oziroma poiskati izvajalce za izvedbo sečnje. Če izvajalcev za sečnjo in spravilo ne dobijo, se lahko ravno tako obrnejo na revirnega gozdarja, ki bo z veseljem pri tem pomagal. V kolikšnem času je treba posekati lubadarke in urediti sečišče? Če je lastnik gozda dobil odločbo, je na njej vedno naveden rok izvedbe, ki je po navadi 10-15 dni od prejema odločbe. V takem roku pa je treba drevo posekati, tudi če lastnik najde lubadarke sam. Ta rok je pomemben predvsem zaradi nadaljnjega izleta in napredovanja lubadarja. Lubadar potrebuje za razvoj od jajčeca do hroščka v ugodnih razmerah približno pet tednov. Preden opazimo v gozdu lubadarke, lahko mine tudi nekaj tednov, tako da lubadar v tem času že napreduje. Urejeno sečišče se šteje takrat, ko so vsi sortimenti pospravljeni iz gozda ter odpeljani s kamionske ceste, veje ter vrhači zloženi v kupe. tako da so debelejši deli v notranjosti kupa. Če so napadeni z lubadarjem, jih je treba požgati. Na kaj moramo biti pri kurjenju v gozdu pozorni? Kurjenje v naravnem okolju predvsem pa v gozdu je zelo nevarno! Pri tem je treba paziti na razglašeno požarno ogroženost v naravnem okolju. V tem času je kurjenje v naravnem okolju kaznivo, če pa pridejo gasilci na kurišče, vam bo zaračunano še posredovanje gasilcev. Če požarna ogroženost v naravnem okolju ni razglašena, lahko v gozdu kurimo, vendar pa moramo paziti na sledeče stvari: kurišče je pravilno urejeno takrat, ko je okoli kurišča odstranjen ves gorljivi material; od dreves mora biti oddaljeno vsaj deset metrov; ogenj mora biti nadzorovan in zavarovan ves čas kurjenja. Po končanem kurjenju moramo ogenj in žerjavico pogasiti in prekriti z negorljivim materialom. Ob vsakem vetru, močnejšim od šest metrov na sekundo, moramo takoj prenehati kurjenje in ogenj pogasiti. Ali se lahko zatira lubadarje tudi kako drugače kot s kurjenjem? Veje in vrhače lahko tudi s stroji sesekamo v sekance ali pa kupe vej pokrijemo s črno folijo. Pri prekrivanju s folijo pa moramo biti pozorni, da folijo med prekrivanjem vej ne preluknjamo, daje med seboj na stikih prekrita, na delu, kjer se dotika tal, pa mora biti zakopana v zemljo. Folija mora biti na vejah približno štiri mesece, na to pa jo je treba odstraniti iz gozda. Ali lahko lastnik gozda dobi subvencijo za izvedene zatiralne ukrepe (kurjenje vej in vrhačev)? Po izvedbi zatiralnih ukrepov lahko lastnik gozda dobi subvencijo, vendar pod določenimi pogoji. Dela morajo biti izvedena: - v roku, ki je predpisan na odločbi, - sečišče mora biti urejeno v skladu s predpisi (veje in vrhači požgani, hlodovina odpeljana iz gozda, vlake sanirane) po navodilih na odločbi, - pravočasno obvestiti revirnega gozdarja o zaključku del ter se dogovoriti o subvenciji. Kurjenje suhih vej je nesmiselno, ker je smrekov lubadar že izletel. zato tudi lastnik za tako delo ne dobi subvencij. Priporočljivo pa jih je zložiti v kupe zaradi samega pomlajevanja ter kasnejše izvedbe nege v gozdu. Za vse informacije se lahko obrnete na svojega revirnega gozdarja. Roman Črnič Marko Slapničar Franci Kogovšek Jože Prime Milan Kosi 041/657-214 041/657-229 041/657-217 041/657-458 051/391-344 Črnič Roman, inž. gozd. VABILO ZAVOD za GOZDOVE Območna enota Ljubljana Krajevna enota Grosuplje vabimo vas na odprto predavanje OBVLADOVANJE SMREKOVIH LUBADARJEV KDAJ? V četrtek, 20. marec 2008, ob 9.00. KJE? Sejna soba občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica (center Žolnir), Ivančna Gorica Čeprav se smrekovi lubadarji ta čas šele zbujajo iz zimske otrplosti, gozdarji in lastniki gozdov ne smemo »spati«. Samo še slab mesec imamo časa, da se organiziramo za »boj proti lubadarjem«. Da bi zmanjšali škodo, ki nam jo v gozdovih povzročajo ti drobni škodljivci, vam bomo delavci ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE na predavanju predstavili smrekove lubadarje in ukrepe za obvladovanje smrekovih lubadarjev in drugih podlubnikov. Vljudno vabljeni vsi, ki vas ta tematika zanima! Roman Črnič revirni gozdar SlTI^d. o. o. Cistercijansfca opatija Stična Stična 17 SI ■ 1295 Ivančna gorica SLOVtTlIJSi iProizvodnja čajev, jabolčnega kisa in drugih zdravilnih pripravkov po izznrnih recepturah p. Simona SUšiča. Vrtnarstvo, storitve, trgovina na dro6no in deSeCo. samostanska vrtnarija svetuje Zima se počasi poslavlja in prvi sončni žarki prebujajo naravo ter odpirajo prve cvetove rastlin. Po dolgi zimi vsi komaj čakamo, da bi si lahko okolico zasadili s cvetočimi rastlinami. Noči so še mrzle in le malokatera rožica bi prenesla presaditev na prosto. Zato smo se v Samostanski vrtnariji »na Ma-rofu« še posebno potrudili in za Vas vzgojili cvetje, s katerim bomo lahko zapolnili prostor do poletja. V naših rastlinjakih že cvetijo in so plod našega truda in znanja: O MAČEHE O SPOMINČICE (prečudovite za vse vrste kombinacij) O MARJETKE ali »knofki« O SOBNE RASTLINE O TROBENTICE (pisani cvetovi, dvojni cvetovi, na steblu ...) O POGAČICE (Ranunculus) različnih barv ... O TRAJNICE jeseni in spomladi cvetoče O VRTNI NAGELJ NASVET Cvetlične gredice, ki ste jih jeseni zasadili z mačehami, je treba v tem času dobro zaliti in pognojiti z gnojilom za cvetenje. Le-tako bodo rastline imele zagon za bujno rast in cvetenje. Gnojilo lahko kupite v naši vrtnariji. ROŽICE, VZGOJENE V VAŠEM KRAJU, SO PRILAGOJENE NAŠIM PODNEBNIM RAZMERAM. Vrtnarija bo od 13. 2. 2008 do 29. 3. 2008 odprta od: PONEDELJKA-PETKA od 8. do 16. ure SOBOTA od 8. do 12. ure NEDELJA in PRAZNIKI ZAPRTO Obiščete nas lahko tudi na naši spletni strani: www.sitik.si, E-mail: vrtnarija.sitik@siol.net kmetijska svet0v1i11 služba kratka obvestila EIV-2008 Rok za oddajo subvencijskih vlog je od 5. marca do 15. maja 2008. Za določitev termina izpolnjevanja pokličite na tel. št. 786 93 10, vsak dan od 7. do 8. ure. Na naročeni termin vas prosimo, da prinesete naslednje dokumente: - predtisk 2008 - orto foto posnetke kmetijskega gospodarstva - izpolnjen B-obrazec - stalež živali - če pride namesto nosilca pooblaščenec: dve originalno podpisani pooblastili - v primeru spremenjenega osebnega računa: kartico novega osebnega računa - če uveljavljate zahtevke za drobnico: seznam ušesnih številk Če se dejansko stanje razlikuje od stanja v uradnih evidencah in registrih (nosilci KMG MID, spremembe GERK-ov ...), morate to predhodno urediti na upravni enoti. Lastnike traktorskih škropilnic, ki jim bo poteklo dvoletno dovoljenje o varni uporabi, bo Biotehniška fakulteta Ljubljana o ponovnem testiranju obveščala osebno. Rok za oddajo zahtevkov za trošarino za mineralna olja za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije je do 31. marca 2008. obvestilo LASTNIKOM kmetijskih zemljišč Lovska družina Krka, Znojile 21, 1301 Krka, obvešča lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov s svojega območja, da so pooblaščeni cenilci škode, ki jo napravi divjad, naslednji člani lovske družine: Bregar Marko, Krka 19, Krka, tel.: 780 61 28 Zaje Anton, Muljava 24, Ivančna Gorica, tel.: 787 63 93 Jamnik Jože, Krka 5f, Krka, tel. 780 64 55 Cenilci so pooblaščeni za cenitev škode, ki jo bo divjad povzročila v letu 2008. Lovska družina Krka starešina Zgajnar Milan 9 Ivančna Gorica, marec 2008 Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradno prečiščeno besedilo) (ZKme-UPBl) Ur. list RS št. 51/06, 16. člena Statuta občine Ivančna Gorica (Ur. list RS št. 89/04, 36/07) in Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica (Ur. list RS št. 74/07) Občina Ivančna Gorica, objavlja javni razpis za dodelitev sredstev za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica za leto 2008 1. PREDMET RAZPISA: Predmet razpisa so državne pomoči, ki se bodo dodeljevale za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica. Državne pomoči se dodeljujejo za skupinske izjeme za kmetijstvo. 2. VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV: Znesek razpisanih subvencij znaša 132.500 €. Sredstva za leto 2008 bodo razdeljena na naslednje postavke: A. NALOŽBE V KMETIJSKA GOSPODARSTVA V PRIMARNO PROIZVODNJO - v višini 84.900 € POSODABLJANJE KMETIJSKIH GOSPODARSTEV a) Posodabljanje kmetijskih gospodarstev (ekološke in integrirane kmetije) - naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. —► Upravičeni stroški: - naložbe v hleve s pripadajočo notranjo opremo, ki nastane zaradi prilagajanja novo uvedenim standardom, temelječih na zakonodaji ES (stroški za nakup materiala in opreme); - naložbe v skladišča za krmo s pripadajočo opremo; - nakup nove in rabljene kmetijske mehanizacije in opreme; - prva postavitev oz. prestrukturiranje obstoječih trajnih nasadov (stroški priprave zemljišča, nakup opore, nakup mreže za ograjo, nakup večletnega sadilnega materiala); - nakup in postavitev rastlinjakov s pripadajočo opremo; - nakup in postavitev novih mrež proti toči, stroški postavitve mreže. b) Urejanje pašnikov - naložbe v postavitev pašnika, za katerega je potreben izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologije paše, - novogradnja pašnika (minimalna površina urejanja pašnika je 2 ha), - razširitev obstoječega pašnika, - obnova pašnika starejšega od 6 let. —► Upravičeni stroški: - stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregra-ditev pašnika na pašne čredinke; - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanje zemljišča (stroški strojnih storitev); - stroški nakupa opreme za ureditev na-pajališč za živino; c) Urejanje kmetijskih zemljišč ter dostopov - izvedba manjših agromelioracijskih del na kmetijskih gospodarstvih z namenom izboljšanja pogojev obdelave kmetijskih zemljišč (obvezna je priloga mapne kopije z vrisom površine, na kateri se bodo dela res izvajala); Pri agromelioracijah se ne upoštevajo dre-nažna dela in material za drenažo, oprema za namakanje in namakalna dela. - naložbe v ostalo infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih). —► Upravičeni stroški: - stroški odstranjevanja skal, zarasti, ravnanja zemljišč, nasipanja (stroški strojnih storitev); - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poljskih in travniških poti ter poti v trajnih nasadih (stroški strojnih storitev in materiala). d) Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju - izobraževanje in usposabljanje kmetov in članov njihovih družin oz. gospodinjstva; prijavljajo se izvajalci storitev - KSS in ZGS (ne kmetje oz. njihovi dru- žinski člani), - usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti (programi društev na področju kmetijstva in čebelarstva). —► Upravičeni stroški: - sredstva se dodelijo za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja (predavanja, tečaji, strokovne ekskurzi-je,...) - na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani se sredstva dodelijo za honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja. - izmenjava znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav, sejmov, ter sodelovanje na njih. - stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, fommi,...). - stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve intemetne strani) - za društvene dejavnosti se sredstva dodeljujejo za kritje stroškov programov društev na področju kmetijstva in čebelarstva (organizacija in sodelovanje na prireditvah, prevoz na strokovne ekskurzije, izobraževanje in predavanja). B. OSTALI UKREPI - v višini 47.600 € e) Obnova in rekonstrukcija gozdnih vlak - Pod naložbe v javnem interesu, ki niso namenjene le enemu lastniku bo občina sofinancirala tudi obnovo in rekonstrukcijo gozdnih vlak. Predlog za ureditev vlak pripravi Zavod za gozdove RS, pod strokovnim vodstvom katerega poteka tudi obnova vlak. K vlogi je potrebno priložiti Izvleček iz tehnološkega dela gozdno gojitvenega načrta (Priprava / gradnja gozdnih vlak), ki ga pripravi KE Zavoda za gozdove (Ivančna Gorica ali Žužemberk), potrebno dovoljenje v skladu z ZGO (Zakon o graditvi objektov) in soglasja lastnikov gozdov na trasi, kjer se dela izvajajo. —► Upravičeni stroški: - Stroški urejanja, obnove in rekonstrukcije gozdnih vlak (stroški strojnih storitev). fl Urejanje in obnova poljskih poti - Obnova in razširitev poljskih poti, dostopov in poti v trajne nasade, ki niso namenjene le enemu lastniku. Lastniki morajo podati pisna soglasja k urejanju poti. —► Upravičeni stroški: - stroški urejanja, obnove in izgradnje dovoznih poljskih in travniških poti ter poti v trajnih nasadih (stroški strojnih storitev in materiala). 3. UPRAVIČENCI DO POMOČI SO: • pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine; • člani kmetijskega gospodinjstva, ki imajo stalno prebivališče na naslovu nosilca dejavnosti; • organizacije, ki so registrirane za izvajanje kompleksne tehnične pomoči na področju kmetijstva; • registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva in čebelarstva na območju občine ali regije, • do pomoči so upravičena kmetijska podjetja, ki niso podjetja v težavah; • pomoč se lahko dodeli, da se upravičen- cu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali (zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja, izboljšanje higienskih razmer in standardov za dobro počutje živali). 4. POGOJI IN KRITERIJI ZA PRIDOBITEV SUBVENCIJE: Splošni pogoji: a. Upravičenci lahko pridobijo sredstva. za posamezne namene le pod pogojem, da podajo izjavo o kumulaciji pomoči, da za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov ali drugih virov. V kolikor se je upravičenec prijavil še na druge javne razpise za isti namen in čaka na odgovor, mora to navesti v svoji vlogi. Pri dodeljevanju državnih pomoči se upoštevajo pravila, ki prepovedujejo preseganje kumulacije državnih pomoči nad dovoljeno intenziteto pomoči. b. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine Ivančna Gorica in še niso izvedeni. c. Investicije ne smejo biti začete pred prejemom sklepa o odobritvi sredstev. d. Če je upravičenec - majhno ali srednje veliko podjetje (samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba), mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore. e. Mikropodjetja (KMG) ter mala in srednje velika podjetja (MSP), ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, investirajo na območju občine Ivančna Gorica, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu najmanj lha primerljivih kmetijskih površin, ki ležijo na območju občine Ivančan Gorica. f. Investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev. g. Pri upravičenih stroških se upošteva nakup za novo in rabljeno opremo/ stroje/material. Ne upošteva se lastni material ali lastno delo. h. V kolikor je upravičenec davčni zavezanec se pri upravičenih stroških od bruto osnove odšteje davek na dodano vrednost (osnova za državne pomoči je odbitek davka od upravičenih stroškov). i. Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev. j. Pomoč se lahko dodeli le za kmetijsko gospodarstvo ali združenje, ipd., ki ni podjetje v težavah. k. Subvencije se bodo izplačevale kot nepovratna sredstva. 1. Za ostala določila se upoštevajo pravila Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica. m. Vsa dokazila (račune) o plačilu storitev je potrebno dostaviti najkasneje do 30.10.2008 5. FINANČNE DOLOČBE: a. Bruto intenzivnost pomoči: - do 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki, - do 40% upravičenih stroškov za ostala območja. b. Najmanjši/največji znesek dodeljene pomoči: - Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 €, najvišji znesek pa 5.000 € na kmetijsko gospodarstvo na leto. - Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu mikropodjetju (KMG) iz naslova podpor za naložbe ne sme preseči 400.000 € v kateremkoli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 €, če je mikropodjetje na območju z omejenimi dejavniki. - Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah. Pomoč se dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže novo uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali. 6. MERILA IN KRITERIJI: —► Urejanje kmetijskih zemljišč in dostopov (male agromelioracije): Pri agromelioracijah se bodo upoštevale naslednje kategorije zemljišč: -1. kategorija - zelo kamnito (20 ur /ha), - II. kategorija - srednje kamnito (10 ur/ ha), - III. kategorija - skalne samice, odstranjevanje zarasti (5 ur/ha). —► Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju: Usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti: Točkovanje dejavnosti društev s področja kmetijstva: Izvedba prireditve: - na občinski ravni 30 točk/prireditev, - na medobčinski ravni 45 točk/prireditev, - na državni in meddržavni ravni 60 točk/prireditev, - sodelovanje na vseh drugih prireditvah 15 točk/prireditev. Izobraževanje: - izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji -10 točk/seminar. Članstvo: -1- 9 članov 2 točki, -10 - 19 članov 5 točk, - 20 - 49 članov 10 točk, - 50 - 99 članov 20 točk, - nad 100 članov 30 točk. Točkovanje dejavnosti društev s področja čebelarstva: Izvedba prireditve: - na občinski ravni 30 točk/prireditev, - na medobčinski ravni 45 točk/prireditev, - na državni in meddržavni ravni 60 točk'prireditev. - sodelovanje na vseh drugih prireditvah 15 točk prireditev. Izobraževanje: - izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji -10 točk/seminar. Število panjev: - 0 - 99 10 točk, - 100 - 399 20 točk, - 400 - 699 30 točk, - 700 - 999 40 točk, -1000 - 1200 50 točk. Članstvo: -1-9 članov 2 točki, -10 - 19 članov 5 točk, - 20 - 49 članov 10 točk, - 50 - 99 članov 20 točk, - nad 100 članov 30 točk. 7. VSEBINA VLOGE: Upravičenci vložijo vloge in zahtevke za finančna sredstva na predpisanih obrazcih, ki jih dobijo v sprejemni pisarni na Občini Ivančna Gorica ali na spletni strani občine: www.ivancna-gorica.si. Upravičenci za posamezne namene podajo izjavo, da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov oz. priložiti ustrezno dokumentacijo in navesti koliko sredstev so za določen namen že prejeli. Upravičenec, ki je za določen ukrep že prejel državno pomoč, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu. Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh pomoči, ki jih posameznik pridobi iz drugih virov v tekočem letu. Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu. Obvezne priloge k vlogi so: —► Veljaven transakcijski račun (pazite na natančen izpis številke!!). —♦ Izpolnjeno in podpisano izjavo, da za posamezen namen niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali mednarodnih virov, oziroma koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli. —► Ostala dokumentacija, kije zahtevana pri vsakem posameznem ukrepu (potrdila, izjave, mapne kopije). 8. NADZOR IN SANKCIJE: Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska strokovna služba občine Ivančna Gorica lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. Prejemnik sredstev podati izjavo, da za isti namen, za katerega pridobiva sredstva, ni prejel pomoči iz drugih virov, oziroma koliko sredstev iz drugih virov za isti namen je že prejel. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem pravilniku, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem pravilniku za naslednji dve (2) leti. 9. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS: Rok za prijavo na javni razpis za sofinanciranje kmetijstva iz proračuna občine je 30 dni od dneva objave v občinskem glasilu Klasje. Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavrže. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v roku 45 dni po zaključenem razpisu. V tem času bodo prejeli v podpis tudi Pogodbo o sofinanciranju s katero bodo dogovorjene medsebojne obveznosti. Če upravičenci ne vrnejo podpisane pogodbe, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev. 10. NAČIN REŠEVANJA VLOG: Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis priložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, določenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v občini Ivančna Gorica. Občinska uprava opravi pregled popolnih vlog, ter jih oceni na podlagi pogojev in meril iz razpisa. V primeru nejasnosti se lahko v posameznih primerih zahteva dodatno dokumentacijo. Odpiranje vlog ne bo javno. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2008, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. Sredstva so za posamezni ukrep namenjena za tekoče leto in se ne prenašajo v naslednje proračunsko obdobje. Medsebojne obveznosti med občino in prejemnikom pomoči se uredijo s pogodbo. 11. ODDAJA VLOGE ZA DODELITEV SUBVENCIJE: Vlagatelji oddajo vloge na sedežu Občine Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica v sprejemni pisarni ali po pošti priporočeno s povratnico na predpisanem obrazcu, ki ga prejmejo v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica ali na spletni strani občine: www.ivancna-go-rica.si. Obravnavane bodo le vloge, ki bodo pravočasne, pravilno izpolnjene in oddane na predpisanih obrazcih z vsemi zahtevanimi dokazili. Nepopolne vloge in vloge, ki ne bodo ustrezale pogojem iz tega razpisa, bodo zavrnjene. 12. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE: Prijavne obrazce lahko zainteresirani prejmejo brez plačila na Občini Ivančna Gorica (v sprejemni pisarni občinske uprave) oz. na spletnih straneh: www. ivančna-gorica.si.. Vse dodatne informacije lahko dobite na Referatu za kmetijstvo, tel.: 01/7812-112 (Marija Okorn). Številka: 430-0003/2008 Ivančna Gorica, 27.02.2008 OBČINA IVANČNA GORICA Zupan Jernej Lampret 10 Ivančna Gorica, marec 2008 E/ÄMPÖ0D Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 61/05 in št. 30/06) Občina Ivančna Gorica objavlja javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2008 1. Predmet tega javnega razpisa so programi društev in zveze na področju turizma. 2. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov na področju turizma: turistična društva, društva za ohranjanje ljudskih običajev, turistična zveza. 4. Višina sredstev, ki so na razpolago je 24.072 EUR. Od tega je namenjeno za sofinanciranje dejavnosti in programa: - društev 12.852 EUR, - zveze 11.220 EUR. 5. Predmet sofinanciranja dejavnosti društev in zveze na področju turizma so praviloma aktivnosti z naslednjimi vsebinami: izvajanje promocijskih dejavnosti lokalnega in širšega pomena: predstavitev občine in društva oziroma zveze na raznih sejmih, razstavah in drugih prireditvah doma in v tujini ipd., izdajanje promocijskega materiala: zloženka, razglednica, brošura, ipd., spodbujanje občanov za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma, akcije na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, urejanja in olepšanja okolja, ohranjanja starih šeg in navad (običajev), urejanje in vzdrževanje poti, raz-gledišč, čistilne akcije, spodbujanje k ohranjanju domačih obrti in dopolnilnih dejavnosti ipd., organiziranje in izvedba prireditev lokalnega in širšega pomena, aktivnosti za zagotavljanje podmladka; organizacija delavnic za otroke in mladino, izobraževanje članov za namene pospeševanja dejavnosti društev (predavanja, delavnice ipd.), oblikovanje turističnih izdelkov in turistične ponudbe kraja (turistične oznake, smerokazi, spominki ipd.), izvajanje posebnih projektov na področju turizma. 6. Izvajalci programov na področju turizma morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da so registrirani po zakonu o društvih, da imajo sedež na območju občine Ivančna Gorica, da imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini, da imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske in poslovne obveznosti, da imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje dejavnosti, da delujejo najmanj eno leto. 7. Prosilci za sredstva, ki so predmet tega razpisa morajo k prijavi predložiti naslednjo dokumentacijo: prijavni obrazec, podatki o programu, fotokopija odločbe o registraciji, fotokopija statuta ali drugega ustanovitvenega akta iz katerega je razvidna dejavnost na področju turizma, (samo za prijavitelje, ki se prijavljajo prvič oz. če so v zadnjem letu spreminjali statut), seznam članov društva s plačano članarino, izpolnjen, podpisan in parafiran vzorec pogodbe. pa: Merila in kriteriji za vrednotenje prijavljenih programov so razdeljena v dva sklo- delovanje društev/zveze, programi društev/zveze 1) Delovanje društev/zveze Društvo pridobi točke, glede na število članov društva, zveza pa na število društev, ki so vključena v zvezo in ustrezajo pogojem opredeljenim v 2. in 3. členu Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev in zveze na področju turizma iz proračuna Občine Ivančna Gorica. Kot član društva se šteje oseba, ki je v skladu z določili Zakona o društvih podpisala pristopno izjavo za članstvo v društvo in je v preteklem koledarskem letu izpolnila članske obveznosti v društvu. Kot član podmladka društva se šteje oseba do dopolnitve 18 let starosti ob upoštevanju pogojev iz drugega odstavka tega člena. Merila za točkovanje: Razred Število članov Število točk 1 01-10 10 2 11-50 30 3 51-100 50 4 101-200 80 5 201 in več 100 vsako društvo 10 točk. 2). Programi društev/zveze Izbor programov, ki se točkujejo opravi komisija, pri čemer upošteva enakomerno zastopanost vseh kandidatov in ocenjuje stroške programov. Programi morajo biti jasno vsebinsko in časovno opredeljeni, stroškovno ocenjeni in z izdelano finančno konstrukcijo. PROGRAM ŠTEVILO TOČK 1.1 Ohranjanje kulturne in naravne dediščine a) urejanje in vzdrževanje kulturnih in nravnih spomenikov b) zbiranje in arhiviranje zgodovinskega gradiva c) prikazi kulturne dediščine (muzeji, galerije...) 50 / letno 30 / letno 20 / letno 2.) Urejanje, olepšanje in varstvo okolja a) urejanje in vzdrževanje sprehajalnih poti, razgledišč, tematskih poti, označevanje... b) čistilne akcije 40 / akcija 30 / akcija 3.) Organizacija in izvedba prireditve a) društvo je organizator in izvajalec prireditve b) društvo sodeluje na prireditvi lokalnega pomena c) društvo sodeluje na prireditvi širšega pomena 50 / prireditev 20 / prireditev 30 / prireditev 4.) Promocijske in informativne dejavnosti a) izdajanje promocijskega materiala (zloženke, razglednice, bilteni...) b) predstavitev občine in društva na sejmih, razstavah... 30 / pro. material 20 / predstavitev 5.) Izobraževanje in usposablianie za namene pospeševanja turizma a) organizacija in izvedba seminarjev, delavnic... b) izobraževanje članov društva 30 / seminar 20 / seminar 6.1 Spodbujanje občanov za sodelovanje pri aktivnostih pospeševanja turizma a) organizacija in izvedba natečajev (npr. najlepše okolje, naselje, stavba, najboljša gostinska ponudba...) 50 / natečaj 7.) Oblikovanje turističnih izdelkov in turistične ponudbe kraja a) oblikovanj turističnih izdelkov (spominek) b) oblikovanje nove turistične ponudbe kraja programi (npr. tematske poti....) c) trženje obstoječe turistične ponudbe 30 / letno 50 / letno 30 / letno Društvo, ki vključuje v članstvo podmladek, pridobi eno dodatno točko za vsakega člana podmladka. Zveza pridobi točke glede na število društev vključenih v zvezo, in sicer za Za zvezo veljajo enaka merila za točkovanje programov, kot za društva. Merila so določena v točkah. Vrednost točke se izračuna vsako leto na podlagi razpoložljivih proračunskih sredstev in skupnega števila točk ovrednotenih programov. Seštevek vseh točk daje vsoto, ki določa višino sofinanciranja v sorazmerju skupnega števila točk vseh društev in zveze ter razpoložljivih sredstev. Za delovanje društev/zveze je namenjenih 30% razpoložljivih sredstev, za programe društev/zveze pa 70% razpoložljivih sredstev. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali priporočeno po pošti, najpozneje do 11. 04. 2008, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Razpisna dokumentacija je na voljo od objave razpisa dalje v sprejemni pisarni Občine Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času Občine in na spletni strani Občine www.ivancna-gorica.si. Podrobnejše informacije daje Matej Steh, tel.: 781 21 30. Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za sofinanciranje dejavnosti društev in zveze na področju turizma za leto 2008 - ne odpiraj«. Na hrbtni strani kuverte mora biti napisan naslov prijavitelja. 10. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 8 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. 11. Dodeljena sredstva izvajalcem programov na področju turizma morajo biti porabljena v letu 2008. Številka: 430-0010/2008 Datum: 14. 03. 2008 OBČINA IVANČNA GORICA Zupan Jernej Lampret 11 Ivančna Gorica, marec 2008 B/¡MPO0D Na podlagi 57., 61., 62., člena in členov od 100. do 120. Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo /ZUJIK-UPB1/(Uradni list RS, št. 77/07) ter Pravilnika o postopku za izbiro in merilih za sofinanciranje kulturnih programov/projektov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št.141/2004, 17/2006, 31/2007) ter Pravilnika o izvedbi javnega poziva in javnega razpisa (Uradni list RS, št. 93/05) Občina Ivančna Gorica objavlja javil RAZPIS za sofinanciranje programov/projektov na področju kulture v Občini Ivančna Gorica za leto 2008 1. Naročnik: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa za sofinanciranje programov/projektov na področju kulture iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica so programi in projekti na področju kulture, ki zajemajo vse oblike ustvarjanja, posredovanja in varovanja kulturnih dobrin na področju knjižne, knjižničarske, glasbene, plesne, gledališke, lutkovne, literarne, novinarske, likovne, fotografske, filmske, video in knjižno-založniške dejavnosti, varstva kulturne dediščine ter upravljanja z objekti, ki služijo izvajanju kulturnih programov. 3. Na javni razpis se lahko prijavijo sledeči izvajalci letnih kulturnih programov/projektov: - fizične in pravne osebe, ki opravljajo kulturno umetniške dejavnosti in imajo prebivališče oziroma sedež v Občini Ivančna Gorica (kulturna društva in njihove zveze; samostojni ustvarjalci na področju kulture; javni skladi; v primeru avtorskih programov pa njihovi avtorji), - mladi umetniki, ki imajo stalno bivališče v Občini Ivančna Gorica, ki niso starejši od 30 let, njihovo dosedanje delo in javno priznani uspehi pa potrjujejo njihovo izjemno nadarjenost, za izvedbo posameznih programov ali študijsko izpolnjevanje doma in v tujini, - organizatorji kulturnih prireditev za gledališka in glasbena gostovanja, razstave, abonmaje, pregledna srečanja, tekmovanja, festivale, multime-dijske in druge prireditve, če imajo za izvedbo zagotovljene kadrovske, finančne in prostorske možnosti, - javni zavodi na področju kulture, katerih (soustanovitelj je Občina Ivančna Gorica, za program, ki ne sodi v osnovno dejavnost iz ustanoviteljskega akta javnega zavoda, - drugi zavodi, ki delujejo na področju kulture v občini, in imajo reference za kakovostno izvedbo programa, - lastniki nepremične (razen neposrednih proračunskih uporabnikov) kulturne dediščine, ki ima status spomenika ali pa je vpisana v zbirni register dediščine, za redno vzdrževanje oziroma sanacijo kulturne dediščine, pod pogoji, kot jih določa zakon, - lastniki (razen neposrednih proračunskih uporabnikov) in upravljavci objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov in so bili s Sklepom o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavlja javno infrastrukturo na področju kulture (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96 in 9/96) določeni za javno infrastrukturo na področju kulture, za redno vzdrževanje objektov, 4. Vlagatelji morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - imajo sedež oziroma prebivališče v občini Ivančna Gorica, - imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa Zakon o društvih, - vodijo evidenco o opravljenih vajah in nastopih, - da vsaj 1 x letno svoje delo predstavijo javnosti, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje kulturnih aktivnosti, - da vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji programov in/ali projektov za preteklo leto, - delujejo na področju kulture najmanj eno leto. 5. Okvirne višine sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje področja kulture za leto 2008, so: - 11.194 EUR - skupni programi občinskega, medobčinskega in območnega značaja - 63.844 EUR - programi kulturnih društev - 5.960 EUR - kulturni projekti - 4.382 EUR - oprema kulturnih društev - 8.000 EUR - investicijsko vzdrževanje in obnove kulturnih spomenikov 6. Dodeljena sredstva izvajalcem kulturne dejavnosti za leto 2008 morajo biti porabljena v letu 2008. 7. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje Mojca Globokar Anžlovar, tel. 01/78-12-100. 8. Prijavitelji, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - izpolnjeno prijavo na razpis, izpolnjene obrazce Iz razpisne dokumentacije (vsi prijavitelji) ter vse v razpisni dokumentaciji zahtevane priloge, - s podpisom potrjen vzorec pogodbe (vsi prijavitelji), - kopijo odločbe oziroma sklepa o registraciji (samo tisti, ki se prijavljajo prvič), - kopijo odločbe o statusu (samo samostojni ustvarjalci na področju kulture in sicer tisti, ki se prijavljajo prvič), - dokazilo o lastništvu, projekt obnove in spomeniško varstveno soglasje za projekt obnove (samo prijavitelji spomeniškovarstvenih programov). Prijave in ostale prijavne obrazce morajo podpisati upravičene osebe - zastopniki oziroma fizične osebe osebno ali njihovi pooblaščenci. 9. Merila Kulturni programi/projekti se ocenijo v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov/projektov. Programi in projekti se točkujejo. Vrednost točke se določi v skladu s proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega programa in projekta je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke. Osnovna dejavnost ljubiteljskih kulturnih skupin se sofinancira le pod pogojem, da rezultate svojega dela predstavijo publiki vsaj enkrat letno. Vrednotenje se opravi tako, da se točkuje naslednje elemente: 1. Program a. Študij oziroma priprava programa; b. Izvedba programa; c. Stroški prostora za študij in izvedbo programa. 2. Projekti a. Organizacija kulturnih prireditev; b. Obnova kulturnih spomenikov in ostale kulturne dediščine; c. Investicijsko vzdrževanje objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/projektov; d. Izdaja tiskanih gradiv (lahko zapisani tudi na CD) na področju kulture. 3. Nakup In vzdrževanje opreme. 4. Kakovost in visoka obletnica delovanja. Ad 1. a. Študij oziroma priprava programa Pri študiju programa se glede na zahtevnost programa prizna različno število vaj oziroma delovnih srečanj, ki ob enem pomeni tudi število priznanih točk. Točkuje se le priprava na enega izmed treh oziroma štirih možnih programov (navedeni po alineah). Za samostojni premiernl koncert oziroma predstavo se šteje samo izvedba novih del, ki jih izvajalec še ni izvajal; za samostojni celovečerni koncert oziroma prireditev je treba izvesti vsaj eno tretjino novih del in dve tretjini starih del Iz minulih let; za polovičen letni koncert oziroma prireditev mora izvajalec Izvesti 15-20 minutni nov program in nekaj del iz minulih let (sem ne sodi sodelovanje na revijah In tekmovanjih na občinski, območni, regijski in državni ravni). Število priznanih vaj je naslednje: a) pihalni in simfonični orkestri - 30 ali več instru-mentallstov: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premlerni letni koncert 100 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 90 vaj - polovični letni koncert 60 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 30 vaj b) instrumentalne skupine pod 30 instrumentali-stov: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 80 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj c) pevski zbori od 16 ali več pevcev: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 90 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj d) pevski sestavi do 16 pevcev: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni koncert 90 vaj - samostojni celovečerni letni koncert 60 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj e) otroški in mladinski zbori: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 50 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 30 vaj - polovični letni koncert 20 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 10 vaj f) folklorne skupine: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 90 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 70 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj g) plesne skupine: (1 vaja = 2 šolski uri) - samostojni premierni letni nastop 70 vaj - samostojni celovečerni letni nastop 50 vaj - polovični letni koncert 30 vaj - nastop na prireditvi, predstavitvi, proslavi 15 vaj h) gledališke in lutkovne skupine: (1 vaja = 3 šolske ure) - za predstavo v letnem gledališču 100 vaj - za predstavo nad 2 h 70 vaj - za predstavo od 1 -2 h 50 vaj - za predstavo do 1 h 30 vaj i) literarna In novinarska dejavnost: (delovno srečanje = 2 šolski uri) 50 delovnih srečanj j) likovne in fotografske skupine: (delovno srečanje = 3 šolske ure) - organizacija extempora ali kolonije 50 delovnih srečanj - priprava skupinske razstave, redno delovanje 40 delovnih srečanj k) video in filmska dejavnost: (delovno srečanje = 3 šolske ure) - priprava lastne celovečerne video oziroma filmske produkcije 100 delovnih srečanj - priprava dokumentarne kratkometražne video produkcije (do 20 min) 40 delovnih srečanj - organizacija video in filmskih delavnic 30 delovnih srečanj. Ad 1. b. Izvedba programa Občini Ivančna Gorica je treba poslati ustrezna dokazila o izvedenem programu. Pri posameznem izvajalcu se točkuje le eden izmed dveh, treh oziroma štirih možnih projektov. a) pihalni in simfonični orkestri - 30 ali več instru-mentallstov: - samostojni premierni letni koncert 300 točk - samostojni celovečerni letni koncert 100 točk - polovični letni koncert 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk b) instrumentalne skupine pod 30 instrumentali-stov: - samostojni premierni letni koncert 180 točk - samostojni celovečerni letni koncert 60 točk - polovični letni koncert 30 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk c) pevski zbori 16 ali več pevcev: - samostojni premierni letni koncert 300 točk - samostojni celovečerni letni koncert 100 točk - polovični letni koncert 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk d) pevski sestavi do 16 pevcev: - samostojni premierni letni koncert 180 točk - samostojni celovečerni letni koncert 60 točk - polovični letni koncert 30 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi ali proslavi 10 točk e) otroški in mladinski zbori: - samostojni premierni letni nastop 90 točk - samostojni celovečerni letni nastop 30 točk - polovični letni koncert 15 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi aH proslavi 5 točk f) folklorne skupine: - samostojni premierni letni nastop 300 točk - samostojni celovečerni letni nastop 100 točk - polovični letni nastop 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi aH proslavi 10 točk g) plesne skupine: - samostojni premierni letni nastop 300 točk - samostojni celovečerni letni nastop 100 točk - polovični letni nastop 50 točk - nastop na prireditvi, predstavitvi aH proslavi 10 točk h) gledališke in lutkovne skupine: - za premiera v letnem gledališču 500 točk - za premiera nad 2 h 300 točk - za premiera od 1 -2 h 150 točk - za premiera do 1 h 50 točk i.) literarna In novinarska dejavnost: - celovečerna prireditev 150 točk - organizacija delavnic 150 točk j) likovne In fotografske skupine: - organizacija extempore, kolonije, natečaji 300 točk - priprava skupinske razstave z lastnimi novimi deli 300 točk - organizacija likovnih oziroma fotografskih delav- nic 150 točk k) video in filmska dejavnost - projekti posameznih ali več avtorjev: - lastna celovečerna video oziroma filmska produkcija 300 točk - dokumentarna kratkometražna video produkcija (do 20 min) 150 točk - organizacija video in filmskih delavnic 50 točk. Ad 1. c. Stroški prostora za študij in izvedbo programa Za ta sredstva lahko kandidirajo izvajalci kulturne dejavnosti, če dokažejo, da imajo s prostorom, kjer se odvija njihova redna dejavnost, stroške v zvezi z ogrevanjem ter električno energijo. Izbor društev In višino sredstev sofinanciranja za stroške prostora z upoštevanjem števila vadbenih ur ter kvadrature vadbenega prostora, na podlagi prioritet, ocene ter mnenja komisije iz 6. člena tega pravilnika, v okviru razpoložljivih sredstev zagotovljenih v proračunu tekočega leta, določi župan. Ad 2. a. Organizacija kulturnih prireditev Komisija bo Izbrala In točkovala kulturne prireditve v širšem javnem interesu, ki se bodo sofinancirale na podlagi naslednjih kriterijev oz. meril: Do sredstev je upravičen organizator prireditve v občini. Do konca februarja je potrebno predložiti poročilo ter potrebne priloge o prireditvah v preteklem letu, ki so bile sofinancirane iz občinskega proračuna. Ad 2. b. Obnova kulturnih spomenikov in ostale kulturne dediščine Za sredstva iz tega naslova lahko kandidirajo vse fizične In pravne osebe (razen neposrednih proračunskih uporabnikov), ki so lastniki ali upravljavci objekta lociranega na območju občine Ivančna Gorica, razglašenega za kulturni spomenik lokalnega pomena oziroma v postopku razglasitve aH vpisanega v zbirni register kulturne dediščine. Lastniki aH upravljavci morajo imeti zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 70% upravičenih stroškov, ter druge materialne, kadrovske in organizacijske možnosti za izpeljavo prijavljenih projektov obnove. Predlagatelj mora pridobiti tudi mnenje odgovornega konservatorja, ter prijavi priložiti fotografije obstoječega stanja. Prednost pri financiranju bodo imeli projekti: - glede na stopnjo zaščitenosti, - glede na pomen spomenika v občini Ivančna Gorica, - glede na stopnjo ogroženosti spomenika, - ki jih financira Ministrstvo za kulturo RS. Merila In kriteriji za sofinanciranje: - stopnja zaščitenosti spomenika - do 50t (50t-prvi varstveni režim, 30t-drugi, 10t-tretji), - pomen spomenika za občino - do 30t, - stopnja poškodovanosti objekta - do 20t, - projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo - 20t, - višina sredstev iz drugih virov - do 20t, - pomen za krajevno zgodovino in domoznanstvo - do 201. Ad 2. c. Investicijsko vzdrževanje objektov, ki služijo izvajanju kulturnih programov/projektov Za sredstva sofinanciranja investicijskega vzdrževanja objektov, ki služijo Izvajanju kulturnih programov/projektov in so bili s Sklepom o določitvi nepremičnin in opreme, ki sestavlja javno infrastrukturo na področju kulture (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 7/96 in 9/96) določeni za javno infrastrukturo na področju kulture, lahko kandidirajo lastniki in upravljavci objektov (razen neposrednih proračunskih uporabnikov). Predlagatelji morajo imeti zagotovljena denarna sredstva za izvedbo projekta Investicijskega vzdrževanja objekta v višini najmanj 60% upravičenih stroškov. Izbor predlagateljev in višino sredstev sofinanciranja na podlagi prioritet, ocene nujnosti obnove, realnih možnosti Izpeljave In mnenja komisije iz 6. člena tega pravilnika, določi župan. Ad 2. d. Izdaja tiskanih gradiv (lahko zapisanih tudi na CD) na področju kulture Do sredstev so upravičena kulturna društva In po- samezniki, ki bodo Izdajatelji tiskanih gradiv (lahko zapisana tudi na CD) na področju kulture in bodo izšla v letu sofinanciranja. Prednost pri sofinanciranju bodo imela kulturna društva in posamezniki za izdaje tiskanih gradiv, ki so povezana z zgodovinsko in kulturno dediščino društva oziroma kraja, namenjena čim večjemu številu uporabnikov In tista, ki bodo s predvideno finančno konstrukcijo opravičila namembnost sofinanciranja. Predlagatelj mora imeti zagotovljena denarna sredstva v višini najmanj 70% upravičenih stroškov. Izbor predlagateljev in višina sredstev sofinanciranja na podlagi prioritet, ocene pomembnosti za kraj aH občino, realne možnosti in mnenja komisije iz 6, člena tega pravilnika, določi župan. Ad 3. Nakup in vzdrževanje opreme Do sredstev za sofinanciranje so upravičena kulturna društva, če dokažejo, da je nakup in vzdrževanje opreme nepogrešljivo za Izvajanje njihove redne dejavnosti, ter imajo za nakup in vzdrževanje opreme zagotovljenih vsaj 60% lastnih sredstev. Prednost pri sofinanciranju bodo Imela društva, ki že daljše obdobje (več let) niso koristila sredstev iz tega naslova. Oprema, ki je bila sofinancirana s strani Občine Ivančna Gorica, mora ostati v lasti kulturnega društva. Ad 4, Kakovost in visoka obletnico delovanja 1. Za kakovostni nivo, ki ga doseže izvajalec, mu pripada dodatno število točk, in sicer: izvajalcu, ki uspešno nastopa na mednarodnih tekmovanjih 50%, izvajalcu, ki je v najvišjem državnem rangu 30%, In izvajalcu, ki doseže najvišjo uvrstitev na regionalnem nivoju, 20 % vseh točk, ki jih zbere v preteklem letu za izvedbo programa. 2. V letu, ko praznuje Izvajalec visoko obletnico delovanja, mu pripada dodatno število točk, in sicer: za 10. obletnico 20%, za 25. obletnico 40% in za 50. obletnico 70% vseh točk, ki jih je v preteklem letu zbral za vaje in izvedbo programa, vendar pod pogojem, da za to priložnost pripravi In Izvede zahtevnejši jubilejni program. Rekreativni orkestri in zbori V to skupino sodijo orkestri In zbori, ki zaradi višje starosti članov, pslhosocialnih In drugih razlogov, ne čutijo potrebe, ali pa ne zmorejo pripraviti samostojnega javnega koncerta, se pa dejavno vključujejo v svoje bivalno okolje. Tem pripada: 1. za vaje enkrat letno 100 točk, 2. za vsak javni nastop po 10 točk, vendar se prizna največ 5 nastopov letno. 10. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 4.4.2008, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Oddelek za družbene dejavnosti, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 11. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občine Ivančna Gorica). Prijave morajo oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za kulturo 2008 - ne odpiraj!«. Na hrbtni strani mora biti naveden naslov prijavitelja. Nepravočasno ter nepravilno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 12. Odpiranje prijav za dodelitev sredstev bo strokovna komisija opravila predvidoma v tednu dni po zaključku razpisa v prostorih Občine Ivančna Gorica. 13. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 35 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z Izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0005/2008 Datum: 6.3.2008 OBČINA IVANČNA GORICA župan Jernej Lampret. dejavnik ocenjevanja max št. točk merilo kontrola nivo prireditve (odvisno od števila krajev, občin, držav, ki pristopijo k organizaciji) do 120 točk 20t - društveni, krajevni, občinski; 80t - območni, regijski, državni; 120t - meddržavni. Izvabila število nastopajočih Izvajalcev do 40 točk 2t - na vsakega izvajalca/skupino oz. 4t - na vsakega izvajalca/skupino iz tujine Iz vabila čas - trajanje izvedbe prireditve do 60 točk 10t - do vključno 1,5 h; 30t - do vključno 2,5; 60t - nad 2,5 h. poročilo delež lastnih sredstev in drugih neproračunsklh virov za izvedbo prireditve do 40 točk 10t - za 20 - 40 % lastnih sredstev; 20t - za 40 - 60 % lastnih sredstev; 40t - za nad 60 % lastnih sredstev. poročilo tradlcionalnost prireditve do 30 točk 2t - na vsako leto izvedene v preteklosti poročilo kadrovsko in organizacijsko tehnična struktura izvajalca pri Izvedbi prireditve do 50 točk 10t - za vsak posamezni organizacljsko-tehnični sklop z ustrezno kadrovsko zasedbo, pomemben za Izvedbo (redarska služba, notranje ozvočenje, zunanje ozvočenje, čiščenje, prevoz,...) poročilo in kopije računov 12 Ivančna Gorica, marec 2008 Na podlagi Pravilnika za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 44/2005) Občina Ivančna Gorica objavlja javni razpis za sofinanciranje programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2008 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa so programi na področju socialno-humanitarnih dejavnosti. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti: - javni zavodi, ustanove in pravne osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti na področju socialnega varstva; - društva na področju zdravstva in socialnega varstva, registrirana v skladu z zakonom o društvih (Uradni list RS, št. 61/06); - dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov Občine Ivančna Gorica, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom, ali verske skupnosti; - prostovoljne in neprofitne organizacije, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva ter humanitarne organizacije in imajo v svojih programih elemente socialne skrbi in skrbi za zdravje občanov oziroma svojih članov; - druge organizacije in zasebniki, ki izvajajo občinske programe na področju socialne varnosti ali občinske programe za izboljšanje kakovosti življenja za občane Občine Ivančna Gorica. 4. Izvajalci programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - so registrirani in imajo humanitarno dejavnost oziroma dejavnost socialnega varstva opredeljeno v svojih aktih; - imajo sedež v Občini Ivančna Gorica; - društva, ki delujejo na področju socialno-humanitarnih dejavnosti, imajo lahko svoj sedež tudi izven območja Občine Ivančna Gorica, njihovi člani pa morajo biti tudi občani Občine Ivančna Gorica; - imajo urejeno evidenco o članstvu, plačam članarini in drugo dokumentacijo, kot jo določa zakon; - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih aktivnosti, - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov; - vsako leto občinski upravi redno dostavljajo poročilo o realizaciji programov za preteklo leto. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 9.670 EUR. 6. Komisija bo pri vrednotenju prispelih vlog upoštevala naslednja merila in kriterije: 1. Sedež izvajalca: - sedež v občini Ivančna Gorica - 20 točk; - podružnica v občini Ivančna Gorica - 6 točk; - člani iz občine Ivančna Gorica - 2 točki. 2. Število članov iz občine Ivančna Gorica: -1-10 članov - 3 točke; -11-30 članov - 6 točk; - 31-50 članov - 10 točk; - 51-70 članov -15 točk; - nad 70 članov - 20 točk. 3. Program dela za razpisano leto: 3.1. Vzpostavljanje socialne mreže z okoljem (druženje, obiski starostnikov, onemoglih, invalidov,...) - 10 točk 3.2. Krvodajalska akcija - 10 točk, 3.3. Organizacija dobrodelne in druge prireditve na območju občine Ivančna Gorica - 8 točk (max. 24 točk). 3.4. Izobraževalna dejavnost (predavanje, delavnica, krožek ali druga oblika izobraževanja) za člane in/ali širšo okolico: - v občini Ivančna Gorica - 5 točk (max. 15 točk); - izven občine Ivančna Gorica - 2 točki (max. 4 točke). 3.5. Rekreativna dejavnost (izlet, ekskurzija, letovanje, ostale športne in kulturne aktivnosti za člane) - 2 točki (max.10 točk) 3.6. Sodelovanje članov in prostovoljcev pri načrtovanju in izvajanju programa: -1-5 članov in prostovoljcev - 1 točka; - 6-10 članov in prostovoljcev - 2 točki; -11-15 članov in prostovoljcev - 3 točke; - nad 16 članov in prostovoljcev-5 točk. 3.7. Reference - program se na območju občine izvaja: - 0-5 let - 1 točka; - 5-10 let - 2 točki; - nad 10 let - 3 točke. 3.8. Izdaja glasila, biltena ali kakšne druge oblike promocijskega materiala - 5 točk (max.10 točk). 3.9. Pričakovan delež sofinanciranja s strani občine Ivančna Gorica: - do 40 % -6 točk - 40 - 50 % -2 točki - nad 50% - 0 Programi bodo ocenjeni v skladu z merili in kriteriji in ob upoštevanju specifičnosti posameznih programov. Programi se točkujejo. Vrednost točke se določi v skladu s predvidenimi proračunskimi sredstvi za razpisano leto. Višina sofinanciranja posameznega programa je odvisna od skupnega števila zbranih točk in vrednosti točke. 7. Dodeljena sredstva izvajalcem programov na področju socialno-humanitarnih dejavnosti morajo biti porabljena v letu 2008. 8. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www. ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje Mojca Globokar Anžlovar, tel. 01/78-12-100. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 4.4.2008 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 10. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za programe na področju socialno-humanitarnih dejavnosti 2008 - ne odpiraj« 11. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 35 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0007/2008 Datum: 6.3.2008 Občina Ivančna Gorica župan Jernej Lampret Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/1998, 27/2002, 110/2002,15/2003) in 5. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01 in 4/02) Občina Ivančna Gorica objavlja javni razpis za sofinanciranje programov na področju športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2008 1. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna Občine Ivančna Gorica za področje športa je sofinanciranje naslednjih vsebin športnih programov ter razvojne in strokovne naloge: - interesna športna vzgoja otrok in mladine, - športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, - športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, - športna rekreacija, - kakovostni šport, - vrhunski šport, - šport invalidov, - izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, - vzdrževanje javnih športnih objektov in površin, - promocijsko dejavnost športa, - priznanja športnikom in športnim delavcem. 2. Izvajalci letnih programov športa so: - športna društva, - zveza športnih društev, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja. Športna društva in klubi ter njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju letnega programa športa. 3. Na razpis za sofinanciranje programov športa lahko kandidirajo nosilci in izvajalci športnih programov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Ivančna Gorica, - da so registriram za opravljanje dejavnosti v športu, - da imajo organizirano redno dejavnost najmanj 6 mesecev v letu in so že registrirani najmanj eno leto od prijave na razpis, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da Občini Ivančna Gorica vsako leto dostavijo poročilo o realizaciji programov, ki so bili sofinancirani iz proračunskih sredstev, društva in klubi pa tudi podatke o članstvu, in ostalo dokumentacijo, kot jo določa zakon o društvih. 4. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine, ter na spletni strani Občine Ivančna Gorica http://www.ivancna-gorica.si/. Podrobnejše informacije posreduje Mojca Globokar Anžlovar, tel. 01/78-12-100. 5. Izvajalci športnih programov, ki želijo kandidirati na javnem razpisu, morajo k prijavnemu obrazcu priložiti: - potrdilo o registraciji društva pri UE Grosuplje (samo društva, ki se prvič prijavljajo), - potrdilo o zagotovljenem strokovnem kadru (pogodbo s strokovnim delavcem), - potrdilo o zagotovljenem prostoru oz. športni površini za izvajanje programa (pogodba z lastnikom oz. upravljavcem, če se program izvaja v najetih prostorih oz. površinah) ter urnik vadbe, - program dela za leto 2008 ter program investicijskega vzdrževanja in nabave športne opreme v letu 2008, - Vzorec pogodbe o sofinanciranju izvedbe programov športa v Občini Ivančna Gorica za leto 2008. Izbrani bodo le tisti izvajalci, ki bodo dostavili vso potrebno dokumentacijo. 6. Proračunska sredstva za področje športa za leto 2008 se bodo razdeljevala na podlagi določil Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 4/01 in 4/02). Dodeljena sredstva izvajalcem športne dejavnosti za leto 2008, morajo biti porabljena v letu 2008. 7. Zadnji rok za prijavo na razpis je 4.4.2008, na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Prijava mora biti posredovana v zaprti kuverti in z oznako »Javni razpis - šport 2008«. Prijave, ki na naslov ne bodo prispele do zahtevanega datuma, pri vrednotenju ne bodo upoštevane. 8. Medsebojna razmerja med Občino Ivančna Gorica in izbranim izvajalcem športnih programov se bodo uredila s pisno pogodbo. Številka: 430-0008/2008 Datum: 6.3.2008 Občina Ivančna Gorica župan Jernej Lampret. Ivančna Gorica, marec 2008 13 ßZIMPDSD Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju programov in projektov izvajalcev, ki niso bili predmet drugih javnih razpisov, iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 112/2005) Občina Ivančna Gorica objavlja javni razpis za sofinanciranje programov in projektov izvajalcev, ki niso bili predmet drugih javnih razpisov, iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2008 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa so letni programi (dejavnosti) in projekti (največ dva na izvajalca), med katere sodijo organizacije večjih prireditev, proslav, dogodkov, izdaje knjig, brošur, zvočnih zapisov ipd., ki niso bili predmet drugih javnih razpisov iz proračuna občine Ivančna Gorica, ter pomenijo prispevek k zadovoljevanju javnih potreb in prepoznavnosti občine. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci programov in projektov: fizične in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju občine Ivančna Gorica; druge fizične in pravne osebe, če se programi in projekti pretežno nanašajo ali se odvijajo na območju občine Ivančna Gorica. 4. Izvajalci programov in projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: izvajajo programe in projekte, ki so predmet razpisa; imajo stalno prebivališče oziroma sedež na območju občine Ivančna Gorica oziroma izvajajo programe in projekte, ki se pretežno nanašajo ali se odvijajo na območju Občine Ivančna Gorica; programi in projekti omogočajo vključevanje članov oziroma uporabnikov iz občine Ivančna Gorica; imajo jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov, ter zagotovljene druge (neproračunske) vire financiranja; imajo izkušnje in reference z izvajanjem programov in projektov na področju za katerega se prijavljajo; imajo zagotovljene kadrovske in prostorske pogoje za delo. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 3.400 EUR. 6. Merila in kriteriji za vrednotenje programov in projektov so: • PREGLEDNOST - cilji ter nameni programov in projektov so jasno opredeljeni - 0 do 5 točk; • SEDEŽ - izvajalec ima stalno prebivališč oziroma sedež v občini - 5 točk; • ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV programov in projektov I-5 aktivnih članov oz. nosilcev - 2 točki, 6-10 aktivnih članov oz. nosilcev - 3 točke, II-15 aktivnih članov oz. nosilcev -4 točke, 16-20 aktivnih članov oz. nosilcev - 5 točk; • PROMOCIJA - programi in projekti prispevajo k prepoznavnosti občine - 0 do 10 točk; • KVALITETA IN REALNOST- programi in projekti so kvalitetni in izvedljivi - 0 do 5 točk; INOVATIVNOST - programi in projekti neposredno ne posnemajo že izvedenih programov in projektov ter vsebujejo drugačen pristop - 0 do 10 točk; • SODELOVANJE - izvajalci redno sodelujejo pri aktivnostih, katerih organizator je Občina Ivančna Gorica - 0 do 5 točk; • REFERENCE - redno in kvalitetno delovanje skozi daljše časovno obdobje - 0 do 5 točk; 7. DELEŽ LASTNIH SREDSTEV jo izvajalci 60-80% lastnih sredstev 81 - 90% lastnih sredstev več kot 90% lastnih sredstev za izvedbo programov in projektov ima- - 1 točka, - 2 točki, - 5 točk. 10. 11. Dodeljena sredstva izvajalcem programov in projektov morajo biti porabljena v letu 2008. Razpisna dokumentacija je na voljo od objave razpisa do porabe sredstev, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine. Podrobnejše informacije posreduje Mojca Globokar Anžlovar, tel. 01/78-12-100. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica. Ker gre za razpis odprtega tipa se prijave sprejemajo do porabe sredstev. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica), ter oddana v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za programe in projekte drugih izvajalcev - 2008 - ne odpiraj«. Prijavitelji bodo o odobreni višini obveščeni najkasneje v 35 dneh od datuma prejema prijave (vloge) na naslovu naročnika. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov in projektov. Številka: 430-0004/2008 Datum: 6.3.2008 Občina Ivančna Gorica župan Jernej Lampret. Na podlagi Pravilnika za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica (Uradni list RS, št. 92/2005) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje mladinskih programov in projektov iz proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2008 1. Naziv in sedež naročnika: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje letnih mladinskih programov (dejavnosti) in/ali posameznih mladinskih projektov (en projekt letno na posameznega izvajalca). Kot letni mladinski program se smatra kontinuirano izvajanje in koordiniranje mladinskih aktivnosti skozi vso razpisno obdobje (celo leto), za posamezne mladinske projekte pa izvedbo enkratnih obsežnejših letnih aktivnosti. 3. Na razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci mladinskih programov in projektov: neprofitne organizacije, zavodi, društva, zveze, zasebniki in druge organizacije, ki so nosilci programov in projektov, namenjenim predvsem mladim med 10. in 29. letom. 4. Izvajalci mladinskih programov in projektov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - so registrirani za opravljanje dejavnosti, za katero se prijavljajo; - limajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske možnosti za uresničitev načrtovanih aktivnosti; - programi in projekti se izvajajo za mladino v Občini Ivančna Gorica (mladi od 10 do 29 let); - imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja mladinskih programov in projektov, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov; - za izvedbo programov in projektov morajo zagotoviti najmanj 50% delež sofinanciranja iz drugih (neproračunskih) virov; - vsako leto občinski upravi redno dostavijo poročilo o realizaciji programov in projektov za preteklo leto. 5. Okvirna višina sredstev na razpolago je 3.427 EUR. 6. Merila in kriteriji za vrednotenje mladinskih programov in projektov so: • PREGLEDNOST - cilji in namen mladinskih programov in projektov so jasno opredeljeni - do 5 točk. • ŠTEVILO AKTIVNIH ČLANOV OZIROMA NOSILCEV mladinskih programov in projektov -1-5 aktivnih članov oz. nosilcev - 2 točki, - 6-10 aktivnih članov oz. nosilcev - 3 točke. - 11-15 aktivnih članov oz. nosilcev - 4 točke, -16-20 aktivnih članov oz. nosilcev - 5 točk. • DELEŽ LASTNIH SREDSTEV za izvedbo mladinskih programov in projektov - 60 - 80% - 2 točki, - 81 - 90% - 5 točk, -več kot 90% - 8 točk. • CILJNA POPULACIJA - programi in projekti vključujejo mlade z manj priložnostmi, iz ogroženih družin, šolske osipnike, ter družbeno izločeno invalidno mladino - do 5 točk • REFERENCE izvajalca pri izvajanju mladinskih programov in projektov - do 5 točk; • DOSTOPNOST - programi in projekti vključujejo mladino iz celotne občine, aktivnosti so dostopne za neorganizirano mladino - do 5 točk; • INOVATIVNOST - mladinski programi in projekti neposredno ne posnemajo že izvedenih projektov in programov ter vsebujejo drugačen pristop k reševanju problemov - do 10 točk; • EKONOMIČNOST - mladinski programi in projekti imajo realno finančno konstrukcijo - do 10 točk; • KONTINUIRANOST - mladinski programi in projekti se izvajajo oziroma že trajajo daljše časovno obdobje, se nadgrajujejo - do 5 točk. 7. Dodeljena sredstva izvajalcem mladinskih programov in projektov morajo biti porabljena v letu 2008. 8. Razpisna dokumentacija je na voljo do zaključka razpisa, in sicer na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica, vsak dan v poslovnem času občine. Podrobnejše informacije posreduje Mojca Globokar Anžlovar, tel. 01/78-12-100. 9. Prijavitelji morajo prijavo oddati osebno ali po pošti, najpozneje do 4.4.2008 na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska ulica 8,1295 Ivančna Gorica. Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. 10. Posamezna prijava na javni razpis mora biti pripravljena izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije naročnika (Občina Ivančna Gorica). Prijave morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako »Prijava na javni razpis za mladinske programe in projekte - 2008 - ne odpiraj« 11. Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najkasneje v 35 dneh od datuma odpiranja prijav. Občina Ivančna Gorica bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju mladinskih programov in projektov v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. Številka: 430-0006/2008 Datum: 6.3.2008 Občina Ivančna Gorica župan Jernej Lampret 14 Ivančna Gorica, marec 2008 D32/^DK7C3B SKODPGSOŽMi Z60D0VIN»; BIH IA ZSMft IVANČNA ©iilCft Ni jih veliko tako pomembnih dni za neko organizacijo, kot je bil letošnji 10. februar za ivanško Združenje šoferjev in avtomehanikov. Na drugo februarsko nedeljo je namreč v Ivančni Gorici potekal 48. občni zbor domačega združenja šoferjev in avtomehanikov, na katerem je bila vrsta pomembnih gostov. Med njimi tudi državni sekretar na ministrstvu za promet RS, dr. Peter Verlič, ki je v Ivančno Gorico prišel s prav posebnim namenom. Skupaj s pozdravi ministra mag. Radovana Žerjava je predal predsedniku ZŠAM Ivančna Gorica Francu Bivicu odločbo, s katero je ivanško združenje postalo društvo, ki deluje v javnem interesu na področju, pomembnem za preventivo in varnost v cestnem prometu. Ob priliki občnega zbora so bile podeljene tudi jubilejne značke za dolgoletno članstvo. Med člani z najdaljšim stažem so letos: 45 let - Spendal Jože (Ivančna Gorica), 40 let - Erjavec Jože (Veliko Cmelo), Marinčič Slavko (Šentvid), Perko Jože (Kal), TronteljAlojz (Ivančna Gorica.) Že začetek letošnjega občnega zbora je pomenil veliko spremembo, saj se številni člani in članice niso zbrali kot po navadi v dvorani kulturnega doma, ampak jih je tokrat v svoje prostore sprejela OŠ Stična, ki pa ima zagotovo prav posebne vezi z ZŠAM Ivančna Gorica. Njeni najmlajši učenci začenjajo šolsko leto vedno ob spremstvu članov in članic združenja, in nenazadnje mnogo je sobot, ko RK SVIŠ iz Ivančne Gorice gosti svoje tekmece v prvi slovenski rokometni ligi v šolski športni dvorani in člani ZŠAM Ivančna Gorica skrbijo za red in varnost v prometu. Šolska jedilnica je bila torej kot nalašč za slovesen trenutek. Kot je v navadi v Ivančni Gorici, tudi tokrat ni manjkalo gostov. Poleg že omenjenega državnega sekretarja, sta se občnega zbora udeležila župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret in podžupan Dušan Strnad, oba tudi člana združenja. Seveda sta s svojim obiskom počastila združenje tudi predsednik Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije Igor Pipan, in sekretar zveze Zlato Zaletelj. Navzoči so bili tudi predstavniki sosednjih združenj in društev ter drugih organizacij, s katerimi ZŠAM Ivančna Gorica sodeluje, podjetniki, sponzorji in drugi. 2221 PROSTOVOLJNIH UR IN 6274 PREVOŽENIH KILOMETROV To so številke, ki samo delno prikažejo opravljeno delo v letu 2007. Celoten pregled dela v minulem letu je podal predsednik Franc Bivic. Kdor pozna ZŠAM Ivančna Gorica, potem dobro ve, da ni malo akcij in nalog, ki jih združenje opravi vsako leto. Tako je tudi lansko leto potekalo v znamenju tesnega sodelovanja z Občino Ivančna Gorica tako pri izvedbi največjih prireditev v občini, kot so Pevski tabor v Šentvidu pri Stični, pohod po Jurčičevi poti, praznovanje Dneva državnosti na Polževem in drugo, kot pri delu s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tu so še zlasti pomembne akcije ob začetku šolskega leta. ko so člani združenja aktivni na cestah v vseh šolskih okoliših v občini Ivančna Gorica. V sodelovanju s Policijsko postajo Grosuplje je bila uspešno izvedena preventivna akcija VARNOSTNI PAS - VEZ Z ŽIVLJENJEM, člani združenja pa so bili kot vsako leto navzoči tudi pri izvajanju kolesarskih izpitov po šolah v občini, torej pri dogajanju, ko marsikdaj naši najmlajši prvič vstopijo enakovredno v promet. Kar nekaj je društev in organizacij v občini, katera so deležna pomoči članov ZŠAM Ivančna Gorica ob najrazličnejših prireditvah. Združenje je zelo aktivno tudi pri delu na nivoju Zveze ZŠAM Slovenije, prek svojih članov, ki dejavno delujejo tudi v organih zveze in zastopajo tako širše interese, kakor interese prek 250 članov združenja, ki prihajajo iz vseh koncev naše občine. ODSLEJ V JAVNEM INTERESU Prav posebna pozornost pa je bila v letu 2007 dana aktivnostim v zvezi s pridobitvijo statusa dela v javnem interesu. Večno vprašanje, kam šoferji in avtomehaniki spadajo, je morda ravno z dosežkom ivanškega združenja našlo svoj odgovor. Gotovo odločilnega pomena pa je bil prenos odgovornosti za preventivo in vzgo- jo v cestnem prometu na državnem nivoju z notranjega ministrstva na prometno ministrstvo. Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007-2011 daje tiste smernice, na katerih stoji možnost, da se slovenska družba izkoplje iz žalostnih številk statistike, za katerimi pa vedno stojijo ljudje. To in še mnogo drugih stvari pa je tisto, zaradi česar si je ZŠAM Ivančna Gorica ob strokovni pomoči in svetovanju strokovne službe Zveze ZŠAM Slovenije zadalo za cilj, da vse tisto, kar je sestavni del vsakoletnega programa združenja in je predvsem v interesu širše javnosti, prenese tudi na papir in na ta način zadosti visokim kriterijem, ki jih mora neko društvo doseči, da lahko pridobi status dela v javnem interesu. In ivanškemu združenju je to uspelo. Državni sekretar dr. Peter Verlič je tako predsedniku Bivicu kot prvemu združenju šoferjev in avtomehanikov v Sloveniji predal dolgo pričakovano odločbo ministrstva o podelitvi statusa. Zadovoljstvo nad dosežkom je bilo očitno tudi pri številnih gostih, seveda tudi pri županu Lampretu. Kako tudi ne, saj dobro ve, kolikokrat v letu lahko računa Občina Ivančna Gorica na sodelovanje in pomoč ZŠAM Ivančna Gorica bodisi pri organizaciji raznih prireditev bodisi pri delu za vzgojo in preventivo v cestnem prometu zlasti ko gre za najmlajše. Tudi to, da se v ZŠAM Ivančna Gorica lahko najdejo ljudje različnih pogledov in poklicev, ne le šofeiji in avtomehaniki. pa po županovih besedah govori marsikaj o poslanstvu združenja in delovanja v javnem interesu. In kaj novopridobljeni status prinaša? Kot prvo gre za javno priznanje družbe, ki aktivnosti združenja in prostovoljno delo ocenjuje kot splošno dobro, izvedeno v širšem javnem interesu. Združenje lahko na različnih razpisih od sedaj naprej s to novo referenco doseže več točk in s tem uspešneje kandidira na sredstva za svoje delovanje in nenazadnje je ivanško združenje sedaj na seznamu tistih društev in organizacij, katerim lahko občani namenimo vsako leto 0,05 odstotka svoje dohodnine. Kot že rečeno, je dosežek ZŠAM Ivančna Gorica pomemben tudi za šofersko stanovsko organizacijo v Sloveniji na sploh, še posebej pa je bilo ob koncu poudarjeno, da krovna organizacija ne sme pozabiti tudi na vse tiste, ki še danes služijo svoj kruh za volanom. Ob hudi tuji konkurenci je namreč domačemu avtoprevozni-štvu vse težje zagotoviti svoj kos prevozniške pogače. Našim šoferjem in avtomehanikom torej iskrene čestitke za dosežen uspeh! Matej Steh Slovesen trenutek izročitve odločbe Ministrstva za promet. VISNJANSKO JiilliJiO LETO Višnjanski meščani svoje mestne pravice ob okroglih jubilejih bolj ali manj svečano praznujemo. Naj omenim nekaj utrinkov s treh prejšnjih praznovanj. Leta 1928 je bilo ob 450-letnici mestnih pravic veliko zborovanje in slavje ob razvalinah Starega gradu. K »sedmim smrekam« - verjetno je šlo dejansko namesto smrek za bore, je prilezlo mlado in staro, kdor je le mogel. Pivo, vino in Perkotov graherle (neke vrste kokta) je teklo v potokih. Domači gasilci so izdali drobno, a pomembno knjižico, s katero so počastili obletnico. Na ovitku je bil narisan polž, ki vleče vlak. Za okroglo 500. obletnico leta 1978 so Višnjanje dobili veliko telovadnico. Slavnostni govorec je bil dr. Josip Rus, nekdanji sodnik v Višnji Gori in vnet sokol. Čeprav je imel takrat že blizu 90 let, je ves čil prišel na prireditev peš iz Žalne, do katere se je iz Ljubljane pripeljal z vlakom. Za 520-letnico je bila obnovljena mestna hiša. V sejni sobi je bila obešena slika rojaka, akademskega kiparja Leona Koporca, ki prikazuje zgodbo o višnjanskem polžu. Izšla je tudi knjiga V Višnjo Goro, ki je zaradi velikega zanimanja kmalu pošla in je doživela ponatis. Letos, ko praznujemo 530-letnico, pa je v starodavni Višnji Gori že bilo nekaj odmevnih dogodkov. Naš mestni trg, ki je majhen zlasti za nekatere nevoščljivce, ki mestnega trga nimajo, je bil prvo soboto v marcu dovolj velik, da se je na njem v treh urah razvrstilo več kot deset tisoč pohodnikov na jubilejnem 15. Jurčičevem pohodu. Na novourejenem zunanjem prizorišču ob cerkvi sv. Ane je bila svečanost ob 115. obletnici organiziranega planinstva na slovenskem. O planinstvu nam je spregovoril predsednik te množične slovenske organizacije mag. Franci Ekar. Poleg številnih znanih osebnosti je bil v Višnji Gori med pohodniki tudi minister za šolstvo in šport dr. Milan Zver, ki si je ogledal tudi mestno hišo ter zanimivo razstavo krajanke, akademske slikarke Joanne Zajac. Samo dva dni po jubilejnem pohodu, v ponedeljek 3. marca, pa so se odprla vrata nove sodobne pošte. Po več desetletjih obljub se je želja Višnjanov, še bolj pa zaposlenih poštarjev končno uresničila. Do nove pošte je domače konjeniško društvo na zapravljivčku pripeljalo od parkirišča ob Tomšičevi ulici generalnega direktorja slovenske pošte Aleša Hauca, kije po prijetnem kulturnem programu prerezal trak in kakih 200 Višnjanov si je ogledalo sodobne poštne prostore in tudi opravili prve poštne storitve. Slovenska pošta ima sedež v Mariboru. Generalnemu direktorju smo povedali, da ima za obrambo Maribora pred turško nevarnostjo pred skoraj 500 leti pomembne zasluge Žiga Višnjegorski, odličen diplomat in sposoben vojak. Naš sokrajan Robert Kuhar, med drugim tudi avtor slovenskega simbola ob predsedovanju Evropi, pa je za letošnje jubilejno leto naredil posebno znamko s polžem in pisemsko kuverto. Za zbiralce znamk je ta komplet prava poslastica še posebej zato, ker je pošta naredila tudi priložnostni žig. Ne smemo pa pozabiti tudi ulivanja treh bronastih zvonov za podružnično cerkev sv. Ožbolta v Leskovcu. Blagoslovitve ob ulivanju zvonov se je v nemškem mestu Passau udeležilo skoraj 40 naših faranov. Letos pričakujemo še več slavnostnih dogodkov ob 530-letnici naših mestnih pravic. Če bo po sreči, se v naslednjem Klasju spet oglasim. meščan Pavel Groznik mm NEVARNIH @DM§K§¥ BI mmmmmm - pomlad 2®©s Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Ivančna Gorica, da bo v pomladanskem času odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan zbiranja nevarnih odpadkov: DATUM NASELJE ST0JN0 MESTO ČAS ZBIRANJA sobota 5. 4. 2008 Ivančna Gorica Parkirišče pri Zdav. domu 8.00-10.00 sobota 5.4.2008 Šentvid pri Stični Parkirišče pri trgovini Tuš 10.30-12.00 sobota 5. 4. 2008 Stična Parkirišče pri samostanu 12.30-14.00 sobota 5.4.2008 Muljava Parkirišče pred kulturnim domom 14.30-16.00 sobota 5. 4. 2008 Višnja Gora Parkirišče pri Cestnem podjetju 16.30-18.00 ponedeljek 7. 4. 2008 Ambrus Parkirišče pred družbenim domom 14.00-15.30 ponedeljek 7.4.2008 Zagradec Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00-17.30 ponedeljek 7. 4. 2008 Krka Parkirišče pri gostilni Nace 18.00-19.30 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živos-rebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev se bo letos izvajal na način, kot smo ga že objavili v decembrski številki tega časopisa. Vsako gospodinjstvo, ki že plačuje odvoz komunalnih odpadkov, bo v zadnjem tednu meseca marca po pošti prejelo »dopisnico« z navodili, ki bo osnova za naroči-lo kosovnega odvoza_ Naša skrb je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje Ivančna Gorica, marec 2008 IS S JL^ WS0 VAŠKE STRAŽE VAŠČANIKS DOB PROTI ČRNIM ODLAGALIŠČEM ODPADKOV V soboto, 9. februarja, so vaščani Lučarjevega Kala organizirano pobirali odpadke, ki jih ob cesti skozi gozd do vasi in naprej do Hrastovega Dola in Doba odmetavajo vozniki osebnih avtomobilov. Po naravi odpadkov (tudi računi od nakupov so vmes) je bilo razbrati, da so to tudi taki, ki obidejo cestninsko postajo. Tako se izognejo plačilu cestnine in se sproti znebijo še odpadkov. Med odpadki so bile tudi pnevmatike, ki pa so namenoma pripeljane in odložene globlje v gozdu. Takšne akcije se bodo morale še ponavljati, saj bodo sicer vasi, sodeč po dinamiki odlaganja, v kratkem zasute z odpadki. Skrb je toliko bolj na mestu, ker bodo skupni zabojniki, ki so sedaj nameščeni ob cesti, z marcem letos ukinjeni. Tako bodo še tisti, ki so do sedaj premogli toliko vesti, da so odpadke odložili vanje, verjetno te pustili ob poti ali v bližnjem gozdu. Vaščani KS Dob so sklenili, da bodo postavili vaške straže tudi (predvsem) ponoči in ob koncu tedna. Kršitelji, ki bodo zaloteni pri dejanju, pa bodo za to morali ustrezno odgovarjati. J. A. * .. • ■ . • -S dosovsko spomladansko čiščenje štejemo dolžino cest, je to približno sedem kilometrov. Nabrali smo en prepoln kamionski kontejner smeti. Za organizacijo akcije poskrbimo gasilci, in če je informacija dobra, je taka tudi udeležba. Letos je smeti pobiralo približno 40 udeležencev. Vsi smo bili zadovoljni, prvič zato, ker smo očistili svoje okolje, drugič pa tudi zaradi stare kmečke navade, da na koncu dela pripada malica, za kar je poskrbel Bar na Postaji. Za kontejner pa je poskrbelo Komunalno podjetje Grosuplje. Ob uspešno izpeljani ekološki akciji se v imenu narave zahvaljujemo vsem udeležencem in drugim, ki so podprli našo akcijo. Vsem, ki se boste v prihodnjih dneh vozili po omenjenih relacijah, uživajte v čistoči, kajti ta ne bo dolgo trajala, saj se bodo smeti brez dvoma zopet nabrale. Je pa nekaj spodbudnega, da je smeti vsako leto manj kljub širjenju območja čiščenja. Za Klasje PGD Dob Letošnje leto je prestopno, to pomeni, da imamo en dan v letu več na razpolago. Dobovski gasilci smo ta dan še posebej s pridom izkoristili, kajti organizirali smo že tradicionalno spomladansko čistilno akcijo. Območje čiščenja obsega obcestni pas in ga vsako leto malo razširimo. Letos smo čistili pas ob lokalni cesti od Šentvida proti Dobu, nato pa ena skupina proti Rdečemu Kalu, druga pa proti križišču Pokojnica. Počistili smo tudi »regionalko« od Radohove vasi (proga) do Pokojnice. Če se- valentinov pohod invalidov Na sončno soboto smo se zbrali ob deveti uri pri spomeniku v Gorenji vasi. Pozdravil nas je predsednik vinogradnikov, zapeli so tamkajšnji pevci. Ob plačilu pristojbine smo dobili vsak svoj lepi spominski vrček, ki nam je na poti še kako koristil. Pot nas je vodila do Svetinje, okoli zidanic in vinogradov do Ojstrega vrha, proti Rajski dolini. Stari gori in na Jurjev hrib. Dvanajst kilometrov poti smo premagovali počasi in vztrajno, dva glasbenika sta dvigovala razpoloženje z zvoki kitare in harmonike. Prijazni domačini so nam pri zidanicah postregli z okusno pripravljenimi jedrni, dobri kapljici iz lastnega vinograda pa tudi žganja ni manjkalo. Ko so postregli malico, smo bili vsi že siti in utrujeni, razen neumornih glasbenikov. Komaj smo zbrali moč za nadaljevanje poti, kjer so nas zopet ustavljali gostoljubni domačini. Vodič nas je spremljal vso pot in z veseljem razlagal o lepih krajih. Na Jurjevem hribu nas je pričakalo kosilo, ansambel in zabava s plesom, kdor je še zmogel. Domenili smo se, da se ob letu ponovno dobimo na 16. pohodu po »Šmavru«. Med pisano množico smo bili tudi invalidi Grosuplja, Ivančne Gorice in Dobrepolja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se za nas trudili ob zidanicah in nas lepo sprejeli in postregli. Naj Vam vinogradi lepo obrodijo! Življenje je težko in zahtevno, a mi smo bolj vzdržljivi! Lep pohodniški pozdrav Renata Laznik Društvo invalidov Grosuplje r asf Ji ¡w>-1 " r 1 Is*».'- »OČISTIMO ŠENTVID V TRUBARJEVEM LETU« Vsi okoljsko ozaveščeni in tisti, ki to želite postati ter vam ni vseeno, v kakšnem okolju živimo, ste vljudno vabljeni na spomladansko čistilno akcijo OČISTIMO ŠENTVID V TRUBARJEVEM LETU. Potekala bo v soboto, 29. marca 2008. S člani Turističnega društva Šentvid pri Stični se zberemo pri domu upokojencev ob 9. uri. Šentvid vas pričakuje v vsej svoji lepoti in nesnagi. Obljubljamo vam kup smeti in na koncu najboljši občutek po dobro opravljenem delu. Predstavniki turističnega društva bomo poskrbeli za primerno zaščitno opremo in malico. Čistilno akcijo bomo ponovili še zadnjo soboto v aprilu in maju, saj pričakujemo obiske delegacij držav Evropske zveze, novinarjev in gostov, ki bodo med predsedovanjem potovali in se ustavili v našem kraju. Obiskala pa nas bo tudi ocenjevalna komisija Turistične zveze Slovenije. Bo naš kraj med najlepšimi? Potrudimo se! Zbori držav EU bodo prepevali z našimi pevci na letošnjem taboru. Poskrbimo, da se bodo spoštovani gostje prijetno počutili pri nas, zato bi res morali še posebno skrb in pozornost nameniti čistoči. Vzemite si čas in se nam pridružite ob čistilnih akcijah. Veseli vas bomo. Skupaj varujmo svoje okolje skozi vse leto, zato za odlaganje odpadkov uporabimo zabojnike in smetnjake. Turistično društvo Šentvid pri Stični nageunji za dan zena vivančni gorici V petek, 7. marca, je v kulturnem domu Ivančna Gorica potekalo tradicionalno, že deseto srečanje krajanov ob dnevu žena. Dogodek že vsa leta organizira Kulturno društvo Ivančna Gorica na pobudo predsednice Marjane Hočevar. Letošnje leto sta za sproščeno vzdušje poskrbeli skupini Ljudski godci iz Ivančne Gorice in Kulturno društvo Mokerc iz Ižanske občine. Slednji so nam prikazali tudi belokranjske ljudske plese in običaje. Ob tej priložnosti je priznanja podelil predsednik Zveze združenj borcev NOB, izpostava Grosuplje, Milan Goršič, ki je tudi spregovoril nekaj prijaznih besed. Prireditev je minila v sproščenem vzdušju praznika, ki po besedah Marjane Hočevar zopet dobiva nekdanji pomen, saj je po njeno to lep in edinstven praznik. Sledila je pogostitev in druženje ob kozarčku. Aljaž Celarc 16 Ivančna Gorica, marec 2008 ■VABLJENI V SOlO ZA STARSE [ ZD IVANČNA SuSCA Nosečndst je čas pričakovanja, veselja, vznemirjanja, pa fcudi negotovosti m strahu. :>< Pomagali vam bomo, K da se boste na prihod novega družinskega člana dobro pripravili. 03. 04. 200& ob I 7:00 i 1.04. 2006 ob I 7.-00 14. 04. 2005 ob 1 7:00 23. 04. 2006 ob I 7:00 Srečanja bodo v sejni dvorani občine Ivančna Gorica (Žolnir center), šola za starše bo naslednjičjunya! Prijavite se lahko; • v ginekološki ambulanti • po telefonu 01/ 781 90 15 • na prvem srečanju Mateja Pevec. dtpl. babica CSB/^B^/raB 0C3UPC3®0O] šentviški pritrkovalci obiskali starejše v tisju Šentviški pritrkovalci smo novo leto začeli z obiskom starejših v domu za ostarele v Tisju. V petek, 4. januarja 2008, smo glasbo zvonov prinesli kar k njim in tako pritrkavali pred praznikom Treh kraljev. Na kompletu miniaturnih zvonov smo zaigrali različne pritrkovalske melodije in tako naredili pravo praznično vzdušje. Na kratko smo tudi predstavili pritrkavanje v besedi in s starejšimi delili svoja doživetja. Poleg starejših so se obiska udeležili tudi pritrkovalci iz Šmartnega pri Litiji. Po končanem nastopu smo povabili še domače pri-trkovalce, ki so z veseljem predstavili svoje melodije. Ganljivo je bilo opazovati utrujene obraze, ki so kar žareli od veselja ob poslušanju melodij zvonov. Po končanem pritrkavanju je vse navzoče nagovoril župnik g. Marjan Lampret in posebej poudaril pomen zvonov za vernega človeka. Zadnji konec tedna, pred začetkom postnega časa, pa smo se udeležili zvono-zimovanja v Tunjicah pri Kamniku. Zimovanje je potekalo od petka, 1. februarja, do nedelje, 3. februarja. Poleg šentviških pritrkoval-cev so se zimovanja udeležili še pritrkovalci iz župnije Lj/Zalog - Kašelj, Zasavska Sveta gora in Šmartnega v Rožni dolini pri Celju. Župnik Pa- vel Juhant nas je z veseljem sprejel v svoje župnišče, ki je za tri dni postalo naš drugi dom. Poleg praktičnega pouka pritrkavanja in različnih predavanj smo si v soboto ogledali še zvonike v Homcu, Vodicah in Mengšu. Še posebej nas je navdušil slednji zvonik, v katerem domuje kar pet zvonov znane ljubljanske zvonarne, ki je podedovala Samassa-vo zapuščino. Poleg znanja o zvonovih pa smo spletli tudi nova prijateljstva in kljub kratkemu, a vsebinsko zelo bogatemu koncu tedna dodatno utrdili naše poslanstvo, ki ga imamo kot pritrkovalci v Cerkvi. Postni čas je čas, ko pritrkovalska glasba zvonov utihne. A ne za dolgo. Prav kmalu se bo oglasila na velikonočno jutro in v vsej svoji lepoti in moči oznanjala zmago življenja nad smrtjo. Jože Mehle Zbrani veterani na letošnjem občnem zboni Ivančna Gorica, marec 2008 IS ENOTNI V BOJU ...! pa so še poročila blagajničarke Jelke Janežič in predsednika nadzornega odbora Marjana Berceta. V programu dela za leto 2008 je Peterka omenil tudi postavitev spomenika v Dobrepolju pred Podpe-ško jamo, kjer je bilo med vojno za Slovenijo shranjenega veliko streliva in orožja. Precej naj bi postorili še na povečanju članstva, saj je bilo na območju nekdanje občine Grosuplje vpoklicanih okoli 4000 vojakov teritorialne obrambe in približno 500 pripadnikov civilne zaščite, združe- nje pa trenutno šteje nekaj nad 200 članov. V članstvo se prav tako lahko vključijo partnerke oziroma partnerji veteranov. Na občnem zboru so potrdili finančni načrt za leto 2008. V načrtu združenja je podobno kot preteklo leto organiziranje in sodelovanje na številnih prireditvah in izvedba drugih dejavnosti. Podelili so še nekaj priznanj, po končanem občnem zboru pa so se člani še kar nekaj časa zadržali ob zakuski v prijetnem druženju. Jože Miklič VETERANI OZVVS GROSUPLJE NA 4. ODPRTEM PRVENSTVU SEVERNOPRIMORSKE V VELESLALOMU V soboto, 26. januarja 2008, je na smučiščih Smučarskega centra Cerkno potekalo 4. odprto prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo Severnopri-morske v veleslalomu. Tekmovanje je bilo organizirano v okviru spominskih smučarskih tekem Partizanske smučine Cerkno 45. Tekmovanja se je udeležilo 105 tekmovalcev iz veteranskih združenj iz vse Slovenije. Po tekmovanju so se udeleženci spustili v dolino, kjer je v Hotelu Cerkno potekalo druženje s priložnostnim kulturnim programom, razglasitvijo rezultatov ter podelitvijo medalj in pokalov najboljšim. Tekmovanja se je udeležilo deset veteranov OZVVS Grosuplje. Tekmovali so v naslednjih kategorijah: - moški nad 55 let (1951 in starejši), - moški od 46 do 55 let (1952 do 1961) in - moški do 45 let (1962 in mlajši). V tekmovanju ekipno smo dobili pokal za 3. mesto v trajno last. Za uspeh so se borili (na fotografiji): od leve čepijo Andrej Kastelic, Peter Saje, Janez Fink, Joško Hrovat, od leve stojijo Dušan Hudolin, Janez Kastelic, Davorin Tomažin, Peter Kastelic, Franc Skubic in Dušan Rus. Davorin Tomažin V pivnici Anton je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje imelo 28. februarja svoj redni letni občni zbor. ki se ga je udeležilo okoli 80 članov, od tega tudi kar nekaj žensk. Občnega zbora pa se je poleg članov in gostov iz sosednjih združenj, policijskega združenja in zveze udeležil tudi Janez Pavlin, župan Dobrepolja - občine, v kateri letos združenje namerava postaviti spominsko obeležje v spomin na osamosvojitveno vojno ob vhodu v kraško jamo v Podpeči, kjer je bilo varno skrito pred agresorji veliko orožja in streliva. Predsednik Boris Peterka je ob pozdravu članov in gostov iz sosednjih združenj predlagal počastitev spomina z minuto molka na bivšega predsednika države dr. Janeza Drnovška. Nato so izvolili organe občnega zbora. Še preden pa je občni zbor začel delo, sta člana združenja izvedla častno dejanje. Predsednik delovne- ga predsedstva je bil tudi to pot Miro Zupančič, ki je uspešno vodil občni zbor, na katerem so podali vsa potrebna poročila. Boris Peterka je med drugim povedal, da se je v združenje vključilo 14 novih članov, precej pa so naredili tudi na prepoznavnosti združenja in so se udeležili številnih prireditev in Častno dejanje sta izvedla Gregor Bre-gar in Andrej Godec. športnih tekmovanj. Organizirali so tudi dve okrogli mizi, o katerih smo v Grosupeljskih odmevih že pisali. Med poročilom je opozoril, naj si člani čim prej uredijo status veteranov, saj ima država dokaj pomanjkljive evidence na tem področju. Podpredsednik združenja Dušan Hudolin je posebej izpostavil pomen sprejetega pravilnika o dodeljevanju pomoči članom, ki se znajdejo v stiski. Sprejet je tudi pravilnik o pogrebnih svečanostih članov združenja in pri tem je še posebej opozoril, da morajo svojci pravočasno posredovati informacijo združenju. S predloženo člansko izkaznico pa lahko na primer člani izkoristijo nekatere ugodnosti v zdravilišču Laško. Na področju športa je Davorin Tomažin nanizal kar precejšen seznam, kjer so se veterani udeležili različnih športnih tekmovanj in pri tem dose-ali kar nekai vidnih usoehov. Sledila Za delovnega predsednika občnega zbora Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje so prisotni potrdili Mira Zupančiča, za člana pa Franca Šesta in Staneta Zveglo. mmgim 0c3dpra@®o ■ post - vir moci in in zdravja Post je nekaj zelo običajnega in naravnega, saj se postimo vsako noč. S postom čistimo svoje telo in dušo strupov, odpadnih in škodljivih snovi, negativnih čustev ... Post se priporoča vsem ljudem, starim nad 30 let, enkrat do dvakrat letno. Najbolj priporočljivo je spomladi in jeseni. Poznamo več načinov poštenja. Najbolj varna oblika za vse je post z zelenjavnimi in sadnimi sokovi in vodo. Pri čemer nikakor ni priporočljivo piti samo sadne sokove, saj z njihovim uživanjem porabljamo kalcij iz kosti, kar lahko vodi v nastanek osteoporoze. Za post je bistveno redno čiščenje debelega črevesja, saj v nasprotnem primeru post ni tako učinkovit. Ne samo to, strupi, ki se začnejo med postom sproščati, in odpadne snovi, ki zastajajo v črevesju, lahko povzročijo samozastrupitev organizma. Najbolj preprosta načina za rešitev tega problema sta klistiranje in hidrokolon terapija. Hidroko-lon terapija (HKT) ali preprosto kolonik je čiščenje debelega črevesja s filtrirano vodo, ki jo s pomočjo naprave skozi zadnjično odprtino spuščamo v črevesje. Gre za neboleč poseg, ki ga kombiniramo z masiranjem trebuha in dihanjem. S HKT odstranjujemo staro blato, ki se je nabralo v stenah črevesja (in povzroča toksikacijo - zastrupljenost) ter različne zajedavce. Terapijo izvaja za to usposobljen strokovnjak s pomočjo posebne naprave. Tak način poštenja je še bolj učinkovit in omogoča čiščenje tudi več let starih oblog, snovi ali negativnih čustev. Poleg fizičnega čiščenja pa se med postom dogaja tudi duševno in duhovno čiščenje. Ko se postimo, postopoma plast za plastjo prodiramo globlje in čistimo svoje tkivo in celice, v katerih so zapisana tudi naša čustva in duhovna stanja. Tako skozi čiščenje odpadnih snovi čistimo tudi čustvene blokade in zastoje. Poleg tega se med postom čistijo tudi možgani in naše misli. Ljudska modrost pravi, da je hrana povezava telesa z dušo. Če se za nekaj časa odpovemo hrani, ima duša možnost, da se osvobodi in jo lahko bolj jasno začutimo. Spomladanski čas je kot naročen za to. Drago Klanšček, univ. dipl. ing., dipl. hidrokolon in shiatsu terapevt ZAKON 0 JAVNIH ZBIRANJIH (ZJZ) V POVEZAVI Z IZVAJANJEM GOSTINSKE DEJAVNOSTI IZ ZAKONA 0 GOSTINSTVU (ZG0S1JPB1 IN ZGOS-C) IN PRAVILNIK 0 MERILIH ZA iOLOČANJE OBRATOVALNEGA ČASA GOSTINSKIH OBRATOV IN KMETIJ, NA KATERIH SE OPRAVLJA GOSTINSKA DEJAVNOST V pojasnitev nejasnosti, ki se pojavljajo pri gostincih, ki poleg svojih osnovnih dejavnostih v svojih ali najemniških gostinskih lokalih prirejajo različne zabave z glasbo, ki jo izvajajo tako imenovani DJ-ji ali glasbene skupine, vam posredujemo in vas obenem seznanjamo z veljavno zakonodajo s tega področja. prireditev z benko pulko Pomlad je že stopila v naše prostore. Slike z zvončki, trobenticami in s pomladanskim cvetjem krasijo naš prostor, kjer se ob ponedeljkih in sredah zbiramo in družimo. V mesecu februarju smo za naše najdražje izdelovali valentinove srčke. Vsak je v srček napisal posvetilo, dodal svoj odtis roke ter ga okrasil z okrasnimi trakovi. Praznovali smo tudi rojstne dneve, tako da nam ni bilo dolgčas. Vsak ponedeljek in sredo obiskujemo tudi pevske, plesne in glasbene delavnice, ki se jih radi udeležimo. Delavnice potekajo v prostorih Športnega društva Brezje, kjer nam izdatno pomaga podjetje PIL INŽENIRING. Pri tiskanju zloženke pa nam je pomagala Tiskarna Kocman Grosuplje. V izogib neprijetnim, celo tragičnim dogodkom, ki smo jim bili priča v zadnjem času, smo se na Policijski postaji Grosuplje odločili, da zapišemo nekaj zakonskih določil, ki so jih gostinci dolžni upoštevati pri svojem poslovanju. 12. člen Zakona o gostinstvu s popravki (ZGos-UPBl in ZGos-C) (1) Merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, predpiše minister, pristojen za gostinstvo. (2) Gostinec oziroma kmet določi svoj obratovalni čas v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka in ga prijavi za gostinstvo pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti. (3) Samoupravna lokalna skupnost lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa. (4) Gostinec oziroma kmet mora poslovati v obratovalnem času, določenem v skladu z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena. Tretjega aprila 2008 ob 19.30 načrtujemo v Kulturnem domu Grosuplje veliko multimedijsko predstavitev, ki jo bo skupaj z nami izvedla Benka Pulko. Poleg tega, da je izjemna ženska, svetovna popotnica in Slovenka leta 2003, navdušuje ljudi okoli sebe s posebno energijo in toplino. Leta 1997 je odpotovala in v petih letih in pol z motorjem prevozila 75 držav, vseh sedem celin in se zapisala v Guin-nessovo knjigo svetovnih rekordov. Vse to in še veliko več bo strnjeno v poučni, zabavni in silno zanimivi prireditvi, polni na stotine odličnih fotografij, zanimivih videoposnet-kov ter avtentične glasbe iz različnih delov sveta. Benka je ustanoviteljica človekoljubnega sklada Verjemi vase in osvoji svet, prek katerega se zavzema za izobraževanje otrok po svetu. Trenutno njena fundacija šola 300 Tibetanskih otrok v izgnanstvu. V projektu»Svet na dlani pa zbira sredstva za povezanost slovenskih osnovnošolcev s svetom. Pred kratkim je Benka izdala knjigo Pocestnica (www.Pocestnica. si), ki je postala pravi hit in najbolj prodajana domača knjižna uspešnica. Izjemno branje izpod peresa izjemne ženske! Z veliko sreče bo na prireditev prinesla zadnje izvode naklade, ki bo kmalu razprodana. Prireditev bo izjemno zanimiva, za pomoč pa se moramo zahvaliti tudi ZVEZI KULTURNIH DRUŠTEV GROSUPLJE in Simoni Zore Ra- 3. člen Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa (1) Gostinec oziroma kmet določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto gostinskega obrata (na primer: slaščičarne, okrepčevalnice, bari, vi-notoči in osmice med 6. in 24. uro). (2) Če gostinski obrat oziroma kmetija opravlja gostinsko dejavnost izven časa, določenega v prejšnjem odstavku, se šteje, da obratuje v podaljšanem obratovalnem času. 4. člen Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa (1) Ne glede na določbe prvega odstavka 3. člena tega Pravilnika smejo gostinski obrati, ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na stanovanjskih območjih, obratovati med 6. in 22. uro. Obratovanje izven tega časa se šteje za podaljšani obratovalni čas. (2) Gostinec oziroma kmet lahko v primerih iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika in iz prvega odstavka 4. člena Pravilnika obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, ki o tem odloča na podlagi meril, sprejetih na podlagi tretjega odstavka 12. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 4/06 - movš, ki nam omogočata izvedbo prireditve v Kulturnem domu Grosuplje na Adamičevi cesti 16. 12. marca ob 15.30 pa bo v naših prostorih izveden občni zbor Društva Sožitje Grosuplje, kjer bomo pregledali delovanje društva in začrtali smernice za naprej. Vabljeni so vsi člani društva. Društvo Sožitje Grosuplje letos praznuje že 10-letnico svojega delovanja. Seveda bi ponovno povabili tudi vse, ki si želijo doživeti čudovito izkušnjo prostovoljstva, da se nam pridružijo na naših delavnicah ob ponedeljkih in sredah od 16. do 18. ure. Druženje z osebami z motnjami v duševnem razvoju vas obogati in prejeli boste veliko več, kot lahko pričakujete. Ne pozabite, potopisno predavanje BENKE PULKO, Kulturni dom Grosuplje (Kino), četrtek, 3. april 2008, ob 19.30. DRUŠTVO SOŽITJE GROSUPLJE, Adamičeva cesta 29, Grosuplje, sozitje.grosuplje@siol.net http://www.prostovoljstvo.org/so-zitjegrosuplje, predsednica društva Nevenka Zrnec 031/600-020 Urška Pečnik in Slavko Šteh uradno prečiščeno besedilo). Izdaja soglasja se lahko veže na vnaprej določeno časovno obdobje ali na predhodno izpolnitev določenih pogojev in ga ob neizpolnitvi teh pogojev tudi prekliče. 17. člen Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa (1) Gostinec lahko brez dovoljenja za gostinstvo pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti obratuje dlje, kot traja obratovalni čas na dan pred prazniki, določenimi z zakonom, ter ob pustovanju in martinovanju (vsakič po enkrat), ob drugih priložnostih pa le po odločitvi občinskega organa, pristojnega za gostinstvo. To soglasje se lahko nanaša na več priložnosti hkrati. Zakon o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo) v prvem odstavku 14. člena določa, da organizator v prijavi prireditve navede tudi čas trajanja prireditve ter seveda razlog za izvedbo prireditve. Če organizator želi organizirati prireditev v gostinskem obratu, kjer se sicer opravlja gostinska dejavnost, mora pri določitvi časa trajanja prireditve upoštevati področno zakonodajo. Organizator, ki organizira prireditev v gostinskem obratu, mora tako upoštevati vse omejitve obratovalnega časa, ki jih določajo Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, ŠT 78/99 in 30/06), sprejeta na podlagi Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 4/06 - uradno prečiščeno besedilo) in predpisi lokalnih skupnosti. Glede na navedeno si mora organizator, ki želi organizirati prireditev v lokalu prek obratovalnega časa, predhodno pridobiti dovoljenje za podaljšanje obratovalnega časa in ga priložiti prijavi. Prijava prireditve oziroma izdaja dovoljenja za javno prireditev namreč nima za posledico podaljšanje obratovalnega dovoljenja gostinskega obrata do predvidenega zaključka javne prireditve. Ker je skladno z 8. členom Zakona o gostinstvu podlaga za ugotavljanje pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih obratih uporabno dovoljenje, ki ga izda pristojna upravna enota na podlagi predpisov o urejanju prostora v skladu z namembnostjo objekta oziroma poslovnega prostora, mora organizator upoštevati tudi omejitve, ki izhajajo iz uporabnega dovoljenja in ki sicer zavezujejo gostinca (na primer Dovoljeno število obiskovalcev). Praksa gostincev je, da si pridobivajo podaljšanje obratovalnega časa na podlagi zaprosila na pristojni občini. V omenjena zaprosila navajajo, da bodo organizirali razno razne prireditve (od t. i. partyjev do najema DJ-jev, raznih skupin ...). S tem menimo, da gostinec organizira javno prireditev. V izogib kakršnimkoli neprijetnostim ob nadzoru gostinskega lokala predlagamo, da skladno z 11. členom Zakona o javnih zbiranjih prijavi javno prireditev na tukajšnji policijski postaji (najmanj pet dni pred dnevom prireditve). V skladu s prijavo mora gostinec poskrbeti za javni red in mir v času javne prireditve. Tu sta pa dva različna modela: - prvi model je, ko prijavi javno prireditev in pri tem ne najame niti DJ-ja niti kakršnekoli skupine (razno razni partyji); v tem primeru je dovolj, da za red in mir na prireditvi skrbijo reditelji; - drugi model pa je, ko organizira javno prireditev in pri tem najame skupino (na primer Rebeko Dre-melj); v tem primeru pa je dolžan skladno s 12. členom Zakona o javnih zbiranjih najeti varnostno službo, ki se ukvarja z zasebnim varovanjem. Gostince pozivamo, da se striktno držijo zakonskih določil, ki smo jih zapisali v tem obvestilu! VODJI POLICIJSKIH OKOLIŠEV OBČINE IVANČNA GORICA Rudi Griinbacher in Marjan Fric 18 Ivančna Gorica, marec 2008 §©Q0üY7® KkiSŠB dan sole na srednji šoli j§Sii»A JURČIČI Na Srednji šoli Josipa Jurčiča je 7. marca potekala prireditev ob dnevu šole. Z njo smo počastili spomin na našega slavnega rojaka Josipa Jurčiča, ki se je rodil na Muljavi 4. marca 1844. Dijaki so prikazali velik del svoje ustvarjalnosti in dogajanja na šoli, ki je nedvomno zelo živahno. Tako je nastopila gledališka skupina, plesalci plesne delavnice so nam prikazali različne standardne in latinsko-ame-riške plese. Hip-hop skupina Pikice je požela aplavz z razgibano koreografijo. Nastopila sta tudi dva pevska zbora, moški in dekliški. Moški je presenetil s povsem prenovljenim repertoarjem. Sledil je nastop klavirskega virtuoza Roka Malkoča in ravnateljev nagovor. Po končani prireditvi so si obiskovalci lahko ogledali še debato debatnega kluba na temo Kosovskega vprašanja, razstavo fotografij in projekt E - Twining. Vzdušje je bilo prijetno še zlasti po končani Nagrajen portret prireditvi, ko so se obiskovalci pove-selili skupaj z nastopajočimi in profesorji. Aljaž Celarc ESSST Mešani pevski zbor pod vodstvom rtrniatelja Milana Jeinikarja. fUSTOVANJE NA OŠ fiRDA VESELA Petega februaija smo učenci OS Ferda Vesela v Šentv idu pripravili pustni sprevod. Že prej smo dobili navodila, da naj vsak razred pripravi skupinsko masko, ki bo vključevala vsaj polovico razreda. Že kakšen teden prej smo zbirali ideje in izdelovali kostume. Na pustni torek pa smo se vse pustne maske pokazale celotnemu Šentvidu, saj smo imeli sprevod po kraju. Medtem so si ocenjevalci pridno ogledovali vse skupinske maske in točke pisali na svoje ocenjevalnike, krajani pa so nas pozdravljali s ploskanjem. Ko smo se vrnili v šolo, je komisija razglasila najboljše maske, vsi pa smo ob glasbi in bombonih nadaljevali pustno rajanje. Katarina Puš, 9. r. KOREKT PLUS - jezikovna šola in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 ,-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • individualno poučevanje angleščine in nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 aii GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). i ''^í-í.'-y r RAOSClf ZELENI VAL 93.1 s 97.Q MHz MAMI, LAČEN! Radio Zeleni val tudi v letošnjem letu pripravlja projekt za otroke po vrtcih občin Grosuplje, Ig, Škofljica, Ivančna Gorica, Dobrepolje in Velike Lašče. Po lanskem uspešnem ekološkem projektu Eko Ferdo se tokrat odpravimo raziskovat, kaj je zdrava prehrana. Začnemo konec februarja in zaključimo ob zaključku šolskega leta. Obiskali bomo nad tisoč otrok v več kot 20 vrtcih. Želimo se priključiti spodbujanju različnih pristopov k spoznavanju narave. Prek polurne interaktivne igre z našim junakom Zmajčkom Ferdom bomo poskušali slediti naslednjim ciljem: • otrok spoznava, da na njegovo zdravje vpliva okolje in on sam; • spoznava, da mu uživanje različne zdrave hrane, telesne vaje in počitek pomagajo ohranjati zdravje; • spoznava različno prehrano in pridobiva navade zdravega in raznolikega prehranjevanja. Igro bo izvajala vzgojiteljica in voditeljica otroške oddaje Zmajček Ferdo. Otrokom pa bo dana možnost in spodbuda, da sprašujejo, sami iščejo odgovore. Prek igre se bo ustvarjala situacija, v kateri otroci sami iščejo rešitev. Otroke pa želimo spodbujati k razmišljanju o zdravi prehrani tudi po našem obisku, ko bodo dobili zgibanko z različnimi nalogami. Ferdo bo v njej predstavil tudi svoj najljubši zdrav obrok in povabil otroke, da tudi oni pošljejo svojega kar na njegov dom - na radio. Poslušajte zelene frekvence in se tudi vi vključite v nagradne radijske otroške oddaje ob nedeljah ob 8. uri. Mami. lačen! so podprli: Pekarna Grosuplje, Zavarovalnica Triglav. Kvas Fala. Pekarna Pečjak. Poslovni sistem Mercator, Komunalne gradnje Grosuplje, Nova Ljubljanska banka. Občina Dobrepolje in Občina Ig. Stanka Parkelj Rozina tM4 i1rd0v kotiček Otroci, pomagajte našemu Zmajčku Ferdu spoznavati sadje in zelenjavo. Najprej poimenujte sadje in zelenjavo, ki ga Ferdo rad je, in navpično v kvadratkih preberite, kako se Ferdo prehranjuje. Ü eko mm EKO SOLA SKRBI, DA ODPADEK V KANTO ZA SMETI ODLETI. ČE ODPADEK PO NESREČI VREČO FALI, GA PRIDEN FANTEK V KOŠ ODLOŽI. VARČUJMO Z VODO, ELEKTRIKO, DRUGAČE NASLEDNJE GENERACIJE NE BO. PLINI NEVARNI SO ZELO, SAJ ČE UIDEJO, BO ŠE ZELO, ZELO HUDO. PAPIR DVAKRAT NA LETO ZBIRAMO, DA GOZDOVI NE UMIRAJO. TO SMO MI, EKO ŠOLARČKI. ZA RED IN ČISTOČO SKRBIMO VSI, KER SMO PAČ TAKO NAVAJENI. ALEŠ, DAVID, MIHA, GREGOR, 8. c, matična šola OS Stična Silili« moz Na vrtu sneženo kepo kotalijo, se novega snežaka veselijo. Ena kepa skotaljena in še ena in še ena. Mali Mihec kotali in si poje en, dva, tri. Snežaka so še okrasili, se po snegu kotalili. Mamica je ven prišla, se je z njimi kepala. Potem so noter vsi odšli, se smejali hi-hi-hi. Drugo jutro sonček je pokukal, okoli snežaka svoje žarke smukal. Snežakse je stopil, otrokom svoje gumbe razdelil. Otroci so za njim žalovali in se dogovorili, da bodo drugo leto novega snežaka naredili. Spela in Sandra, 5. b, matična šola OS Stična prijatiljica Prijateljico, kot si ti, se le stežka dobi. Ob tebi vse se spremeni, vse v življenju smisel dobi. S tabo nič več težko se ne zdi, le takšnega človeka vsak ob sebi si želi. Vedi, ta človek si ti! Ob tebi vsa žalost odhiti in duša k nebu poleti. Ob tebi človek nikoli ni sam, naj povem še, da super si, vse od kar te poznam in te za prijateljico imam. Manca, 6. r, podružnična šola Višnja Gora V lilllilCl V knjižnici, kot zemlja stari, se pretepajo barbari. Tam ne more biti vsak, samo knjižni kak junak. Kekec se z Mojco ljubi, kralj Artur Sneguljčico zasnubi, Žabji kralj pa Palčico poljubi. V tej knjižnici za kapitana Gatnika ni prostora, tega pleška, saj še Harrya Potterja Pehta našeška. Volk Rdeče kapice pa tuli, ker mu po želodcu kruli. Noben ti ni enak, če si ti tudi knjižni junak. Rebeka, 5. d, matična šola OS Stična Ivančna Gorica, marec 2008 IS D) (O) z^ü D^ ^ M ^ 7/a\ n / j-V \ I -1 BALTAZAR RADLIC (IIŠNJA GORA, 1533-1579, LJUBLJANA) ŠKOF IN PRVI KATOLIŠKI PREVAJALEC SVETEGA PISMA OB 530. OBLETNICI MESTI VIŠNJA GORA IN 500. OBLETNICI TRUBARJEVEGA ROJSTVA Baltazar Radlič je gotovo med najmanj znanimi znamenitimi možmi naše občine. O njem se je ohranilo le malo podatkov, pa še te je težko zbrati. Zanesljivo vemo, da se je rodil v Višnji Gori, kaj več o njegovem poreklu pa za sedaj ni znano. Teologijo je študiral na Dunaju, še zelo mlad postal kanonik, potem stolni dekan in generalni vikar, hkrati pa tudi stolni pridigar v Ljubljani. Gornji Grad z baziliko sv. Mohorja in Fortimata. Ko je bila leta 1461 ustanovljena ljubljanska škofija, je bil vanjo vključen tudi benediktinski samostan v Gornjem Gradu, ki ga je škof Krištof Ravbar prezidal in spremenil v škofijsko rezidenco. Prvotno romansko cerkev so deloma prezidali in močno povečali, še bolj pa sredi 18. stoletja, ko so sezidali praktično novo, sedanjo baročno cerkev. Versko vrenje sredi 16. stoletja Naš znameniti Višnjan se je rodil takrat, ko se je v Evropi že močno razvilo gibanje za reformo cerkve. Prvi veliki nastopi Luthra in njegovih sodelavcev so bili že opravljeni, tudi švicarska reformacija se je že utrdila, v notranjeavstrijskih deželah, kamor so spadale tudi slovenske pokrajine, pa je protestantska reformacija šele prihajala. Njen prvi val se je razširil in utrdil zlasti po letu 1542, ko je Trubar postal kanonik in pridigar v Ljubljani, čeprav tedaj še ni bil odkrito luteransko usmerjen. Tedanji ljubljanski škof Kacijanar ga je cenil in mu toliko zaupal, da si ga je celo izbral za osebnega spovednika. Seveda pa je treba upoštevati dejstvo, da se je protestantska skupnost v Ljubljani prav v teh letih hitro krepila. Kot kanonik je Trubar imel sedaj trdnejše mesto in uglednejši položaj v kapitlju. Še bolj je zaslovel s svojim pridigarskim darom in modro oznanjal vero, ne da bi prihajal v hujše spore s katoliki. Osebno je spoznaval tudi vse mestne in plemiške od-ličnike, med njimi naj bi se v tem času v Gornjem Gradu ali v Celju srečal tudi z baronom Ungnadom, štajerskim deželnim glavarjem in kasnejšim odličnim in tesnim sodelavcem. Evropska cerkev v 16. stoletju Trubarju in reformaciji naklonjeni škof Kacijanar je kmalu umrl (31. marca 1544), nasledil pa ga je Urban Textor, vnet katolik in kraljev spovednik ter seveda odgovorni skrbnik, da se lutrovski in drugi novoverski nazori in verske prakse ne bi preveč razširili v njegovi škofiji. Kljub vse določnejšim in številnejšim poročilom o odstopanju ljubljanskih duhovnikov od naukov in liturgičnih predpisov katoliške cerkve, se je vendarle šele leta 1547 odločil za ostrejše ukrepanje. Gotovo je bil temeljni vzrok takemu previdnemu ravnanju predvsem splošen razvoj reformacije v celotnem cesarstvu. V tem času je potekal dolgotrajni tridentinski koncil, ki je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope. Namenjen je bil predvsem prečiščenju katoliških dogem, pa tudi reorganizaciji in revitalizaciji rimske cerkve. Ta veliki cerkveni zbor je potekal v Tridentu (danes Trento, Italija) in v Bologni. Cerkvena skupnost in posvetna oblast sta pričakovali jasne in zadovoljive odgovore na mnoga žgoča vprašanja, nista pa mogli predvideti toliko zapletov. Cesar Kari V. bi se rad opiral na bogato in močno katoliško cerkev s papeško državo na čelu, a ker je zaradi zadolženosti od deželnih stanov terjal vse več davščin, ti pa so v zameno hoteli več neodvisnosti pri svoji verski predelitvi, je dal 27. februarja 1531 podpisati šmalkald-sko pogodbo, po kateri je pristal, da nemški protestantski knezi, ki so se povezali v močno zvezo kneževin, lahko svobodno prakticirajo svojo vero. To se je zgodilo predvsem zato, ker so na cesarstvo z zahoda pritiskali Francozi, z juga pa Turki in cesar ni bil dovolj močan, da bi z vojaško silo pokoril protestante. Podobno je cesar Ferdinand I. še leta 1541 sklical zastopnike deželnih stanov v Prago, da bi ga podprli pri zbiranju vojaštva in denarja za boj proti Turkom, ki so že bili zavzeli Budim in širili svoj imperij proti avstrijskim deželam. Na tem zasedanju je kranjske stanove zastopal Žiga Višnjegorski, ki je tudi so-podpisal spomenico, po kateri vladar v zameno za obrambno podporo dovoljuje delitev evangelija pod obema podobama. Toda ko je po dobrem desetletju šmalkaldska zveza oslabela, umrl pa je tudi njen duhovni spiritus agens Martin Luther, se je cesar Kari V., ki je s Turki sklenil začasni mir, odločil znova povezati versko razdvojeno habsburško cesarstvo. Napadel je šmalkaldce in jih med letoma 1546 in 1547 porazil ter razbil njihovo zvezo. Takrat se je katolištvo spet okrepilo in tudi ljubljanski škof se je odločil za obračun s protestanti na svojem področju. Trubar je moral leta 1547 prvič bežati na Nemško, kjer se je potem zgodil čudež prve slovenske knjige. Notranjost bazilike v Gornjem Gradu, ene od največjih slovenskih cerkva; po stenah in na oltaijih hranijo več imenitnih slik znanih slovenskih in evropskih slikatjev. V lapidariju cerkve v Gornjem Gradu še hranijo grb škofa Ra-dliča, ki žal leži odrinjen v kotu na tleh in ga celo niso uvrstili v najnovejšo knjigo o ljubljanskih škofih. Naša objava je tako piva, ki popravlja to nepozornost. Kamniti grb je solidno ohranjen in meri približno 30 x 50 centimetrov. Ljubljanski kanonik in škof Baltazar Radlič je bil v času Trubarjevega službovanja v Ljubljani še študent, a se je morda le vsaj v obrisih seznanil z evangeličanskim gibanjem. Vsekakor je bil na Slovenskem dovolj dolgo, da se je temeljito naučil materinščine, kar je dokazal kasneje v svojih pridigarskih nastopih. Radlič je slovenske verske, cerkvene in kulturne razmere bolj temeljito spoznaval v času drugega Trubarjevega ljubljanskega obdobja (1562-1565), ko se je nova vera že močno utrdila in je slovenska protestantska verska skupnost zaradi verskega miru razmeroma mirno in urejeno sobivala s katoliško. Trubar je kot superintendent uspešno deloval le štiri leta, potem pa je zaradi slovenskega cerkvenega reda (Cerkovna ordninga, 1564) moral za vselej na tuje. To je bila tista znamenita knjiga, ki se je ohranila v enem samem primerku, ki ga imamo prav zdaj priložnost občudovati na razstavi v Narodnem muzeju v Ljubljani. ff : to®?*.............'». "i'wín'i iliiüum i iii(___ (V- , 15 ZZ^UUi. i I "'P }■: ■ r< 'SndiJtr- ...... fr 1 Mm Začetna stran Radličevega rokopisnega snopiča z zapisi pridig ¡«.¿¿h'/i' ¿-t«, ¿j'mI f-s—* rr..V .' ' ■■■ -,-, I . .......Z/ . . ■ V' ,,,, , >-<>.' A. — ,'.W /. „rv ■ .—.:« •-/' .-.. /w.-., ' ,r„ ,„. i». (UX f •■ ■ V ,;. , ~ v.i 'v^."1,.-' V ------ ¡- Radličev slovenski prevod iz Lukovega evangelija Radlič je prišel v Ljubljano že po njegovem odhodu in dobil mesto stolnega kanonika kakor poprej Trubar. Oba bližnja rojaka sta pridigala in maševala v ljubljanski stolnici. Oba sta bila tudi rodoljuba in zavedna Slovenca, ki sta pri pri-diganju uporabljala (tudi) slovenščino in visoko cenila knjigo. O razmerju Radli-ča do protestantske vere in skupnosti vemo premalo, da bi lahko ugibali, kakšno je bilo. Vsekakor je ostal zvest katolicizmu in užival popolno zaupanje katoliškega deželnega kneza, nadvojvoda Karla in škofa, da je tako mlad napredoval v generalnega vikarja stolnega kapitlja, kar je pomenilo, da je praktično upravljal ljubljansko škofijo. Vedeti moramo, da je bila sicer tedaj Ljubljana uradni sedež škofije, dejansko pa so škofje pretežno živeli in delovali v Gornjem Gradu. Se več, Radliča je po smrti škofa Glušiča nadvojvoda pri petinštiridesetih letih (1579) imenoval za ljubljanskega škofa, potrdil ga je tudi papež, a posvetitve ni dočakal, ker je nenadoma umrl. Slovenski pridigar in pisec Za slovensko kulturno zgodovino je Višnjan, škof Baltazar Radlič, pomemben kot tvorec imenitne knjižnice in predvsem kot pridigar v slovenščini. Bil je velik humanistični zbiratelj knjig, zato si je dal celo izdelati in tiskati svoj ekslibris (lastniški znak na knjigi), po katerem lahko prepoznavamo knjige iz njegove zbirke. Do danes se je ohranilo kar 37 njegovih knjig (pretežno latinskih), ki so vse, razen dveh, iz gornjegrajske škofijske knjižnice prišle v kasnejšo licejsko in prek nje v današnjo Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Po neki posebni sreči se je ohranil tudi njegov rokopisni snopič, v katerega si je zapisoval latinske pridige, pa tudi datume in kraje, kjer je pridigal slovensko. Najbolj dragocen in pričevalen v tem rokopisu pa je seveda odlomek iz Lukovega evangelija v slovenščini. To je edini ohranjeno katoliško besedilo v slovenščini iz tega časa in seveda edini znani katoliški poskus prevajanja Svetega pisma. Čeprav gre samo za eno stran, pa po mnenju Franceta Kidriča pisanje dokazuje, da ni slepo posnemal Trubarja in da je vendarle mogoče, da so po zgledu protestantov tudi nekateri katoliki prišli do spoznanja, daje treba božjo besedo širiti tudi v pisni podobi. Prvih nekaj vrstic je mogoče takole brati: Bodo znamenia na sonci, na luni inu na zvejzdah inu na zemli. Stiskania tih ludi od š(u)mota morskiga bučania inu valov za-čudujoč tih ludi pod strahom inu čakainom tih riči, kir imajo priti čez vus svejt. Zakaj te nebeške moči se bodo gibale inu tedaj bodo vidili tiga sinu človeškiga, pridijoč v enim oblaku z veliko oblastjo inu častjo. Kaj bi Radlič menil o slovenskih knjigah v svojem času, lahko samo ugibamo, kakor lahko tudi ugibamo, da sta se Trubar in Radlič morda kdaj tudi osebno srečala, vsekakor ju povezuje versko dinamični čas, pa tudi dejstvo, da je že v času Trubarjevega otroštva v Višnji Gori delovala župnijska šola, ki jo je kasneje verjetno obiskoval Radlič, Trubar pa ne. Nekaj resnice je morda v povedkah, ki so podprte z nekaterimi dejstvi, da je Trubar morda okoli leta 1515/16 obiskoval župnijsko šolo v Šmarju (današnje Šmarje - Sap), ki je bila povezana tudi s šolo pri samostanu v Stični. Mihael Glavan 20 Ivančna Gorica, marec 2008 IMEL! SMO PREMIiRO iGRi Gledališka skupina VIDOVO iz Šentvida pri Stični je konec lanskega leta postavila na oder komedijo NITI TAT NE MORE POŠTENO KRASTI v režiji Petre Tanko. To je bila v letu 2007 že druga premiera naše skupine. Premiero smo imeli 1. decembra v matični dvorani v Šentvidu pri Stični. Obisk je bil enkraten, gledalci pa so na koncu predstave igralce in njihovo pomožno ekipo nagradili z bučnim aplavzom in s tem dali lepo priznanje celi skupini za vložen trud. Prva ponovitev igre je bila že v nedeljo, v začetku februarja pa je skupina začela gostovati. Bili smo v Srednjih Gameljnah pri Ljubljani, kjer je bila dvorana nabito polna. Za njihov kraj je bila naša igra velika kulturna popestritev in z velikim veseljem so nas povabili, da se z novo predstavo zopet oglasimo. Ob kulturnem prazniku smo predstavo podarili učencem OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Med obiskovalci je bilo veliko staršev z otroki, ravnatelj, profesorji in drugi, ki so z zanimanjem prisluhnili zapletu na odru. Gostovanja so se nadaljevala tudi v mesecu februarju (Rob, Polica, Dol pri Ljubljani), v marcu pa: -v petek, 14. marca, ob 19. uri, Dom Kulture Šentvid (za mamice in žene prost vstop) - v soboto, 15. marca, ob 19. uri, Kulturni dom Dol pri Ljubljani Vabimo vas v našo družbo, da se ob naši igri razvedrite in nasmejite. Gledališki pozdrav! Člani gledališke skupine VIDOVO g— OBUTI MAČEK Otroška gledališka skupina Drzne in lepi je predstavila svoj drugi projekt, in sicer novo gledališko predstavo, delo Charlesa Perraulta, ki nosi naslov Obuti maček. Predstava govori o Najmlajšem bratu Honzku, ki sta ga starejša brata zapustila skoraj brez vsega. Pustila sta mu navadnega mačka, sama pa vzela vse, kar je bilo vredno. Honzek je nad tem razočaran, vendar mu ponovno upanje za srečo povrne ugotovitev, da ima maček dar govora. Honzek mačku zaupa, in tako se začnejo zvijače Obutega mačka. Maček je zelo prebrisan in okrog prsta vrti prav vse, tudi zloglasnega kralja in njegovo hčerko, princeso Jasmino. Ima namreč odličen plan, ki pa je težko uresničljiv in na poti do uspeha se mu postavi veliko preprek. Mladi igralci so svoje vloge in celotno predstavo odlično izpeljali in tako gledalcem pričarali enkratno odrsko poslastico, vredno vseh pohval! Igrajo: Maček: Tjaša Skubic Honza: Matic Kravanja Kralj: Janez Znidaršič Jasmina: Katja Kastelic Straža 1: Mojca Medved Straža 2: Janja Medved Spletična: Katja Lampret Velikan, miška: Nina Hauptman Prepelica, kmetica: Eva Znidaršič Priredba teksta: Marek Bečka, režija: Klemen Janežič, asi- stentki režije: Maja Lampret, Damijana Bijek, avtor glasbe: Igor Adamič, kostumograjija: ga. Marija Ljubic, Anja Radovič, Damijana Bijek, Maja Lampret, scenogi-afija: Anja Raclovič, Damijana Bijek, Maja Lampret, fotografija: Tina Rus, tehnika: Tatjana Tomšič, Mik Lampret, maska: Sabina Omahen Več o predstavi in drugem dogajanju v društvu najdete na: www.kd-sticna.si. Kulturno društvo Stična Fotografije: Tina Rus uspehi MLADIi glasbenikov glasbene ŠOLI grosuplje na kmovanju temsig V februarju in marcu 2008 poteka že 37. tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov - TEMSIG. Mladi glasbeniki lahko letos tekmujejo v naslednjih kategorijah: trobila, harmonika, petje, komorne skupine in solfeggio. Regijskega tekmovanja, ki je izbirno tekmovanje za državno tekmovanje, so se z velikim uspehom udeležili tudi učenci Glasbene šole Grosuplje. Trobentač Nace Zupančič, učenec podružnice Ivančna Gorica, je v 1. a-kategoriji pod mentorstvom prof. Roberta Petriča prejel zlato priznanje. Kitarski duo: Katja Mehle in Marko Smiljanič, ki deluje v Grosupljem, je v 1. kategoriji pod mentorstvom prof. Barbare Škr-janc prejel zlato priznanje. Tudi klavirski duo: Lucija Prijatelj in Daša Vodičar je v 1. kategoriji pod mentorstvom prof. Lo-vorke Nemeš Dular prejel zlato priznanje. Učenki obiskujeta pouk na pod- ružnici Videm-Dobrepolje. Klavirski duo: Filip Markovič in Andrej Debevec iz podružnice Škofljica je v 1. kategoriji pod mentorstvom prof. Evelin Lego-vič in Lovorke Nemeš Dular prejel bronasto priznanje. Vsem udeležencem tekmovanja iskreno čestitamo, za dobitnike zlatih priznanj, ki se bodo udeležili še državnega tekmovanja v mesecu marcu, pa držimo pesti in jim želimo veliko uspeha! GS Grosuplje ff f M(1**jJ lJ i čp • [' 1 0 CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p. Ljubljanska c. la, Ivančna Gorica tel: 01/787 7105,fax: 01/787 71 61 gsm: 041-031/655 622, info@rojec.net www.rojec.net Ivančna Gorica, marec 2008 IS nove moči v kulturnem društvu janeza ciglerja višnja gora Od januarja 2008 višnjansko kulturno društvo deluje z idejami in zagnanostjo novih članov pod vodstvom predsednice Barbare Bobnar ter ob spodbudi prejšnjih članov. Celoletni program dela, ki smo ga sprejeli na uvodnih srečanjih, zagotavlja pestro kulturno dogajanje. Kar nekaj aktivnosti in prireditev je društvo že izvedlo. Lahko ste si ogledali kulturno prireditev ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika, društvo je sodelovalo pri kulturnem programu ob pohodu po Jurčičevi poti ter pri otvoritvi nove pošte v Višnji Gori. Dejavnosti pa je še veliko. Petnajstega marca je bila v župnijski dvorani delavnica izdelovanja butaric, 25. 3. bo kulturno društvo skupaj z osnovno šolo Višnja Gora pripravilo proslavo ob materinskem dnevu, v maju pa bo koncert mešanega cerkvenega pevskega zbora. Člani društva bomo svoj prispevek dali tudi utečenim vsakoletnim prireditvam: Aninemu sejmu, prireditvi ob dnevu državnosti na Polževem in pred gasilsko veselico, oratoriju, organizirali bomo potopisna predavanja, koncerte, miklavževanje, adventno-božič-no delavnico, žive jaslice ... Glavni projekt v letu 2008 pa je sodelovanje na osrednji prireditvi ob 530-letni-ci mestnih pravic Višnje Gore, ko bomo uprizorili Kozlovsko sodbo v Višnji Gori. Kulturno društvo vabi v svoje vrste vse tiste, ki se želite aktivno udejstvo-vati, ter tiste, ki želite le prejemati obvestila o kulturnih dejavnostih v Višnji Gori. Dobrodošle so kritike, pohvale in predlogi glede tega, kako bi Višnjo Goro kulturno obogatili. Kultura je ogledalo kraja - na tej misli temelji delo članov kulturnega društva. Vabljeni, da se udeležujete dejavnosti ter vsaj tako sodelujete pri podobi Višnje Gore! Martina Virant Podatki o društvu: Predsednica: Barbara Bobnar Naslov: Kulturno društvo Janez Cigler Višnja Gora, Mestni trg 21, 1294 Višnja Gora Elektronska pošta: kud.janez.cigler@gmail.com TRR: 02041-00121592/40 ob počastitvi slovenskega kulturnega praznika 8. februar, nam Slovencem znan praznik, je dan, ko se spominjamo smrti našega največjega pesnika in pisatelja dr. Franceta Prešerna. V ta namen smo se 6. februarja v Višnji Gori kulturno obogatili s prireditvijo, kije potekala v dvorani gasilskega doma. Kulturno prireditev je pripravilo kulturno društvo Janez Cigler v sodelovanju z mentorji in njihovimi učenci podružnične šole v Višnji Gori. Vse zbrane je na začetku nagovorila predsednica kulturnega društva Barbara Bobnar. Takoj za njo pa se je na odru med prikupno ljudsko igro gnilo jajce prikazal On. Oblečen je bil v črne hlače in temen telovnik, nosil je frak, na glavi pa je imel čisto pravi cilinder. V rokah je držal gosje pero in list papirja. Verze, ki so mu prihajali na misel, je prelival na papir in skladal pesem. Igrajoči se otroci so ga takoj prepoznali in zatem ogovorili: »Doktor fig, doktor fig, dajte nam fig.« Prešeren se jim je nasmehnil, segel v žep in vsakemu izmed njih dal figo. Sledila je plesna točka mladih plesalk, obarvana v pustnem duhu. Prireditev so obogatile recitacije Prešernovih pesmi, prebran spis o Primožu Trubarju ter glasbena nastopa Patricije Ivnik in Marka Gnidovca. Za smeh na ustih so poskrbeli člani KUD Janez Cigler z uprizoritvijo dveh prizorov Linhartove Županove Micke. Po Prešernovem zaključnem nagovoru pa je šolski pevski zbor zapel še slovensko in evropsko himno. Tako smo zaključili naše enourno druženje, domov pa smo odšli kulturno ozaveščeni, kot se to spodobi za pravega Slovenca. Miha Slapničar, član KUD Janez Cigler KRAŠKA NARAVA UMETNICA V BAROČNEM STILU Kras je značilno geografsko področje, kjer so tla v veliki meri sestavljena iz vodo-topnih snovi, kot so apnenec, nekateri dolomiti in sadra. Taka tla so propustna za meteorne vode in na krasu površinske vode tečejo večinoma pod zemljo, ker sije voda s postopnim raztapljanjem teh snovi utrla pot, na veliko mestih pa je na ta način v tisočletjih izdolbla pod zemljo velike votline. Pri nas so od kraških votlin najbolj poznane Škocjanske jame, Postonjska jama in Zupanova (Taborska) jama med Grosupljem in Turjakom. Po vsej Slovenije je še veliko manjših kraških jam, saj je približno ena tretjina slovenskih tal kraškega značaja. Kras je razširjen po vsem svetu, največja kraška področja so na Kitajskem in menda, da so taka tla po vsem svetu dobila imena, izpeljana iz korena »kras« po naši kraški planoti v objemu tržaškega zaliva, vipavske doline, Brkinov, Pivke in slovenske severne Istre, ki se že od nekdaj imenuje Kras. Tu so bili kraški pojavi najprej in najbolj temeljito raziskani in objavljeni v mednarodni javnosti. Italjansko se kras imenuje »carso«, nemško »Karst«, angleško »karst«. Oboki podzemnih kraških jam spominjajo na masivne in zaobljene oboke v baročnem stavbarstvu, kjer so oboki, seveda neprimerno manjši kot v kraških jamah, delo človeških rok in človeškega znanja o fizikalnih silah nosilnosti in opazovanja narave. Naravi se ni bilo treba učiti od nikogar, ona je na osnovi naravnega izbora ohranila tisto, kar se je fizikalnim silam primerno oblikovalo pod zemljo samo od sebe. Kar ni sledilo obokanosti, se je sesulo in oblikovalo odprte kraške pojave vrtače. Kar pa je ostalo pod zemljo, je bilo dolgo prikrito človeškim očem in posamezne kraške jame so bile odkrite zgolj naključno. S svojim kapniki so kraške jame še veliko bolj vznemirljive in mogočne, kot jih je ustvaril barok v svojem mo- numentalnem stavbarstvu. Tudi področje občine Ivančna Gorica leži s svojim velikim delom na kraškem ozemlju. Vsa Suha krajina, pa ne samo Suha krajina, ima pod seboj izrazito kraški svet. Pod vrhom Polževo leži vas Zavrtače, ki je dobila svoje ime po številnih vrtačah v tej in širši okolici. Smučarska skakalnica, ki so jo zgradili Ljubljančani pred drugo svetovno vojno na Polževem, je bila postavljena v strmino večje kraške vrtače neposredno ob današnjem hotelu. V Zgornji Dragi je neposredno ob današnji avtocesti travnik, imenovan Zelenec, ki ga prikazujem na sliki in na tem mestu so včasih izpod Skončnikovega hriba ob povodnjih prihajale na piano človeške ribice ali močerili (Proteus anguinus an-guinus). Na Viru pri Stični je zelo znano in opisano vrelo človeških ribic, ki so izrazit znanilec krasa in večjih kraških jam v podzemlju. Morda se tudi v podzemlju stiškega krasa skrivajo podobne podzemne dvorane, kot so bile odkrite pri Grosupljem in še čakajo na svojega prvega obiskovalca. Človeške ribice, ki tod prihajajo na dan iz svojega temnega kraljestva, nas prav gotovo spominjajo na nekaj takega. Valentin Skubic Drenažni kanal izpod nasipa avtoceste, ki se izliva v Zelenec, kar ga je še ostalo, odkar tod teče trasa avtoceste. 22 Ivančna Gorica, marec 2008 —-----------------"""" testo Rezervoarji za vodo Podzemni v povoznl Izvedbi idzemne KNJIŽNICA IVANČNA GORICA Biološke čistilne naprave od 2-155 prebivalcev BSWrp Popolnoma biološke čistilne naprave Greznice - Sistemi za izkoriščanje deževnice - Elementi za izdelavo ponikalnic Ponikalni sistemi Poniiwirs elementi Posode za Greznice z enim, dvema ali tremi prekati r>~.....* Želite svojo staro '--dife.r/ obstoječo greznico Jj ¿, spremeniti v čistilno napravo? Mi imamo rešitev za Vas. Pokličite! Vodomerni jaški - povozna izvedba - do - 30 st. Celzija - za vodomere od 1/2"do 5/4" - možnost vgradnje do treh vodomerov - ugodna cena Filtri za deževnico Filtri za deževnico vgradnja na zleb ARMEX ARMATURE D.O.O. IVANČNA GORICA LJUBLJANSKA C. 2A TEL. 051 / 652-192 FAX. 01 / 78 69 265 E-mail: info.armex@siol.net Www.armex-armature.si Www.cistilnenaprave-dezevnica.si xjn KI) SZfl Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica, Slovenija 1\:+ 386 1 78 69 070, F.: + 386 1 78 69 075 e-pošta: oi .ivanaia.gorica^skd.si napoved dogodkov - pomlad 200s JSKD OI Ivančna Gorica Občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica Kulturna društva in posamezniki občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica so v spomladanskem obdobju leta 2008 vabljeni k sodelovanju na naslednjih revijah in srečanjih: APRIL 4. april 2008, Kulturni dom Stična 19.00, območno srečanje odraslih folklornih skupin občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter OI Kočevje 8. april 2008, Jakličev dom Videm-Dobrepolje 17.00, območno srečanje otroških folklornih skupin Območnih izpostav Ivančna Gorica, Litija, Ribnica 18. april 2008, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični 19.00, območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin 1. del 19. april 2008, Jakličev dom Videm-Dobrepolje 19.00, območno srečanje odraslih pevskih zborov in malih pevskih skupin 2. del MAJ 7. maj 2008, Jakličev dom Videm-Dobrepolje 11.00, regijsko srečanje otroških folklornih skupin Osrednje Slovenije in Primorske 9. maj 2008, Jama bar v Stični 18.00, (šolske skupine) območno srečanje mladih ročk, alternativnih in popularnih skupin 20.00. (druge skupine) območno srečanje mladih ročk, alternativnih in popularnih skupin 19. maj 2008, Muzej krščanstva na Slovenskem v Stični 9.00, območno srečanje otroških likovnikov (ob svetovnem dnevu muzejev) odprti natečaji: - Dialog v barvah, natečaj za odrasle likovne ustvarjalce (od 15 let dalje), odprt do 30. junija 2008 - Od ideje do knjige, natečaj za mlade literate (od 10. do 25. leta), odprt do 30. maja 2008 Za posamezne razpise in dodatne informacije, prosimo, pokličite na telefonsko številko: 01/786 90 70 ali 051/675-238 (Simona, Barbara) ali nam pišite na elektronski naslov: oi.ivancna.gorica@jskd.si. r~-:-V- Kulturno društvo ivančna Gorica, Gledališče PETDOPOL vabi na premiere komedije Toneta Partljiča Nasvidenje nad zvezdami, v soboto, 12. aprila 2008, ob 19. uri v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Ponovitev bo v nedeljo, 13. aprila 2008, ob 17. uri. Prisrčno vabljeni! ^_t Enota Ivančna Gorica Cesta II. Grupe odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna @gro. sik.si PON., TOR., SRE., PET. Od 9. do 19. ure ČET. Od 9. do 14. ure SOBOTA Od 8. do 13. ure NAGRAJiHE PREŠERNOVI SMS-I Ali lahko besedo prešeren pišemo tudi z malo začetnico? Prešeren pomeni tudi vesel. Danes v SMS-ih za izražanje tega čustva uporabljamo smeške - smileys. V februarju je v knjižnici potekal natečaj za najboljši sms. Večinoma so sodelovali najstniki, ki so nas obiskali v času projekta Rastem s knjigo. Predstavljamo vam tri nagrajene. Knjižne nagrade bodo prispele po pošti. Bralce Klasja pa za še eno knjižno nagrado spodbujamo, da pošljete svoj SMS. Pošljite ga na naslov Knjižnica Ivančna Gorica, Ul. II. Grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica. Mitja Pucelj Luna sije, srce bije, Jao, mislim nate in ta SMS je zate 8-). Kristijan Kepa NAGRAJENI SMS-I SO: Ljubim te to besedi sta dve. Napiše ju lahko le-ta, ki ljubezen čuti iz srca. Rada te mam. Mwa! © Katja Fortnna Mama mia, mene tvoj poljub ubija %-). Vse bi dal, da me od tvoje lepote ne bi pobral. KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051/236-436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051/236-436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) DO0ODKI Nadaljujemo celoletni projekt Dežele v besedi in sliki. Po predstavitvi Argentine in Irske bomo v marcu zavili v našo občino. Slikarsko društvo Ferdo Vesel iz Šentvida se bo predstavilo z razstavo Sakralni objekti v občini Ivančna Gorica. Začetek razstave je 15. marec. Zaključili jo bomo v aprilu z domoznanskim večerom. Umestili ga bomo v čas, ko potekajo dnevi slovenske knjige, konec aprila. Vabljeni vsi, ki kakorkoli zbirate gradivo o naši občini, da se oglasite na tel. št. 787 81 21 (Ksenija). Drugega aprila ob 18. uri vas vabimo na predstavitev knjige Zmaji iz našega mesta. Na mednarodni dan knjig za otroke bo avtorica Irma Jančar gostovala pri nas z uro pravljic iz te prečudovite zbirke. Prijavite se en teden pred dogodkom v knjižnici in prejmite brezplačno vstopnico. Pohitite, ker imamo številčno oz. prostorsko omejitev. Ivančna Gorica, marec 2008 IS M m MARHA GROmUC IvmmGmca 301 s)© konca Tik pred začetkom spomladanskega dela prvenstva in tekmo z Ormožem je rokometaše SVIŠ-a Pekarne Grosuplje okrepil nekdanji mladinski reprezentant Mirko Nikolič, sledila pa sta mu dva odhoda. Najprej je slovo vzel desni zunanji Aleš Vidic, nato je odstopil še Zdenko Mikulin. Spomladansko igro SVIŠ-a bi lahko označili z meteorološkim izrazom spremenljivo do pretežno oblačno. Slabima tekmama proti Ormožu in Trimu je sledila odlična predstava na domači tekmi s Slovanom. Srečanje z Ljubljančani bi morali Ivančani realno dobiti, vendar so imeli gostje opazno sodniško naklonjenost. Temu srečanju je sledil še poraz v Skofji Loki. Kljub rezultatski krizi, zaostanku štirih točk za Rudarjem in težavam s poškodbami se Sašo Barle, ki je nasledil Mikulina, nikakor ne predaja, ampak obljublja boj do konca. 17. krog SVIŠ PG Ivančna Gorica - Jeruzalem Ormož 26:29 Kroženje žoge Ivančanov je bilo za gibljivo ormoško obrambo veliko prepočasno. Vrstile so se izgubljene žoge in obrambe Grege Čudiča. Gostje pa so prihajali do ugodnih položajev za strel povsem enostavno - bili so veliko hitrejši. V 22. minuti je bilo že sedem zadetkov prednosti za Ormož, SVIS pa je ob nekaj obrambah Jelovčana in učinkoviti igri Cančarja zaostanek uspel nekoliko omiliti. Drugi del je ponudil podobno sliko. Marko Bezjak je uspešno zabijal, razigraval soigralce in kradel žoge ter v 34. minuti svoje moštvo popeljal do prednosti osmih zadetkov (9 : 17). Nato je z vstopom nekaterih rezervistov igra SVIS-a dobila nekaj več življenja, na desnem zunanjem se je razigral Ristič, kije odigral zelo dobro tekmo, in domači so začeli nižati prednost. Nekajkrat se jim je uspelo približati na štiri zadetke zaostanka, vendar so te grožnje ormoškemu vodstvu, čeprav so Ivančani do zadnjih minut verjeli v preobrat, prišle prepozno. 18. krog Trimo Trebnje - SVIS PG Ivančna Gorica 30 : 16 Polomija v Trebnjem. Rokometaše SVIŠ-a Pekarne Grosuplje so domačini povsem zaustavili in jim do polčasa dovolili doseči bore štiri zadetke. SVIŠ je imel znova velike težave pri preigra-vanju agresivne obrambe 5-1. V vsakem napadu so domači nekajkrat prekinili ivanški pretok žoge, nato pa je bilo treba streljati iz (često) neizdelanih ali slabo pripravljenih položajev. Na takšne poskuse je bil Imperl odlično pripravljen in je imel res svoj večer, saj je le v enem polčasu zbral 14 obramb. Nekaj strelov pa je končalo tudi v okviru trebanjskih vrat. Igralcem SVIŠ-a so poleg tega žoge letele iz rok, kot bi bile vroč kostanj, kar so hitri Trebanjci s pridom izkoriščali. Domača prednost je tako strmo naraščala, najvišja pa je bila prav ob polčasu. Tudi v drugem delu SVIŠ ni prišel nič bližje, izenačen rezultat v tem delu igre pa je kaj slaba tolažba ob najvišjem porazu kroga. Pohvale za pristop si zaslužijo nekateri igralci s klopi, nosilci igre pa so povečini zatajili. 19. krog SVIŠ PG Ivančna Gorica - Slovan 27 : 27 SVIŠ je tokrat pred domačim občinstvom prika- C1L0 li SAM LAS IMA SVOJO S1NC0 Letošnjo pomlad nas bo na ulicah zapeljeval lesk romantičnih pričesk in nedolžnost rožnatih odtenkov ličenja. Trend pomladi nam dovoljuje širino stilno zaznamovanih obdobji kar je še v posebno veselje lahko maturantkam in maturantom, Zapeljivke in lomllke moških src bodo zapeljevale s prefinjenim valovitim stilom filmskih siren z 40, let, Avanturistkam bo bližje razmršeni grunge videz 90, ali drzno tupiranje v stilu 80, Tudi pristašicam klasike bo zadovoljeno, saj v POPOLU lasem nudimo popolno svobodo in individualen pristop. Tako kodrolaske, ki najmanj polovico življenja tarnate nad usodo svojih las, kot tudi dame z ravnimi lasmi lahko blestite na povsem naraven način. Male skrivnosti P0POLA estetike se skrivajo v lasni kozmetiki Paul Mitchell. Ta vrhunska lasna kozmetika omogoča neomejeno ustvarjanje, ki se vedno začne in konča pri zdravih laseh. Leska nam ne bodo pričarale tone bleščic in laka, temveč barve. POPOLO estetika letos prisega na naravnost. Vidni prameni so zastareli prav tako radikalne barvne spremembe in njih kombinacije. Za odtenek svetlejša ali temnejša barva nam na način večplastnega barvanja pričara lesketajoče lase, ki sijejo v mavrici neštetih odtenkov na isti barvni osnovi, Celoto v POPOLU estetiki zaključimo še z Učenjem (kozmetika Isa Dora), ureditvijo alipodaljšanjem nohtov in modnim svetovanjem, Notranja lepota in mikavnost bosta tako opazni tudi navzven, Kot sprostitev v naši ponudbi nudimo tudi različne vrste tajskih masaž, ki jih izvajajo mojstri In mojstrice tajske masaže, Več o njih si boste lahko prebrali v naslednji številki, kar pa ne pomeni, da ne morete izvedeti že prej, Veselimo se vašega obiska! D g 6 1! %m o o u a> L b -S -s 0 . ^ S" i® 1 .C « In* i» zal zelo dobro igro in predvsem karakter, saj se je v zadnjih petih minutah pobral po zaostanku treh golov. Igra je bila tekoča, izgubljenih žog ni bilo preveč, v obrambi je bil opazen bojevit pristop, veliko pozornosti je bilo namenjene vračanju. Nobenemu izmed nasprotnikov na srečanju ni uspelo povesti za več kot tri zadetke. Domači so večino tekme vodili, čeprav sta sodnika gostom sedemmetrovke piskala kot za stavo, slovanovci pa so v zadnjih desetih minutah srečanja zagrozili s preobratom. V 48. minuti so z zadetkom Bečiroviča prešli v vodstvo in ga stopnjevali do treh golov. Z zadetki Niko-liča je začelo upanje na uspeh domačih znova tleti. Pri 26 : 27 v 58. minuti je sedemmetrovko najprej obranil Pavlic, nato mu je na drugi strani z enako mero odgovoril še Karpan. Ljubljančani so v napadu izgubili žogo, SVIŠ pa je 14 sekund pred koncem po lepi akciji Rističa in Podvršiča rezultat izenačil. 20. krog Knauf Insulation - SVIŠ PG Ivančna Gorica 35 :25 V Škofji Loki je bila zelo izkušena domača zasedba, v kateri igra nekdanja zunanja vrsta Prul 67 Šimon-Ficko-Sokolov, boljša in je zasluženo zmagala. Prednost petih zadetkov so domači v drugem delu stopnjevali, SVIŠ pa ni našel rešitve za globoko in hitro škofjeloško obrambo. Uspešno pa barve kluba iz Ivančne Gorice branijo rokometaši mlajših selekcij. Kadeti in mlajši dečki A so se uvrstili v polfinalno skupino - torej med 16 najboljših ekip v Sloveniji. Kadeti imajo še nekaj možnosti celo za uvrstitev na turnir štirih najboljših ekip, starejši dečki A pa so tekmovanje komaj začeli. Mladinska ekipa se znova bori za napredovanje v prvo slovensko ligo. Starejšim dečkom A se je uvrstitev v polfinale izmuznila za las, zdaj pa marljivo zbirajo točke in nasprotnike premagujejo z dvomestno razliko. Starejši dečki B se kljub stalnim težavam s poškodbami lahko pohvalijo z dvema igralcema na širšem seznamu reprezentance letnik 1994. Lojze Grčman Mladinci Kadeti St. dečki A St. dečki B Ml. dečki. SVIŠ PG -Železniki 36 :33 SVIŠ PG - Cimos Koper 35 : 29 SVIŠ PG-Intra Go. Leasing 33 : 18 Črnomelj-SVIŠ PG 26 :14 ... so tekmovanje začeli 8.3. Duplje - SVIŠ PG 19:46 Knauf Insulation - SVIŠ PG 42 : 30 Grča - SVIŠ PG 19 : 35 SVIŠ PG -Metlika 21 : 29 SVIŠ PG-Col 37:36 SVIŠ PG -Ajdovščina 30 : 29 Krka - SVIŠ PG 29:25 SVIŠ PG -Črnomelj 25 : 25 NK LIVAR Ivanina Gorita nogometaši LIVARJA začiii spomladanski del Po zimskih pripravah in tekmah zimske lige so prvoligaši začeli spomladanski del sezone. Na stadionu v Livarju so se pomerili s prvouvrščenimi Domžalčani. Pričakovano so zmagali varovanci Slaviše Stojanoviča. čeprav so se naši nogometaši izkazali za trši oreh kot v jesenskem delu. Gostje so povedli že v 5. minuti, ko je bil usoden strel Andraža Kirma. Domači vratar Savič je ubranil nevarna strela Pokorna in Zahore, a natančni Kirm je uspel in tudi zadel. Dvajset minut kasneje je žoga spet poletela v domačo mrežo. Zahora je dobro izvedel prosti strel, vratar livarjev jo je odbil in Kirm jo je iz mrtvega kota poslal v vratarjev daljši kot. Že v naslednjem napadu se je domačinom nasmehnila sreča. Kapetan Janez Perme, ki se je vrnil na nogometna igrišča po poškodbi hrbta, je svojo vrnitev proslavil z golom. V drugem polčasu je rdeči karton prejel domžalski Brazilec Junior. Beli domačini so želeli izenačiti, a premalo natančna sta bila nova pridobitev Livarja Tim Lo Duca in Dejan Božičič. Obračun se je tako končal z 2:1 v prid gostov. Livar tako še vedno ostaja na zadnjem mestu lestvice. Katarina Puš redna letna skupscina ¥ letalskem klubu ŠElIf i® Člani LK Šentvid smo se 29. februarja sestali na redni letni skupščini, ki je potekala v gostilni Što-rovje. Skupščine se je udeležilo več kot polovica od skupno 75 članov. Na skupščini, ki jo je vodil naš član Boris Peterka, smo soglasno sprejeli vsa poročila. Dobro poročilo o delu in planu za naprej je predstavil predsednik kluba Izidor Derganc, finančno poročilo je predstavil Samo Kenda, Jože Polončič pa je podal poročilo nadzornega odbora. V LK je zelo lepo zaživela letalska šola za šolanje na ultralahkih in motornih letalih ter motornih zmajih. Trenutno je 17 kandidatov v zaključni fazi šolanja. Naš klub je postal prepoznaven tudi zaradi vsakoletnih skupnih prireditev z radiem Zeleni val. Na letališču pa so vsako leto še druge prireditve. Posluh za delovanje LK Šentvid ima tudi občina Ivančna Gorica, ki pomaga klubu pri delovanju s finančnimi sredstvi, za kar se ji člani zahvaljujemo. Na naše povabilo se je skupščine udeležil tudi predstavnik sveta KS Šentvid g. Stane Kuplenk, ki je pohvalil delo in pomembnost kluba. Na skupščini smo v klub sprejeli dva nova člana. MV Mediko d.o.o. Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33, 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84631, 78 03 069 www.mediko.si,mediko@siol.net Fizioterapija in kozmetika v Višnji Gori. Fizioterapija tudi v Ljubljani na Dolenjski cesti 156b. Vse informacije na tel. Številki 040 627 915. IPRL1L MITCHELI m Ivančna Gorica, marec 2008 IS Ob pogledu na sezono 2007 pa moramo omeniti tudi tri motocikliste, ki prihajajo iz naše občine in so sicer člani drugih društev v Sloveniji. Motokro-sist Andrej Rus iz Šentvida (AMD Orehova vas) je lansko sezono zaključil z naslovom državnega (MX veterani) in pokalnega prvaka (MX veterani Rl), za nameček pa je osvojil tudi točke svetovnega prvenstva veteranov. Motociklist Rok Mihelčič iz Višnje Gore (AMD Lukovica) je bil državni podprvak v panogi supermoto, v kategoriji 450, medtem ko smo o Tadeju Koščaku z Vira pri Stični (MK ZAI), ki je postal prvi prvak slovenskega pokalnega prvenstva za štirikolesnike, pred kratkim brali v Klasju. Tudi za njih je nova sezona polna pričakovanj in načrtov. smeli, še zlasti ker bo to sezona rekordnega števila voznikov AMD Šentvid pri Stični, saj v društvu nikoli ni bilo toliko voznikov s tekmovalno licenco, kot jih je letos. Vsem zgoraj naštetim se bodo zagotovo pridružili še nekateri drugi, ki kažejo dobre rezultate v zadnjih sezonah. Med njimi bodo zagotovo tudi perspektivni vozniki v mlajših konkurencah: Jan Pancar, Jan Hribar, Rok Rus, Aljaž Lampret in Matjaž Klemenčič ter povratnik na steze Luka Kutnar. Načrte pa kujejo tudi športni delavci v društvu, ki bodo tudi letos pripravili dvojni praznik motokrosa v Dolini pod Kalom. Prvič 31. avgusta, ko se bo v Šentvidu ustavila karavana državnega prvenstva, ter nato še 28. septembra, ko bo na vrsti dirka pokalnega prvenstva Akrapovič. Seveda pa v društvu ostaja še svež spomin na lansko potrditev pra- vilnega dela, ki je prišla z mednarodne evropske motociklistične zveze UEM v obliki licence za progo, ki bo torej ob uspešni kandidaturi v prihodnje lahko gostila tudi voznike evropskih prvenstev. Število dirk je v primerjavi z lanskim letom nekaj manj, vsekakor pa ostaja vrhunec sezone na slovenskih tleh dirka za svetovno prvenstvo MX3 v Orehovi vasi 13. julija. Preostala letošnja mednarodna dirka pri nas bo v Slovenskih Konjicah 25. maja, ko se bodo pomerili mladi vozniki evropskega prvenstva v kategoriji EMX 2 junior in EMX open. Matej Steh KOLEDAR DIRK 2008: DRŽAVNO PRVENSTVO 30. 3. Vrtojba 20. 4. Brežice 11. 5. Semič 1. 6. Slovenj Gradec 31. 8. Šentvid pri Stični 5.10. Orehova vas POKALNO PRVENSTVO 13. 4. Slovenske Konjice 18.5. Brežice 8. 6. Vrtojba 22. 6. Orehova vas 7.9. Semič 14.9. Slovenske Konjice 28. 9. Šentvid pri Stični 12. 10. Slovenj Gradec_ občinski in medobčinski prvaki na kolenih živi. krogu Letošnja občinska liga se je na prvi pogled začela nekoliko presenetljivo, a kdor jo spremlja dalj časa, ve, da večjih presenečenj vendarle ni bilo. V prvih tekmah so res izgubili tako lanski občinski prvaki - Kremenčkovi - kot nekoliko presenetljivi medobčinski prvaki - Tornado. Obe ekipi z ekipo Prince pub, ki je zadnja leta tudi ves čas pri ali na vrhu. Sicer je letos v ligi samo šest ekip (igrale bodo po sistemu vsaka z vsako po trikrat), kar je za dve manj kot lani, a že prvi rezultati kažejo, da bo verjetno najbolj izenačena doslej. Udeleženci lige so: Kremenčkovi, Tornado, Prince pub, SDS Iv. Gorica, Bomax in Bar na Postaji. Rezultati prvih tekem: 36:31 37:30 36:30 35:31 Tekme 1. kroga ekipe SDS Ivančna Gorica so prestavljene na drug termin. Simon Bregar Prince pub : Tornado Bomax : Bar na Postaji Prince pub : Kremenčkovi Tornado : Bar na postaji SP0ES? PRVI DIRKI NAPROTI Konec zime že naznanja tudi začetek raznovrstnih športnih aktivnosti na prostem, ki so značilne zlasti za poletni čas. Tako so priprave na novo sezono že začeli tudi motokrosisti v naši občini, člani AMD Šentvid pri Stični. Letošnje državno prvenstvo se začenja zadnjo nedeljo v marcu. Ambicij pred začetkom sezone ni malo, še zlasti ker je društvo v preteklem letu doseglo nekaj odličnih tekmovalnih in organizacijskih dosežkov. Med posamezniki je bil lani paradni konj Damjan Smrekar, ki je bil podprvak v pokalnem prvenstvu in četrti v državnem prvenstvu (MX open). Za nameček pa je storil pomembne korake tudi na mednarodni sceni, ko je zmagal na dirki evropskega prvenstva v Brežicah in osvojil točko na dirki svetovnega prvenstva MX3 v Orehovi vasi. Stane Pečjak je osvojil edini lanski naslov prvaka za društvo, in sicer med veterani v pokalnem prvenstvu (MX veterani R2), medtem ko je bil Igor Pancar drugi v svoji kategoriji (MX veterani Rl). Veteran z najboljšim mednarodnim uspehom pa je bil Branko Kavšek, ki je osvojil točke na dirki veteranskega svetovnega prvenstva. Med tremi najboljšimi je lansko sezono končal tudi perspektivni mladinec Rok Virant, in sicer je bil na tretjem mestu v pokalnem prvenstvu (MX 125 R2). Vsi ti in še mnogi drugi dosežki pa so pripeljali tudi do ekipnega klubskega naslova v pokalnem prvenstvu in četrtega mesta med ekipami v državnem prvenstvu. Uspehi so bili nagrajeni tudi na slovesni podelitvi priznanj športnikom občine za leto 2007, ki je potekala pred iztekom lanskega leta. Tudi načrti pred začetkom sezone so Ekipni pokalni prvaki v Pokalu Akrapovič 2007. Najboljše iz Pekarne Grosuplje samo v MeRCATORJU Krjavelj Temni mešani kruh Krjavlja pripravljamo iz pšenične in ržene moke po tradicionalnem postopku s kislim testom. Nizek hlebec, z značilno luknjičasto in aromatično sredico, je svež več dni. Krjavelj posebno tekne ob jedeh na žlico. 'Pekarna (jrosuplje Narejeno z ljubeznijo Malnar Iz najboljše bele moke Pripravljamo ga iz najboljše pšenične moke, po tradicionalni dolgi metodi priprave kruha. Malnarjeva sredica je bela, kot so bili nekoč mlinarji, sko-rjica pa zlatorumena in hrustljava. Nepogrešljiv je na mizah pravih gurmanov, ob pršutu in ostalih narezkih. ercator Hlebec, bogat s semeni Zamesimo ga iz pšenične in ržene moke ter mu dodamo bučna in sončnična semena, lan in sezam. Odlikujejo ga bogata aroma, dolga svežina in priprava s kislim testom. Sosed je prava poslastica za vse, ki radi posegamo po najrazličnejših namazih. Sosed Ivančna Gorica, marec 2008 IS v februarju sta obe ekipi šk višnja gormtična odigram še 5. in 6. kolo V februarju sta obe naši ekipi odigrali še 5. in 6. kolo. Prva ekipa je oba zadnja dvoboja izgubila, in sicer z Mentorji iz Ljubljane z 2,5:1,5, in z ekipo MKK iz Podpeči z 0,5:3,5. Po pričakovanih porazih, saj sta oba nasprotnika realno močnejša, smo tako z odličnega 3. mesta padli na 6. mesto. V 7. kolu imamo zopet močnega nasprotnika, in sicer ekipo Študentov iz Ljubljane, ki so trenutno na 3. mestu. Druga ekipa je zadnja dva dvoboja igrala neodločeno. V 5. kolu je igrala z ekipo ŠD Barob Šmarca 1, v 6. kolu z ekipo ŠD Loka pri Mengšu in je trenutno na zelo dobrem 8. mestu od 18 zastopanih ekip. V 7. kolu igra z ekipo Termoelektrarna toplarna, kije trenutno na 13. mestu. Rezultati posameznih igralcev v prvi ekipi so naslednji: Igor Kragelj (FM) - 3 točke od petih nastopov, Hinko Krumpak (MK) - 3,5 točke od šestih nastopov, Sašo Pirnat - kapetan (MK) - 1,5 točke od dveh nastopov, Branko Kirasič - predsednik kluba (I) - 0,5 točke od treh nastopov, Janez Ješe (I) - 1,5 točke od treh nastopov, Milan Perovšek (I) - 2 točki od štirih nastopov in Damjan Lesjak (I) - 0 točk od enega nastopa. Rezultati posameznih igralcev v dru- gi ekipi so naslednji: Ivan Marek (I) - 3,5 točke od šestih nastopov, Pavle Sotirov (II) - 1 točka od štirih nastopov, Boris Kocmur (I) - 2 točki od petih nastopov, Anton Kastelic - kapetan (III) - 3,5 točke od petih nastopov, Stane Grabljevec (II) - 2 točki od treh nastopov, Slavko Sotirov (II) - 0,5 točke od enega nasto- pa, Jože Kresal (II) in Matija Škafar (II). Podrobnejše rezultate, stanje igralcev po deskah, rating igralcev in podobno si lahko ogledate na spletni strani http://sah-komenda.com pod povezavo Ljubljanska liga. Sašo Pimat Neodločen izid na 4. deski - Milan Perovšek (na fotografiji levo) v dvoboju 6. kola med SK Višnja Gora-Stična in MKKPodpeč v 1. ligi proti odličnemu mojstrskemu kandidatu Dušanu Ceponu N E P R E M I Č N I N • STANOVANJA KMETIJ C * VIKENDE ZAZIDLJIVA ZEMLJIŠČA POSLOVNE PROSTORE KUPIMO za naše stranke zima je bila za ivanske ekipe tokiu prehuda Letošnja liga za ekipe iz naše občine sicer ni prinesla takšnega uspeha kot zadnja leta, a nič ne de. Modre glave našega planeta pravijo, da se zgodovina rada ponavlja. Seveda upam, da bo kmalu tako, da bodo ekipe iz naše občine ponovno krojile sam vrh medobčinske zimske lige v malem oz. dvoranskem nogometu. V1. ligi, ki je potekala v Grosupljem, je na koncu ekipa Mizarstva Gnidovec iz Spodnjega Brezovega zasedla 6. mesto, ekipa Mizarstvo Trunkelj Krka pa 8. (med 10 ekipami). Zmagala je ekipa Diva Sportiva pred ekipo Street in ekipo Avtoval Račna. V 2. ligi pa je vendarle odlično finiširala ekipa Mix bar (medobčinski prvaki na prostem) in dosegla 1. mesto. Vsekakor lepa spodbuda pred začetkom občinske lige, ki se bo kmalu tudi začela. Ekipe, ki so se letos prijavile na novo, so igrale na Škofljici. Med devetimi ekipami je ekipa Mafijozi zasedla 4. mesto, ekipa FC Krka pa 5. Simon Bregar ŠTIRIDHifiO SMUČANJE S ŠŠD JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA Med zimskimi počitnicami smo se vsi, druženja in predvsem zimskih radosti željni dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice odpravili na štiridnevno smučanje v Gerlitzen (Osojščica). Smučanje je organiziralo Šolsko športno društvo Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. » « 1». Naš urnik v vseh štirih dneh je bil precej natrpan, saj smo vsak dan vstali že ob 7. uri, pozajtrkovali in krenili na smučišče. Zgodnje vstajanje se je obrestovalo, saj smo bili na smučišču med prvimi in tako lahko uživali v odlično pripravljenih progah. Smučali oziroma deskali smo. dokler so nas še spustili na sedežnico. nato pa se z avtobusom napotili proti našemu penzionu. kjer smo si nabrali moči za naslednji dan. Vse dni nam je Gerlitzen postregel s sončnim in toplim vremenom. Tako je bila smuka popolna. Če smo med šolskimi urami dijaki odgovorni za zabavo, tokrat to ni bilo tako, kajti profesorji so pripravili precej zanimivih, šaljivih in hkrati poučnih iger, ob katerih nam nikoli ni bilo dolgčas. Skratka, bilo je zabavno, izpolnili smo vse cilje, ki so si jih profesorji zadali pred odhodom in, kar je najpomembnejše, imeli smo se čudovito. Nika Ilovar in Zan Rus Javno podjetje Ljubljanski potniški promet, d.o.o. vabi k sodelovanju : VOZNIKE PRIMESTNEGA POTNIŠKEGA PROMETA (m/ž) S PREBIVALIŠČEM V IVANČNI GORICI, GROSUPUU oz. BLIŽNJI OKOLICI Od kandidatov oz. kandidatk pričakujemo, da izpolnjujejo naslednje pogoje: • končana IV. stopnja šolske izobrazbe, • vozniško dovoljenje »D« kategorije, • nacionalna poklicna kvalifikacija (NPK) za voznika/ce v cestnem prometu, • aktivno znanje slovenskega jezika, • ustrezne zdravstvene in psihofizične sposobnosti za opravljanje dela voznika oz. voznice. Ponujamo vam redno plačilo, dinamično delo ter urejeno delovno okolje. Pogodbo o zaposlitvi bomo sklenili za določen čas - enega leta, z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Kandidate vabimo, da nam v roku 8 dni prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo na naslov: Ljubljanski potniški promet, d.o.o., Celovška 160,1000 Ljubljana, služba za kadrovanje. 040 777 004 KVADRAT NEPREMIČNINE d.o.o., Rozmanova ulica 34, Novo mesto, telefon 07/33 75 003. design your body VLJUDNO VABLJENI V NAŠ NOVI STUDIO BREZJE PRI GROSUPLJEM 90 "SONČNI DVORI" INFORMACIJE IN REZERVACIJE 051/633 446 www.vitaline.si ¡nfo@vitaline.si 1 P? HYPOX Ivančna Gorica, marec 2008 IS Sestavine: J trdo kuhanih jajc, nekaj žlic olja, žlica kisa, 2 žlici nastrganega hrena, malo soli Priprava: Trdo kuhana jajca olupimo in pretlačimo skozi sito. Damo za pol ure v hladilnik, prav tako tudi olje, ki ga bomo uporabili. V mešalnik damo pretlačena jajca in med mešanjem dolijemo olje. Mešamo najmanj 5 minut, dodamo malo kisa, nastrgan hren in sol ter dobro premešamo. POLNJENA JAJCA S HRENOM Sestavine: 4 trdo kuhana jajca l žlička limoninega soka 1 žlica majoneze 1 žlica hrena l žlička sesekljanegapeteršilja sol belipoper Priprava: Jajca olupimo, razpolovimo po dolžini in ločimo rumeni del od belega. Rumenjake posolimo, popopramo, zmešamo z limoninim sokom, majonezo in hrenom. Beljake napolnimo s kremo, ki smo jo pripravili z rumenjakom in hrenom ter potresemo s sesekljanimpeteršiljem. Polnjena jajca lahko ponudimo poleg zelenj avne solate ali hladnih narezkov in sira. Okusno meso s finimi vlakni in brez vonja, svetlorožnate barve je tisto, kar odlikuje dobro jagnjetino. Njen okus se dobro ujema z najrazličnejšimi zelišči, poleg pečenk pa se pripravi iz jagnjetine tudi ragu, obara, rižota, jo cvremo ali pečemo. Jagnjetinaje najboljša od februaija do junija, najokusnejše, najbolj nežno in sočno pa je 3 do 4 mesece staro jagnje. Jagnjetino tradicionalno pripravljamo za velikonočne praznike. JAGNJETINA V PECICI Klasična, sočna pečenka iz mlade, Sestavine: 900 g jagnjetine 2 manjši čebuli 2 korenčka 1 jabolko 1 dl olivnega olja 50 g masla pribl. 3 dl čiste goveje juhe 2 žlički gorčice sol poprova mešanica 6 strokov česna 2 lovorova lista 3 vršički rožmarina 5 vejice majarona zorene in marinirane jagnjetine, pečene v pečici Priprava: Meso na hitro oprhamo pod tekočo hladno vodo in ga obrišemo. Tanko ga namažemo z gorčico in potresemo s poprovo mešanico. Korenček očistimo, ostrgamo in narežemo na večje koščke. Čebuli olupimo in razpolovimo. Jabolko olupimo, razkosamo na četrtine in odstranimo pečke. Meso položimo v večji pekač skupaj z narezano zelenjavo in jabolkom ter z neoluplj enimi stroki česna. Dodamo še vsa zelišča, nekoliko premešamo, pokrijemo in čez noč mariniramo v hladilniku. Pečico segrejemo na 160 stopinj Celzija. Olje pristavimo in močno segrejemo. Meso po vseh straneh posolimo, potem pa prelijemo z vročim oljem. Pekač potisnemo v segreto pečico, meso pa pečemo, glede na velikost kosov, 60120 minut, da se zlahka loči od kosti. Govejo juho pristavimo, zavremo in pustimo na toplem. Meso med pečenjem postopoma polivamo z vročo govejo juho in prelivamo s pečenkinim sokom z dna pekača. Hkrati po kosmih dodajamo maslo. Meso razkosamo in zložimo na segret servirni krožnik. Obložimo ga z zelenjavo in jabolkom iz pekača ter prelijemo s precejenim pečenkinim sokom. Za prilogo ponudimo poljubno pripravljen krompir ali mlince. VELIKONOČNA PLETENICA Pletenica je značilen praznični kruh, narejen iz mlečnega testa, ki mora biti za pletenje ravno prav čvrsto in pravilno vzhajano. Mehko testo se namreč zlepi, trdo pa se pri pletenju trga. Priprava: Testo zamesimo, vzhajamo, potem ga razdelimo na enakomerne manjše kroge. Te razdelimo na tri manjše dele in jih razvaljamo v enakomerne podolgovate svaljke. Vsako kroglo lahko razdelimo tudi napet ali osem pramenov in jih oblikujemo v želeno obliko. Pletene robove na koncu previdno zadelamo. Pletenico lahko pustimo ravno ali pa jo zavijemo v venček. Na mestu, kjer jo sklenemo, jo premažemo z vodo, da se prime. Premažemo jo z oljem, in pustimo, da ponovno vzhaja. Vzhajano damo v pečico, segreto na 120 stopinj Celzija in pečemo 1520 minut. Pred peko lahko pletenico premažemo z rumenjakom ali vodo. Lahko jo potresemo tudi s makom ali sezamom. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Sestavine: 1 kg pšenične moke 30 g kvasa, do 20 g soli, 120 g sladkorja, 0,5 l mleka oz. po potrebi, 3 razžvrkljana jajca, 150 g masla Nekaj načinov pletenja Gumb iz daljšega traku, z jajcem v sredini HRENOVA OMAKA Za praznike vedno pripravimo veliko hrane, saj nas obiščejo tudi sorodniki in prijatelji. Pogosto pa nam nekatera živila ostanejo, zato je v nadaljevanju nekaj receptov, kako porabiti hren in trdo kuhana jajca, ki nam ostanejo. Navadni hren pogosto uporabljamo v kuhinji kot prilogo, začimbo ali zelenjavo in pozabljamo na njegove zdravilne lastnosti. Hren vsebuje veliko glikozidov gorčične kisline, zato ima močan antibiotični učinek. Še posebno primeren je za zdravljenje bolezni dihal ter ob infekcijskih okužbah sečil in ledvic. Zdravilo pripravimo tako, da hren naribamo in potresemo s sladkorjem ali z medom. Tak pripravek pomaga tudi pri težavah z želodcem in s črevesjem ter pri prehladu in kašlju, poleg tega pa znižuje povišano temperaturo. Korenino hrena lahko uporabimo tudi kot obkladek, ki pomaga pri glavobolu, zobobolu, bolečinah v sklepih, zbadanju v prsih in pri astmi. Iz hrena lahko naredimo različne omake, ki jim dodamo jabolka, mandlje, kislo smetano ali limono. Vsaka omaka se dobro prilega mesu. Vir: Mil>nia Hrovat: Tehnološke osnove proizvodnje kruha Pletenje s petimi prameni Velika noč je praznik pomladi ter največji in najstarejši krščanski praznik. Na veliko soboto je za vernike skoraj povsod po Sloveniji blagoslov velikonočnega žegna. Pri žegnu imajo vse sestavine simbolični pomen: suho meso simbolizira Kristusovo telo, rdeči pirhi so kaplje krvi, hren predstavlja žeblje, potica pa krono. Praznik sam ima korenine tudi ali predvsem v starih poganskih navadah, ko so praznovali prihodpomladi. Zgodnje kristjane so krščevali v tednu pred veliko nočjo. Znamenje krsta, vstopa v novo življenje, je bilo jajce. Izmenjevanje velikonočnih jajc oziroma pirhov izhaja že iz starih poganskih navad. Jajca predstavljajo ljubezen in prijateljstvo, pa tudi celotno stvarstvo kot kozmično jajce. Velikonočna jajca ali pirhi v krščanski ikonografiji simbolizirajo vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi zavetje, materino krilo in varnost. Velikonočna voščilnica s srede 20. stoletja Kako j e bilo včasih V velikem tednu so bile znane različne šege. Z velikim petkom se je nekoč na kmetih že začelo praznovanje. Skoraj povsod je veljalo, da se na polju ni smelo več delati. Seveda je bil vsaj nekoč na veliki petek najstrožji postni dan. Postili so se marsikje še na veliko soboto. Še do nedavnega so pri nas ljudje jedli v soboto ali celo v nedeljo zjutraj, preden so se lotili znamenitega »žegna«, posebno postno jed, ki so jo splošno imenovali »aleluja«, to so repni olupki. Včasih so barvali pirhe samo z naravnimi barvami: rdečo je dala zavrelica pražiljke, čebula je dala rjavo, rumeno žafran in češminove korenine, črno jelševo in hrastovo lubje. Pobarvano in okrašeno jajce so namazali po navadi s špehovo kožo, da seje lepo svetilo. Povzeto iz knjige: Velika knjiga o praznikih, Damjan J. Ovsec Ivančna Gorica, marec 2008 IS Ni te na pragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši. Zato pot vodi nas tja, kjer rože ti cvetijo in sveče ti v spomin gorijo. zahvala Od nas se je za vedno poslovila naša draga mami, babica in prababica TEREZIJA TEKAVČIČ rojena Miklič iz Petrušnje vasi Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od nje, vsem, ki ste darovali za svete maše in dober namen, in vsem, ki ste jo z molitvijo pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna zahvala gre sosedi Fani Tadina, ki je vedno nesebično pomagala pokojni in nam. Hvala tudi osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Hvala župniku Grebencu za lepo opravljen pogrebni obred ter šentviškemu mešanemu pevskemu zboru. Žalujoče hčerke z družinami Spomin ... Edini, ki ostane močan nad vsem, edini cvet, ki ne ovene, edini val, ki se ne razbije, edina luč, ki ne ugasne. zahvala Skoraj čez noč in mnogo prezgodaj smo se morali posloviti od naše mamice in babice FRANČIŠKE NOVAK rojene Mramor iz Šentvida pri Stični 141 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem ter vsem drugim, ki ste darovali cvetje, sveče, izrekali sožalja in bili v tako velikem številu z njo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala pa velja uslužbencem intenzivnega oddelka onkološke klinike, ki ste nas v zadnjih urah maminega življenja tako nesebično podprli s svojim prijaznim vedenjem. Vsi se je bomo vedno radi spominjali. Sinova Jožef Klavdij in Klemen z družinama zahvala 16. februarja smo se poslovili od naše drage mame, stare mame in prababice JOŽEFE KASTELIC (30.12.1921-14. 2. 2008) iz Kuželjevca Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti ali pa se v dnevih slovesa kako drugače poklonili njenemu spominu. Še posebej hvala cerkvenemu pevskemu zboru, Stiškemu kvartetu, predstavniku krajevne skupnosti in gospodu župniku za lepo opravljen poslovilni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Njena dobrota nas bo spremljala skozi naša življenja. Žalujoči njeni: sin Ivan z Danico, hčerka Mimi z Marjanom, sin Branko z Zlatko; vnukil-nje Maja z Iztokom, Jana z Marjanom, Boštjan z Jano, Irena z Vjekoslavom, Matjaž z Jasmino, Roman in Matej; pravnukil-nje Tim, Alja, Tia, Naj, Matic, Ana, Laura in Lea i Kot mirna reka tekel je tvoj čas, tako spokojno si odšel od nas. zahvala V 84. letu starosti je sklenil svoje zemeljsko življenje dragi oče, stari oče, praded, brat in stric ALOJZIJ SINJUR, po domače Fajdigov iz Petrušnje vasi Zahvaljujemo se osebju zdravstvenega doma Ivančna Gorica za pomoč in skrb v dnevih njegove bolezni, oskr-bovalkam doma starejših občanov Grosuplje za prijazen odnos in vedrino. Iskrena hvala gospodu Petku za obiske na domu in somaševanje na pogrebu ter gospodoma Jožetu Grebencu in Jožetu Koželju za opravljeno sveto mašo in pogrebno slovesnost. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru in družini Perpar. Prisrčna hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene cvetje, sveče, molitve, dobre namene in svete maše ter vsem, ki ste se prišli poslovit od našega očeta. Vsi njegovi Navček odhod tvoj je v vasi oznanil zavedno zaprl si trudne oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo danes tebi vsi. zahvala V 70. letu starosti nas je zavedno zapustil mož, oče in stari ata STANISLAV SEVER iz Sušice Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za vse izrečene tolažilne besede, darovano cvetje in sveče ter svete maše. Posebno se zahvaljujemo gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred, cerkvenemu pevskemu zboru, PGD Muljava in pogrebnemu zavodu Perpar. Žalujoči njegovi domači Mirno sta v Gospodu zaspala naša draga starša ANA IN FRANCE ŠKUFCAst. po domače Brezovarjeva mama in ata s Spodnjega Brezovega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dobre namene. Hvala zdravniku Janezu Zupančiču, dr. med., za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki ste se udeležili pogrebov. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru in organistu profesorju Milanu Jevnikarju, ministrantom, pevskemu zboru Corona in trobentaču. Hvala tudi Miklavčičevim in pogrebnemu zavodu Perpar za pogrebne storitve. Posebej pa se zahvaljujemo našemu dobremu župniku Boštjanu Modicu za številne obiske na domu in lepo opravljena mašna obreda. Bog povrni. Žalujoči otroci Ce imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je. zahvala V 76. letu starosti nas je zapustil ata in stari ata ALOJZIJ URBANČIČ po domače Perkotov ata s Kala pri Ambrusu Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter darove za svete maše. Hvala gospodu župniku Urošu Švarcu za lepo opravljen mašni obred ter moškemu pevskemu zboru za lepo in ubrano petje. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi V nebesih sem doma, od tega ne sveta, tam je moj pravi dom, tam večno srečen bom. zahvala Mnogo prezgodaj nas je zapustil mož, oče in dedek VIKTOR HROVAT iz Velikega Črnela Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala za vse darovano cvetje, sveče in darove za cerkev. Hvala gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen obred ter gospe Štefki Kek za poslovilne besede. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči žena Majda, hčerki Majda in Polona z možem . ter vnuki Živa, Blaž in Hana It*! Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe več v njej ni, prej je bila tako prijazna, zdaj otožna se nam zdi. Le malo sreče si užil, za svojo smrt premlad si bil. Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spomin nam večno bo živel. v spomin FRINKU STRKOLITU iz Radohove vasi Marca mineva leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš mož, oče, sin, brat in sorodnik. Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem se zahvaljujemo, ker obiskujete njegov prerani grob, prižigate sveče in prinašate cvetje. Hvala vsem, ki se ga spominjate! Žalujoči vsi njegovi - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 28 Ivančna Gorica, marec 2008 asmaos Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k počitku bom legel. (Srečko Kosovel) zahvala V 21. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi sin, brat in stric JANEZ BREGAR ml. iz Stehanje vasi 14 Težko je najti prave besede zahvale za vso pomoč in tolažbo, ki ste nam jo nudili v teh žalostnih trenutkih. Hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče, svete maše in izrečena sožalja ter vsem, ki ste Janeza v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala g. župniku Jenstrle-tu in g. župniku Eijavcu za lepo opravljen obred, mladim pevkam iz Velikega Gabra za pesmi slovesa, zastavonoši, izvajalcu tišine in pogrebni službi Perpar. Hvala vsem vam, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ali nam kakorkoli pomagali, pa vas nismo imenovali. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mami Fani, ati Janez, sestra Tanja in sestra Nina z družino Je čas, ki da. Je čas, ki vzame ... v spomin DOISINA MATJAŽU Mineva leto žalosti in bolečine od smrti našega Matjaža. Strti ob boleči izgubi ne najdemo besed, da bi se še enkrat zahvalili vsem, ki ste se od njega v tako velikem številu poslovili; zlasti prijateljem, znancem, lovcem LD Krka, Ko-njerejskemu društvu Radohova vas, sodelavcem, sošolcem iz Šentvida pri Stični, vaščanom Gabrovšca, Krke. Posebno se zahvaljujemo za vso skrb in pomoč Vojku in Jožici Pušnar. Zahvala vsem za besede tolažbe, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki obiskujete njegov grob. Čutimo in vidimo, da ste ga imeli radi tudi vi. Iskrena hvala! Grosuplje, marec 2008 Dolšinovi Ni večje bolečine kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine. (Dante) zahvala Po težki bolezni nas je zapustil naš dragi mož, ati in dedi DRAGO RATKO (1938-2008) iz Grosupljega Ob prerani in nenadomestljivi izgubi smo v težkih trenutkih spoznali, kako dragoceno je prijateljstvo sorodnikov, sosedov, prijateljev in znancev. Vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih slovesa in nam pomagali lajšati naše bolečine, iskrena hvala. Prisrčna hvala gospodu kaplanu Tonetu Adamiču in gospe Fani Kralj za vso pomoč. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, še posebej dr. Taseskemu, sestrama Heleni in Evi za strokovno in nesebično pomoč pri zdravljenju. Iskreno se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše, za izrečena sožalja in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Nikoli ne bomo pozabili tvoje dobrote in volje do življenja! Za vedno boš ostal v naših srcih! Zelo te pogrešamo žena Majda, sin Gorazd z Jasmino, vnukinja Lara, hči Lidija z možem Romanom varnostna ocena v občini ivančna gorica za leto 2007 Število kaznivih dejanj in kršenje javnega reda in miru pada, poslabšala seje prometna varnost. KAZNIVA DEJANJA Aktivnosti Policijske postaje Grosuplje so v občini Ivančna Gorica v preteklem letu potekale v skladu z zakonskimi pooblastili, usmeritvami MNZ in programsko usmeritvijo Policijske uprave Ljubljana. V poročilu je predstavljeno delo PP Grosuplje na območju Občine Ivančna Gorica, ki je razdeljeno na dva policijska okoliša Zagradec in Ivančna Gorica. Vendar v oceni ni mogoče prikazati vseh aktivnosti in prizadevanj policije, saj dejansko vseh aktivnosti in nalog, ki so tudi preventivnega pomena.-ni jjiogoče prikazati. V celoti rezultati našega dela predstavljajo določno raven varnosti na območju Občine Ivančna Gorica. Na število varnostnih pojavov na območju Občine Ivančna Gorica v veliki meri vpliva tudi potek avtoceste Ljubljana-Novo mesto, železniška proga Ljubljana-Novo mesto in regionalnih cest, ki povezujejo območje Bele krajine, Zasavja in Dolenjske. Območje obsega tudi nekaj zaselkov, ki so izrazito poseljeni z vikendhišami (Kriška vas in Temenica). V letu 2007 je PP Grosuplje obravnavala 1506 (1802 leta 2006) kaznivih dejanj, od tega pa je bilo na območju Občine Ivanč-ne Gorice stoijenih skupaj 607 (729 leta 2006) kaznivih dejanj. Na območju Občine Ivančna Gorica je bilo največ kaznivih dejanj iz XXIII. poglavja Kazenskega zakonika; KAZNIVA DEJANA ZOPER PREMOŽENJE: KD čl. TAT\ INA VELIKA TATVINA P0S. TUJE STVARI DRUGA KD KS/KD 2007 2006 2007 2006 2007 2006 2007 2006 Višnia Gora 35 44 32 23 11 9 37 27 Iv. Gorica 48 75 46 60 19 28 34 122 Stična 15 5 21 8 5 3 10 1 Metnai 4 0 5 1 1 1 2 2 Šentvid 21 29 34 34 6 5 19 53 Dob 6 1 9 3 1 0 61 12 Sobrač 2 4 2 0 0 0 0 0 Temenica 6 0 2 10 0 0 11 6 Ambrus 0 10 7 20 1 0 5 5 Krka 3 15 16 18 1 0 8 14 Muliava 2 6 7 8 1 0 1 4 Zaaradec 14 13 26 25 3 6 7 20 Skupaj 156 201 207 210 49 52 195 266 2006 729 vseh KD - ovadbe 2007 607 -122 KD vseh KD - ovadbe Število kaznivih dejanj zoper premoženje se je v primerjavi s prejšnjim obdobjem zmanjšalo, povečala pa so se druga kazniva dejanja, in sicer ponarejanje denarja, kjer na cestninski postaji Dob beležimo veliko več plačevanj cestnine s ponarejenimi kovanci za 2 evra (53 kaznivih dejanj), zmanjšala pa so se kazniva dejanja zlorab bančnih kartic, goljufij in kaznivih dejanj zoper gospodarstvo. V večjih krajih beležimo padec kaznivih dejanj tatvin, porast pa v krajevnih skupnostih Stična, Metnaj, Dob in Temenica. Večje število obravnavanih velikih tatvin (vlomov v objekte, vozila ...) pa beležimo v krajevnih skupnostih Višnja Gora, Stična in Metnaj. Izvedenih je bilo več nadzorov nad kraji, kjer se zadržujejo storilci kaznivih dejanj in osebe, ki so problematične z vidika javnega reda in miru. Prav tako so bile večkrat opravljene kontrole večjih naselij, kjer so vikendi, predvsem v Kriški vasi ( Polževem ) in Temenici. Opravljenih je bilo tudi več razgovorov z oškodovanci oziroma žrtvami različnih kaznivih dejanj v cilju pridobitve novih podatkov za preiskavo in odkritje storilcev kaznivih dejanj. JAVNI RED IN MIR Policijska postaja Grosuplje je na območju Občine Ivančna Gorica obravnavala 194 (201 leta 2006) kršitev javnega reda in miru, kar pomeni padec ugotovljenih kršitev s področja javnega reda in miru. Največ kršitev javnega reda in miru je bilo storjenih na javnih krajih, kot so gostinski lokali, javne ceste in druga javna mesta. Kršitve so bile izrazitejše v naseljih Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični in Višnja Gora oziroma v večjih krajih občine. Padec zaznanih kršitev javnega reda in miru je v zasebnih prostorih, saj se kršitve iz zasebnih prostorov širijo na javni kraj v bližino bivališča kršiteljev. V veliki večini primerov je vzrok kršitev nizek življenjski standard, neurejene družinske razmere in alkohol. Predvidevamo, da je takih kršitev več, vendar žrtve tega nasilja kršitev ne prijavljajo policiji. Število kršitev po drugih zakonih: 2007 2006 - ZPPPD (droge) 4 2 - ZOPA (točenje alkohola) 3 3 - ZZZiv (Zakon o zaščiti živali) 6 7 - Zoro-1 (Zakon o orožju) 1 2 - ZTuj-1 (Zakon o tujcih) 2 2 Napisanih je bilo tudi 14 poročil inšpekcijskim službam zaradi prekoračitve obratovalnega časa gostinskih lokalov. Za zmanjšanje števila kršitev na javnih krajih smo opravili vsaj dvakrat mesečno ob petkih in sobotah kontrolo gostinskih lokalov, kjer so bile pogoste kršitve JRM. Prav tako smo opravili razgovore z večino lastnikov lokalov, v katerih je bil prekoračen obratovalni čas oziroma je prišlo do kršitve, na kar so bili opozorjeni. Opravljenih je bilo tudi več razgovorov s kršitelji povratniki, v nekaterih primerih je to pozitivno vplivalo na kršitelje, ki so prenehali s kršitvami. PROMETNA VARNOST V letu 2007 je bila na območju PP Grosuplje ugotovljena 6901 (5708 leta 2006) kršitev cestnoprometnih predpisov. V sami Občini Ivančna Gorica pa je bilo ugotovljenih 2859 (2324 leta 2006) kršitev cestnoprometnih predpisov, kar je več ugotovljenih kršitev v primeijavi s prejšnjim letom. Največjo porast ugotovljenih kršitev Cestno prometnih predpisov beležimo v KS Dob pri Šentvidu, KS Ivančna Gorica, KS Šentvid pri Stični in KS Višnja Gora, v drugih krajevnih skupnostih pa je trend ugotovljenih kršitev na enaki ravni kot prejšnja leta oziroma z manjšim odstopanjem. Promet je največji in se še povečuje na regionalni cesti Bič-Ivančna Gorica ter Žužemberk-Ivančna Gorica, posledica tega pa je tudi več ugotovljenih kršitev prometnih predpisov kot tudi povečanje število prometnih nesreč. Med obravnavanimi kršitelji CPP je bilo 147 voznikov (74 leta 2006) pod vplivom alkohola, kar je občutno več kot leto prej. Posledice prometnih nesreč: Na območju Občine Ivančna Gorica se je pripetilo 191 (163 leta 2006) prometnih nesreč. Za posledicami prometnih nesreč je en (1 leta 2006) udeleženec umrl, 15 (19 leta 2006) se jih je huje telesno poškodovalo, 154 (139 leta 2006) pa jih je bilo lahko telesno poškodovanih. PREVENTIVNE AKTIVNOSTI Za izboljšanje prometnovarnostnih razmer na območju Občine Ivančna Gorica so bile izvedene razne aktivnosti: - Sodelovali smo pri aktivnostih občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. - Večkrat je bila opravljena kontrola vertikalne in horizontalne signalizacije na celotnem območju policijskih okolišev ter o pomanjkljivostih napisano poročilo pristojnim službam. - Na prvi šolski dan septembra smo se udeležili sprejema prvošolcev ter staršem in otrokom dali napotke za varno pot v šolo in domov. Pri varovanju otrok na poti v šolo in iz nje pa smo aktivno sodelovali tudi s člani ZŠAM Ivančna Gorica. - Sodelovali smo pri predavanju in končni izvedbi voženj in izpitnih voženj kolesarjev v 4. razredih OS na območju občine Ivančna Gorica. Pri tem smo sodelovali s člani ZŠAM Ivančna Gorica. - V OŠ so bile izvedene akcije Stopimo iz teme v obliki predavanj učencem OŠ, kjer so bile tudi razdeljene zloženke. - Na OS v Stični in Šentvidu pri Stični ter njunih podružničnih šolah smo izvedli učne ure na temo Prvi koraki v prometu. - V vrtcih Višnja Gora, Ivančna Gorica, Stična in Šentvid pri Stični smo izvedli več učnih ur z varovanci vrtca na temo prvi koraki v prometu - prečkanje ceste. DOGODKI, KI SO ZAHTEVALI POSREDOVANJE POLICIJE Na območju Občine Ivančna Gorica je PP Grosuplje obravnavala 3 (2 leta 2006) samomore, 10 (8 leta 2006) požarov, 7 (5 2006) delovnih nesreč ter 29 drugih dogodkov. VAROVANJE OKOUA Sodelovali smo tudi z Regijskim ekološkim gibanjem Ivančna Gorica in na vsako njihovo prijavo tudi reagirali in obveščali pristojne ustanove. Prav tako smo ugotovili tudi nekaj kršitev s področja ekologije, za vse ugotovljene kršitve pa smo tudi obveščali inšpekcijske službe. Opravili smo kontrole mest, kjer so bila zapuščena vozila in v primeru, da smo ugotovili lastnike, smo tem naročili, naj vozila odstranijo, kar so v večini primerov tudi storili, v nasprotnem primeru pa smo napisali poročila Občini Ivančna Gorica za njihovo odstranitev. ODNOSI Z JAVNOSTMI Na področju odnosov z javnostmi smo razvijali komuniciranje z zunanjo javnostjo v cilju informiranja prek medijev (Časopis Klasje, Radio Zeleni val), ki pokrivajo območje Občine Ivančna Gorica, in sicer mesečno z objavljanjem člankov z nasveti prebivalcev občine. Varnostno oceno pripravila: vodji policijskih okolišev Marjan FRIC in Rudi GRUNBACHER VARNOSTNA OCENA ZA OBČINO IVANČNA GORICA Za Občino Ivančna Gorica je ocena po zbranih podatkih iz statistik zadovoljiva in stabilna. Na področju kriminalitete so kazniva dejanja velikih tatvin, tatvin in majhnih tatvin v primerjavi z letom 2006 v padcu. Kršitve javnega reda in miru so v primerjavi s prejšnjim letom v rahlem padcu, kljub temu pa se največ kršitev pojavlja ob koncu tedna in v prazničnih dnevih. Skrb vzbujajoče je kršenje javnega reda in miru v zasebnih prostorih in na javnem kraju v bližini zasebnih prostorov, saj je po oceni teh kršitev veliko več, kot pa jih je dejansko evidentiranih. Na javnih krajih so največkrat kršitelji mladi, ki po naših opažanjih nimajo pravega odnosa do tuje lastnine in drugih prebivalcev v občini, svojo energijo pa izražajo z vandalizmom, kršenjem javnega reda in miru, uživanja prepovedanih drog, alkohola ... Prometna varnost se je nekoliko poslabšala glede na število prometnih nesreč, več je udeležencev, ki so se v nesrečah lahko telesno poškodovali, huje telesno poškodovanih udeležencev je približno enako število kot prejšnja leta, beležimo pa eno smrtno žrtev, enako kot leto prej. Povečalo se je število ugotovljenih cestnoprometnih kršitev, kar je posledica večje aktivnosti policistov na območjih, kjer je gostota prometa večja, s tem pa tudi kršitve prometnih predpisov. Zaradi povečanja prometa in neupoštevanja cestnoprometnih predpisov udeležencev v prometu se je več prometnih nesreč pripetilo na križišču pri Mercatorju v Ivančni Gorici, regionalni cesti proti Šentvidu oziroma Dobu in na regionalni cesti proti Krki oziroma Zagradcu. Ivančna Gorica, marec 2008 IS KVIZ 1. Kaj je kalužnica? a) cvetlica, ki raste ob kalih b) voda, ki jo zajamemo iz kala c) voda, v kateri je raztopljen lužni kamen 2. Kako pravimo izvirom, ki imajo najhladnejšo vodo? 3. Katero selišče je v KS Za-gradec? a) Gabrovčec b) Gabrje c) Gabrovka 4. Iz katerih zrn so do nedavna po domovih pripravljali črno kavo? a) iz pšeničnih b) iz prosenih c) iz ječmenovih 5. Opredeli rojstni kraj pesnika Antona Hribarja! a) Veliki Korinj b) Mali Korinj c) Kuželjevec 6. Kako izboljšujemo ostrino pri ročni kosi? a) s klepanjem b) s piljenjem c) s kovanjem 7. Kdo je po ljudskem izročilu nosil križ na »jagrovem« pogrebu? a) medved b) lisica c) zajec 8. Katera vas nas po imenu ne spominja na križev pot? a) Trnovica b) Kriška vas c) Mekinje Rešitve iz prejšnje številke: 1. b, 2. a, 3. c, 4. b, 5. pet, 6. d, 7. a, 8. c. lahka križanka (S posebnimi olajšavami za redne bralce Klasja) 0 A K U S N L T C Ko bo rešena, se zazrite v osenčeni navpični stolpec. Tam boste zvedeli, kako bi mojemu bančnemu računu lahko rekli v mesecu marcu. Za vaš račun pa sami poiščite izraz, ki bo ustrezal njegovemu stanju. V pomoč je tudi pesniška »stvaritev«. VODORAVNO: 1. naša tovarna sanitetnega materiala, 2. pripomoček za odpiranje vrat, 3. starejši izraz za vajo, 4. kos lesa za kurjavo, 5. velelnlk glagola teči (1. os. mn.). Rešitev gesla iz prejšnje številke: ZVEROKROG. PESNISKI DODATEK Če ni vode, vlada suša, če ni denarja, prav tako. Zato bomo tenko piskali, nam bo vsem na tesno šlo. A bo hitro šlo na bolje, ko nam bogec dežka da. Vlada preskrbi denarjev, pa bo zopet tralala. Čisto tiho si priznajmo: človek ni nikoli sit. Neprestano godrnjamo, tudi če je polna .... Smcšnicc 1. Direktor banke je stopil v pisarno ravno v trenutku, ko je mlada referentka ravno končevala telefonski pogovor. Direktor: »Gospodična Vesna, kaj nisem strogo prepovedal privatnih pogovorov v službenem času?« Vesna: »Seveda ste. Vendar to ni bil privatni, temveč službeni pogovor!« Direktor: »No, morda res, toda odslej naših komitentov ne naslavljate več s - srček moj dragi!« 2. Učitelj: Otroci, v razredu vas je osemnajst. Jutri vam bom razdelil 48 banan, 90 kivijev, 92 pomaranč, 120 mandarin in 22 ananasov. Kaj boste dobili? Otroci v en glas: »Drisko!« 3. Fant prinese h graverju lep prstan, ki ga je nameraval pokloniti dekletu kot zaročni dar. »Naj vanj urežem dekletovo ime?« vpraša graver. »Seveda,« odgovori fant, »vendar ne pregloboko, saj veste, kakšni so današnji časi!« - -Stanko, beži proč in ne vleči psa za | rep, te bo ugriznil: vpije mama skozi okno svojemu sinku. »Ne bo me, ne, saj na tem koncu ne grize,« odgovarja sinko. 5. Potniki se peljejo v letalu in opazijo, kako se vali črn dim iz motorja. Strahoma pogledajo skozi ona in vidijo pilota, ki je ravno skočil s padalom. »Je hudo nevarno?« zavpije eden izmed potnikov. »Kje pa, nobene nevarnosti,« odgovaija pilot, »saj vendar vidite, da hitim po gasilce!« 6. Zdravnik je pravkar pregledal bolnika in mu daje še zadnja navodila: »Pa vina preveč ne pijte,« je zaključil nasvete. »Brez skrbi bodite, gospod doktor, meni ni vina nikoli preveč,« zagotovi bolnik. 7. Ženski glas kliče na dom trdno stoječega podjetnika. »Ga ni doma; kdo pa kliče?« hoče vedeti njegova žena. »Njegova nekdanja sošolka,« odgovori glas na drugi strani žice. Nemogoče, ugovaija žena, »moj mož sploh ni hodil v šolo!« uganke sauivke 1. Kdo je pozimi najbolj požrešen? 2. Kdo pozimi najmanj škoduje okolju? 3. Ima strašne zobe, pa ne grize? 4. Skozi okno skoči, a steklo ne poči? 5. Nima nog, a vendar teče? ODGOVORI: 1. peč, 2. polh, ker spi, 3. brana, 4. svetloba, 5. potok. REŠITEV NALOGE ZA BISTRE GLAVE V zadnji številki smo zastavili računsko nalogo za bistre glave. V njej smo vpraševali, koliko kraljev je simbolično obiskalo našo najstarejšo občanko Nežko Normali iz Kriške vasi, ki se je rodila 6. januarja pred devetindevet-desetimi leti, na dan, ko godujejo Trije modri z Jutrovega. Pa se lotimo tega »težkega« problema: Nežka se je rodila red 99. leti; če to pomnožimo s tri (ker so bili kralji trije), dobimo 297 obiskov kronanih glav (Gašperja, Miha in Boltežarja). Mejdun, smo dobri matematiki! 30 Ivančna Gorica, marec 2008 v prihodnji številki Prihodnjič sledi obširno poročilo o srečanju Klasjevih rekorderjev in dopisnikov narodopisnega kotička, Id je potekalo 12. marca. STARKE 1. Tujih delavcev je v naših podjetjih okrog 26.000. To je silno visoka številka, če pomislimo, da so to sami uradniki in inženirji. 2. Obrestna mera naše Narodne banke znaša 7,5 % in smo v Evropi v tem pogledu skoraj najvišji; višjo obrestno mero ima le še Grčija, 9 %. Najcenejši krediti so v Švici in v Angliji, 2 %. 3. Vlak s 300 kitajskimi oficirji se je prevrnil v reko Tsiao; 200 oficirjev je utonilo. DOMOLJUB, avgust 1933 Eden od zadnjih lehnjaških kamnarjev je bil pokojni Karel Grčman, Izirški oče. Ta nam je pokazal, kako so lehnjak obdelovali s sekiro in žago. Leskovec - Izirk okoli leta 1990. zvesti sodelavci tudi vnaprej." Pred vami je že druga letošnja uganka. Zapišite kaj o tem pripomočku iz minulih časov, čeprav niste povsem prepričani, da je prav - saj tudi pri nas velja olimpijsko načelo pomembno je sodelovati. Predmet je iz zbirke Anice in Štefana Noseta iz Ivančne Gorice. Malega travnika bo pa spet nova »runda«. Vse dobro dotlej! LS naiava ustvarja tudi v kamnu Minulo jesen sem se mudil v Velikem Borštu, kar med vejevjem zagledam nekaj živali podobnega. »Zgubljena ovca bo ali pes; toda zakaj tako miruje?« sem se vprašal. Da bi stvari prišel do dna, sem se previdno približal in spoznal, da gre za kamnito tvorbo. Krstil sem jo za zgubljeno ovco. Kaj pa vidite vi, spoštovani bralci, v tem kamnu? Sprostite svojo domišljijo in poimenujte kamnito stvaritev narave, kakor vas je volja! LS še prej, v starih časih Prve človeške kočure so bile iz vejevja, torej lesene. Šele dosti pozneje so ljudje domovanja gradili iz apnenca in drugih mineralov. Zelo iskan gradbeni material je bil lehnjak, lah-kovec ali lahki kamen. To je vrsta poroznega apnenca, kije nastajal in še vedno nastaja iz vode. Voda v podzemlju topi, ko pa raztopina pride v močan stik z zrakom, se apnenec ponovno izloči izvode. Pri nastajanju imajo svojo vlogo tudi vodne rastline, ki se vgradijo v strukturo lehnjaka, kjer počasi preperijo. Zaradi luknjičavosti je kamen dober toplotni izolator in tudi drugače blagodejno vpliva na počutje stanovalcev. Sprva so imele lehnjakove zidove le »gosposke« zgradbe, na primer samostani, cerkve, gradovi in bogatejša kmečka poslopja. Nekaj ga najdemo celo v prazgodovinskem zidu »Virskega mesta«. Pozneje so lehnjak vgrajevali tudi »navadni Zemljani«. Doba lehnjaka se je končala nekako pred petdesetimi leti, ko so ga nadomestili umetni izolacijski materiali; pri nas so največ lehnjaka skopali v višnjanski Kosci, v leskovškem Iz-irku in iz reke Krka. iz zakladnice naših domov Čas gre neverjetno hitro naprej. Zdi se, da smo komaj preživeli novoletne praznike, pa smo že globoko v prvi četrtini leta. V podlistku na Severni strani si lahko preberete rešitve etnoloških nalog iz preteklega leta - od prve do desete številke. Odgovori so kajpak v veliki meri plod vašega sodelovanja. Bodite Bmdpohesedi STARE NOVICE - STARKE Človeški govor, vzeto na splošno, je zanimiva in čudna reč; za nekatere stvari ima bogato in pre-finjeno besedišče, za druge pa neverjetno revščino. Pojav nekoliko bolj razumemo, če poznamo dogajanje ^preteklosti. Za stvari, ki so bile pomembne za življenje naših prednikov, imamo pestro izrazje. Eskimi, na primer, imajo okoli trideset izrazov za stanje snega in s snežnimi padavinami povezanih pojavov, naši slovenski predniki pa so skovali več kot dvajset izrazov za vodne pojave v naravi. O njih smo v našem časniku že pisali. Ko pri razmišljanju naletimo na nerazvito področje našega izrazja. si pomagamo na dva načina: pojav opišemo z drugimi izrazi, kar pogosto vodi v gostobesed-nost, ali pa po zgledih skujemo nov izraz; v tem primeru imamo težave z okostenelimi lektorji, ki se držijo slovničnih pravil kot pijani plota. Vzemimo primer »novice«. To je bolj ali manj kratko sporočilo o dogajanju v pravkar pretečeni minulosti, lahko bi rekli kar dandanes. Kaj pa, če želimo nekdanjo »novico« ponoviti v kasnejšem času, ko vest ni več »nova« ampak »stara«. Tedaj nastopi zadrega. Pomagamo si lahko z besedno igro; če je nova vest novica, bo stara vest starica - pa ga imamo, nov izraz namreč. Uporabljali ga bomo za našo domačo rabo, drugi pa kakor hočejo! Upoštevajoč pravilo, da se železo kuje, dokler je vroče, bomo kar začeli z novotarijo. fotorebus Ste opazili petelina v zadnji številki Klasja. Res, ni bil pravi, temveč v petelina dobro našemljen človek iz Šentjerneja. Kakšne pregovorne misli nam je utrnil? »Drži se kot petelin na gnoju«, »Dober petelin je zmeraj mršav«, »Ravsala sta se kot dva mlada petelina«, »Vsak petelin je na domačem dvorišču močnejši«, Zagrozil mu je z ognjenim petelinom v strehi«, »Do treh kraljev se dan toliko podaljša, kolikor petelin zine«, »Star petelin - dobra juha, če se dolgo kuha«, »Bil je rdeč kot petelinova roža«, »Ostrogi in kljun vihti ta grdun«,... Nova slikovna naloga ne prikazuje živali, temveč njene sledove. Brrrr, kar strese me ob misli, da bi jo srečal. Naši predniki so o tej mrcini vedeli marsikaj povedati. Spomnimo se! Ivančna Gorica, marec 2008 IS II N SEVERNA' STRAN + * ZA DOgfZO VOLJO KAKO SO PO TO CAR JEVA MATI PER1AP PROPAIALI Potočarjeva mati so šli vsak mesec v Ljubljano na trg prodajat maslo, jajca, perutnino, česen, čebulo in drugo, kar je bilo pri hiši primerno za prodajo. Jeseni so šli na »plač« še pogosteje, kajti takrat so dozorela piščeta, ki so se dobro prodajala. Sredi oktobra so se tako spet otovorili z lepo rejenimi petelinčki in kuro, ki je zaradi starosti že slabo nesla jajca. Tiste čase so ljudje imeli radi mastno hrano, zato so gospodinje dobro pregledale živali. To so storile tako, da so peijad močno pihnile od zadaj, da se je razmaknilo perje; če je bila žival rejena, se je pokazala napeta koža rumene barve. To je obetalo mastno juhico in mehko meso, nagubana in pomodrela koža pa je naznanjala pusto in trdo hrano. Vsi petelinčki so uspešno prestali pihalni postopek in hitro odšli z gospodinjami, le uboga puta ni in ni šla v denar. Proti koncu je prišla še orjaška gospa, se močno napela, pihnila kokoši v zadnjo plat in se namrdnila: »Huuu, to je pa stara kura, ima že čisto plavo rit!« Potočarjevi materi se je to za malo zdelo, pa so gospe vrnili z enako mero: »Veste kaj, če bi vam kdo celo dopoldne v rit pihal, bi tudi vi plavo imeli.« Gospa je ihtavo pograbila nakupovalno torbo in odvihrala, brundajoč, da se z neotesanimi kmetavzi ne splača pregovarjati. Mati so potem odnesli putko domov in jo pripravili za nedeljsko kosilo. Pravili so, da je bila hudo dobra, čeprav ji niso niti enkrat v rit pihnili. LS « ^-ÄN. 'CPC W7?* Ü- X 1 A —L/ \ MM kardinala na dan, zene zdravnika stran Bognedaj, da bi tole v naslovu kdo razumel napak in bi me obdolžil nagovarjanja h kanibalizmu. Se posebej ne, ker smo Slovenci s kardinali hudo pičli in si res ne bi mogli vsak dan enega privoščiti za zdravje. Naslov je namreč prirejen po pregovoru o jabolkih, ki so dobri za zdravje in zato ne rabimo zdravnika. Da ne bo pomote, naj povem kar naravnost: kardinali so posebna sorta jabolk, ki s svojo barvo nekoliko spominjajo na opravo najvišjih cerkvenih dostojanstvenikov. Veliko so jih sadili pred drugo svetovno vojno in v času italijanske okupacije. Je pozno poletna in zgodno jesenska sorta, torej ne preveč trpežni, so pa mehki in še kar okusni. Ti na fotografiji so posebna različica jabolk z imenom pisani kardinal. Če naši pregovori kaj veljajo, bi se splačalo poskusiti kakšnega kardinala za zdravje. LS obvestilo Vse, ki bi želeli sodelovati pri dopolnitvi in popravi preglednice nabožnih znamenj v naši občini, prosimo za naslov in za številko prenosnega telefona, da bo urednik rubrike z vami lahko navezal stik. Sporočite na tel. številko 7812130. Nekaj teh obvestil smo že prejeli. Uredništvo Klasja c xv. rekord: pestra združba na dvorišču Pred desetletji je bilo na naših dvoriščih vse polno domačih živali, danes pa je to že redkost. Se pa še najdejo izjeme, na primer na dvorišču Marjana Podobnika v Gabrju pri Stični. Bilo je takole. Ondan se počasi peljem proti Izirku in oprezam po okolici. Kar zapazim na Plankarjevem dvorišču nenavaden vrvež. Ustavim se in vidim: rejen pujs, postavna koza, več kokoši s petelinom, črn kuža in bel mačkon so se drenjali okoli posode in se prepirali za hrano. Bolj natančno: pri hrani je bila pujsa z imenom Rozi, drugi so pa čakali, kdaj jih bo rejena Rozi pustila blizu. Med temi, ki so oprezali za hrano, je bila koza Johana, pes Flok, muca Mika in putke s skupnim imenom Tutke. Oblastni Rozi bi bil kos le rogati kozel Mrkač, ki ga pa tedaj ni bilo poleg, ker je šel ravno tedaj malo naokrog po opravkih. Imena mi je zaupal gospodar Marjan, ki skrbi za pisano druščino. Marjan je večino živali dobil kot darilo od sorodnikov in prijateljev ob raznih priložnostih. Pujso Rozi so mu na primer podarili za petdeseti rojstni dan. Upodobljena živalska združba je po pestrosti prav gotovo rekordna, zato Marjana z vsemi častmi proglašamo za novega rekorderja v časniku Klasje. Zraven gredo kajpak tudi čestitke in želje za nove gojitvene podvige. Dopolnilo: Posnetek je nastal lanskega novembra. Sedaj, ko to berete, večino članov dvoriščne druščine ni več; pujso in kozačo je za praznike obiskal mesar, psa je ponoči nekdo ukradel, nekaj kokoši pa je olastninila botra lisica. L S "-"s Letošn\& miro%>oyi$r\či ber& Naš narodopisni kotiček že dvanajsto leto razkazuje rezultate svojega dela. Za minulo leto smo predstavili in s pomočjo zvestih bralcev opisali deset pripomočkov, ki so jih uporabljali prednamci v bližnji in nekoliko bolj oddaljeni preteklosti. Poglejmo poimenovanje orodij in njihovo uporabnost: 1. januar-februar: ožemalnik za perilo - v Ameriki patentiran pripomoček za pranje in sušenje perila. Pomankljivost: trganje in drobljenje gumbov. Domača poimenovanja: amerikanska perica, stiskač, ožemec. 2. marec: brezova metla - cenen domač izdelek, ki je nadomeščal sirkove metle. Druga poimenovanja: brezovka, dvoriščna pometača, kmečka metla, butarovka. Pomanjkljivost: hitra obraba, puščanje drobnejšega prahu. 3. april: okrasje na komatu statusni simbol lastnika vprege. Okrašene komate so nadeli, ko so vozili krščence, birmance, svate in za vožnjo k nedeljski maši. Okraski so se morali lepo bleščati, zato so jih za take prilike še posebej osnažili. Bili so iz pokroma-nega železa ali iz medenine, »mesinga«. Druga imena: konjski talarji, komatna ocernga, bleščavci. 4. maj: lesen vijak za mizarski ploh Rabili so ga mizarji in domači izdelovalci lesene 1 robe za pritrjevanje in vpenjanje nastajajočega izdelka. Domača poimenovanja: šravf za verštat, šravfštok, stišček, vijačnik. 5. junij: okensko zastiralo. Rabili so ga za zunanje zastiranje oken, za zaščito šip in za okras hiše. Domača poimenovanja: poii