ILETEaJJSIKE
SEPTEMBER 1979 - ŠT. 9	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA	LETO XX
93. LET
OBSTOJA NAŠE TOVARNE
Slavnostna seja delavskega sveta, ob 93-letnici obsoja naše tovarne, je bila v petek, 7. septembra v fiienzi. Seji so prisostvovali tudi predstavniki DPO *z naše občine. Predsednik delavskega sveta tov. *inko Keržan je v svojem govoru povedal:
Spoštovane tovarišice, iz stališča odgovarjajočega tovariši,	asortimana in uspešnih
jubilantje, dragi gostje! prodajnih pogojev, ki so „	bila dani, pri toliko večji
• 'S-letmco obstoja naše proizvodnji. Dober finančni e ovne organizacije praz- uspeh v I. polletju nam še ujemo letos manj manife- ne zagotavlja dobrega ativno zaradi del v sindi- USpeha v prihodnje, ko Kalni dvorani na stavbah. bomo začeli delati z draž_
eselo počutje pa kvari jjmj surovinami, po tem, ko i ugotovitev precej za- nam poidejo stare zaloge, ujemh investicijskih del, Splahnel bo tudi pomen Jih bomo uspeli zaklju- povečanih prodajnih cen v i gotovo do naslednjega drUgj polovici tekočega nicaznovanJa na^ oblet- je^a Ra5unati bomo smeli
samo še na to, kar je cilj Časovno zavlačevanje vsake ekonomske politike, velikih investicijskih del doseči boljše poslovne Ustvarja velike izgube. To uspehe z večjo produktiv-^ pozna tudi na proizvede- rtostjo dela, ne pa s srečo n*h tonah, ki bi jih po sred- konjunkture na tržišču, ujeročnem planu morali Dolgoletne sreče in umet-Ustvariti že 8.650, dosegli nega vzdrževanja visoke Pa jih bomo znatno manj. družbene in gospodarske Cotovo dosežena proiz- potrošnje, v naši državi, v°dnja sama na sebi ne mora biti enkrat konec, — Pove mnogo, izhajamo pa v vsesplošni nestabilnosti
svetovnega gospodarstva. Vedno pojesti več kot naredimo in živeti od tekočih dolgov ter emisije denarja brez blagovnega pokritja, ne more biti.
Tudi pri nas bomo morali takoj pristopiti k zmanjšanju vseh vrst stroškov — proizvodnih in neproizvodnih —, zmanjšanju števila odpadkov, povečanju delovne discipline in produktivnosti dela, ne na račun intenziviranja fizičnega dela delavcev, temveč v iskanju in odpravi vzrokov večkratno večjega števila pretrgov, kot jih priznava 90 % svetovne tekstilne industrije. Vzrokov za to je nešteto. Pogojuje jih lahko neprimerna surovina,neustrezne klima naprave (to je neprimerna temperatur- • na nihanja), preslabo poznavanje zahtev nove, še neutečene tehnologije, slabo čiščenje in
(Nadaljevanje na 2. strani)
eds(.-dnik delavskega sveta, Vinko Keržan je jubilantom podelil ure,
OD NOVEGA LETA -
DVAKRAT
MESEČNO
Dopolnjeno je devetnajsto leto izdajanja našega internega glasila. Prvi Obveščevalec je izšel 15. 9. 1960, nato pa je izhajal bolj ali manj redno, mesečno do leta 1972 — tega leta se je preimenoval v Litijski predilec. Tudi tiskarno je zamenjal in od takrat ga tiskajo v G P Gorenjski tisk iz Kranja. Predilec ni nikoli izostal. Redno mesečno prihaja v naše roke. Obveščanje je njegova naloga ali točneje — dopolnjevanje dnevnega obveščanja (informacije na oglasnih deskah, sestankov itd.). To delo opravlja po svojih močeh, toda na žalost se marsikdaj zgodi, da »novica« to ni več, ker je že »vse prepozno«.
Da bi to nevšečnost odpravili, so delegati delavskega sveta predlagali, da bi izdajali naše glasilo dvakrat mesečno, če ne bi to pomenilo večjih stroškov. Ko smo vse preverili, smo ugotovili, da za to ni ovir. Bolje dvakrat mesečno z manj strani in bolj svežimi novicami, kot pa enkrat mesečno, debelejši, s samo »zgodovino novic«.
Od 1. januarja — ko bomo pričeli šteti 20. leto izdajanja našega lista, bo prihajal na domove naših delavcev in upokojencev vsak drugi teden.
Ob tej priliki pozivamo vse bralce, da bi bolj sodelovali s pobudami, dopisi, članki, šalami, itd. Končno morate spoznati, da je to vaš časopis. Uporabljaj-
te &a-	M. M.
Iz zgodovine KPJ (1937-1939)
LETA ODLOČITVE
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Ohranjena je enotnost partije
Kljub temu je Tito uspel ohraniti kontinuiteto vodenja in enotnost v partiji. Z zaupanjem v člane partije v zemlji ter z borbo za enotnost partije in sindikatov je uspel utrditi vrste mlade generacije. Dokončno je prekinil prakso vodenja iz inozemstva ter v pogojih popolne ilegalnosti v začetku maja 1938 leta ustanovil začasno vodstvo KPJ. Vsi člani vodstva so bili ljudje, ki so svojo revolucionarno prakso, sposobnost in znanje kalili v zemlji. O tem je tov. Tito 1972 leta, v intervjuju za RTV Beograd, dejal:
V novem vodstvu so bili mladi ljudje, izrastli iz ljudstva, od spodaj iz organizacij. Med drugimi so bili tukaj: Kardelj, Kraš, Miha Marinko, Rankovič, Dilas, Leskošek, Končar, Lola Ribar, Ivan Milutinovič, Pijade in cela vrsta drugih še mlajših ljudi, ki so se vrnili z robije. To vodstvo je bilo v resnici zelo spo-
sobno in enotno. Med nami ni bilo nikoli nesoglasij. Vse sklepe smo izpolnjevali. V Loli Ribarju, kot voditelju mladine, smo imeli zelo pametnega komunista, ki je znal mladino zbrati in aktivirati, še zlasti Zvezo komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ). Ta mladinska organizacija je štela nad trideset tisoč članov. Pravzaprav so bili to vsi komunisti. V svoji metodi reorganizacije partije je Tito predvsem skrbel za medsebojne odnose ljudi v partiji. V zvezi s tem je nekoč Edvard Kardelj zapisal:
»Ko sem se spoznal s Titom sem opazil to posebnost njegovega načina pristopa k človeku, načina, kako zna svetovati in tudi kritizirati. Do takrat smo bili vajeni, da so k nam prihajali inštruktorji CK, ki so nas na najgrobji način kritizirali. V tem smislu je Tito vnesel precej novega duha. Tudi on nas je znal opozoriti na napake vendar na način, ki nam je odkrival.vse
pomanjkljivosti v našem delu. On nam je resnično pomagal!
Takšna metoda Titovega dela je kmalu postala metoda dela in sodelovanja v partiji. Seveda je še naprej ostala železna disciplina in odgovornost za izpolnjevanje nalog vendar se z ljudmi, ki so pošteno delali in pri tem naredili kakšno napako, ni ravnalo po metodi »sekanje glav«. Vsakdo je dobil priložnost, da odpravi svojo napako oziroma, da dokaže jakost svoje opredelitve. Vzporedno se je razvijal tudi princip demokratičnosti. Tito, Kardelj in drugi vodilni ljudje so se posebej prizadevali da so lahko drugi člani partije svobodno izražali svoje mnenje, da svobodno rečejo kar mislijo, ter da se odločilni sklepi sprejemajo po obširnih razpravah. Bil je to nov način dela v KPJ, ki je pozneje postal vsakodnevna praksa — kot načelo demokratičnega centralizma.
Takšno delo je pogojeval vpliv partije, ki je vse bolj
naraščal. Partija je imela globoke korenine tudi na vasi. Nova metoda dela, povezovanje kmetov, delavcev in napredne inteligence je kmalu dala zelo dobre rezultate. Posebej pomembno področje, kjer je partija iskala oporo, je bila armada. Režim kneza Pavla je prav tukaj bil izredno občutljiv. Vojska, bi morala biti glavna zaščitnica in varuhinja režima. Toda, v letih od 1937 vojne je v armadi in njenem starešinskem kadru rastlo nezadovoljstvo zaradi vse večjega približevanja politike, ki j° je vodil knez Pavle, k Hitlerju in Musoliniju.
Upoštevajoč to, je CK pristopil odločnemu delu v armadi. Ustanovili so posebno vojaško komisijo, ki ji je načeloval Tito, z nalogo, da ustanovi partijsko organizacijo v vojski. In res — vpliv KPJ je v armadi hitro razširil, zlasti med letalci. Na zagrebškem, letališču je npr. ustanovljena partijska celica, sestavljena raznih oficirjev.
Tako se je partija počasi, toda zanesljivo zakoreninila med množice.
Tito je dejal: »Ves razvoj je potekal postopoma. Nismo se pripravljali kot pustolovci. Vedeli smo kaj hočemo, in pripričani sm° bili, da bomo uspeli«.
Tanjug
(Nadaljevanje s 1. strani) vzdrževanje strojev ter drugo. Z zmanjšanjem števila pretrgov bi avtomatsko zmanjšali število potrebnih delovnih ur na enoto proizvoda in mogli razširiti front po-služevanja.
Velik pomen ima še pravilna kadrovska zasedba delovnih mest, intenzivno izobraževanje ob delu na novo zaposlenih v proizvodnji — ker je fluktuacija izredno velika — dobra organi-
zacija dela, predvsem v uskladitvi novih proizvodnih zmogljivosti; neposredno nagrajevanje po delu ob pravilno postavljenih normativih; dodatnih stimulansih za varčno in boljše delo ter primerno nagrajevanje inventivne in inovacijske dejavnosti. Za raziskavo tržišča pa najti takšne kupce, da bi mogli preiti na donosnejše asortimane in na delo v večjih serijah. Delna izpolnitev teh nalog bi bila
najuspešnejša srednjeročna rešitev vedno večjega pomanjkanja delovne sile, ker bo tudi modernejša tehnologija zahtevala za posluževanje manj ljudi, kot jih bo stara sprostila. Žal pa je proces vseh izboljšav dolgotrajen, zato so odločitve izredno odgovorne ali v bodočem srednjeročnem planu nadaljevati z delom v treh izmenah ali preiti na postopno ukinjanje nočnih izmen. Časa za te odločitve nam ostane izredno malo in ko bodo v tekočem mesecu izdelane
Kristina Anžel
analize in potrebni v»' riantni izračuni, se h? kolektiv moral odločiti-kako nadaljevati. Ustvfl' riti večji dohodek °a zaposlenega in na vlože; na sredstva, je osnovni cilj in motiv poslovanj8 ter temeljna kategorij8 planiranja. Izredno zmot' no bi bilo, za nas samc-videti samo ukiniti nočne izmene, pri tem P8 pozabiti, da bi ob ust®' vitvi sprejemanja noVe delovne sile in njenem postopnem, naravnem zmanjševanju, morah ostati pri najmanj tolik”' ni proizvodnji in boljSe1*’ asortimanu kot dane6' To bi pomenilo ob Pf' stopnem zmanjševanju delovne sile, dvigati pr°'. duktivnost dela na osnOv izboljšav, ki sem jih ome' nil spredaj. Ali bomo * zmožni? To je prime najvišje in najodgovoi" nejše samoupravne odl°' čitve slehernega zapo»le' nega v naši delovni or#8
nizaciji. Kratkovidno®
tu odpade!
Naš samoupravni dru£ benopolitični sistem baz*1". na visoki moralno-politi*11 zavesti slehernega držav
Naši jubilanti — od k ve proti desni: Ignac Jerant, Albina Merčun Frančiška Pogačar, Fani Jernišek, Ivica Drnovšek, Silvo Blaj ii
Na svečani seji delavskega sveta.
Ijana, zato moramo dograjevati človeka, kleniti njegov značaj! Sedaj pa se vprašajmo iskreno, ali se vedno zavedamo toliko dolžnosti, kot se zavedamo svojih pravic. Vse kar kritičnega bi lahko dopuščali tudi v delu našega delavskega sveta, smo odgovorni sami, mi delegati svojih sredin. Odpravljajmo sproti vse individualne slabosti, ki Kotovo obstojajo tudi pri Uas, razširjajmo smisel in vsebino dela naših delegacij v vseh skupščinah DPS ’N SIS, pa bomo vedno Uspešnejši. Prepričanje, bolje molčati kot razgaljati Nepravilnosti in škodovati samemu sebi, more našo družbo kot celoto speljati s Poti ciljev našega humanega, socialističnega samoupravnega sistema. Tega Pa ne smemo dovoliti!
Menim, da je slavnostna seja lahko slavnostna ne Samo po hvali, kar se hvaliti da, temveč tudi v sprejemanju pomembnih odločitev, da n.pr. realiziramo stabilizacijski program, ki ga že poznamo, in se zapestno, odgovorno odločamo za izredno pomembne odločitve pri pripravi Novega srednjeročnega plaha in pri čimhitrejšem dokončanju tekočih investicijskih del. Naši in vesti-cijski projekti so bili dobro ^mišljeni, spremenjene, Negativne okoliščine pa Moramo sproti popravljati N boljšim osebnim pristnem k problemom in delu.
Številčnih kazalcev ne bom ponavljal, ker o njih dovolj pišemo in govorimo, rad bi opozoril le na problem obratnih sredstev. Teh nimamo! Za nemoteno poslovanje, tako kot za izplačilo OD, najemamo drage kratkoročne kredite, ki zmanjšujejo akumulacijo podjetja oz. čisti dohodek. Tako bomo morali vso ustvarjeno akumulacijo v bodoče usmeriti v prizadevanje, ustvarjati lastna obratna sredstva. Sredstva amortizacije pa bodo v glavnem pobrala odplačila anuitet za tekoče investicijske naložbe.
Visoka rast inflacije in novi plasmaji po elementih srednjeročnega plana pa bi stanje utegnili še poslabšati. Izhajajoč iz teh stališč, menim, da v novem srednjeročnem planu, ne moremo predvideti razširitve delovne organizacije na podlagi novih investicijskih naložb.
V današnjem, kot v bodočem poslovanju, igra za nas še posebno pomembno vlogo izvozna orientacija proizvodnje, ker delamo večina z uvoženo surovino in moramo ustvariti potrebna devizna sredstva. Nizke, lastne konkurenčne cene morajo biti predvsem vodilo uspešnega priliva deviznih sredstev. Tam, kjer je mogoče, pa se preorientirati na domač reprodukcijski material. Potrebno se je poslovno povezovati v organiziran izvoz in uvoz
preko SIS EOT ali drugih reprodukcijskih celot z udeležbo na skupno ustvarjenem deviznem prihodku. V ustvarjenem dohodku delovne organizacije pa pravilno razmejevati sredstva namenjena za OD, splošno in skupno porabo ter razširitev materialne osnove dela in rezerv.
Smo v letu akcije Nič nas ne sme presenetiti, zato tudi ne smemo zanemariti, da ne bi zagotovili vse materialne in druge pogoje za izvrševanje nalog s področja LO in DS in v njih aktivno sodelovati.
Pred kolektivom je tudi odločitev o novem samoprispevku. Prepričan sem, da imamo večina zaposlenih tolikšen življenjski standard, da bi od svojih osebnih prejemkov mesečno še mogli oddvojiti določen znesek za izgradnjo objektov, ki nam povečujejo naš družbeni standard. Pomembna pri tem je samo pravilna izbira tistih objektov oz. gradenj, ki postanejo potreba večine občanov, in odkrita beseda ljudem, kolikšne obveznosti jih v bodoče čakajo, če hočejo imeti to, za kar so izrazili potrebo oz. nujo. Pozabiti ne smemo, da večino življenja preživimo zunaj delovne organizacije, to je v svoji krajevni skupnosti, zato moramo tudi tam aktivno reševati boljše pogoje dela in življenja, vendar s sredstvi, ki jih sa-
mi ustvarjamo. Drugih virov sredstev ne poznamo!
Vsi smo sestavni del naše samoupravne socialistične skupnosti, zato se moramo skupno veseliti uspehov in skupno prenašati neuspehe ter se dogovarjati, kako jih bomo odpravili. Zato menim, da nisem bil prekri-tičen ob praznovanju naše 93. obletnice. Neizpodbitno dejstvo je le, da smo sami ustvarili in sami bomo odslužili velike milijarde, ki smo jih vložili v tekoče investicije, zato se bomo veselili tedaj, ko bomo prepričani, da naše žrtve niso bile zaman in smo odpravili vsaj tiste slabosti, za katere moramo sami odgovarjati.
Tisti naši jubilantje, ki bodo danes prejeli spominske ure za 20. obletnico svojega dela v naši delovni organizaciji, dobro vedo za težave, ki so se v teh letih pojavljale pri nas, pa smo jih vedno uspešno premagali, zato sem prepričan, da jih bomo tudi tokrat, še predvsem, ker jih večino moramo rešiti z lastnim angažiranjem.
V veliko čast mi je, spoštovani jubilantje, da vam za dvajsetletni jubilej lahko čestitam v imenu DS in se vam zahvalim za vaše zvesto delo v našem kolektivu. Čestitke tudi vsem našim upokojencem.
SVETLE
IN
TEMNE
STRANI
Eden glavnih problemov švicarske oblačilne industrije je spet pomanjkanje delovne sile. Opažajo zmanjšanje delovne discipline, naraščanje števila fluktuacij, povečanje bolezenskih in drugih izostankov, pa tudi neupravičena podaljševanja dopustov. Izostanki so že dosegli približno tako stanje, kot je bilo leta 1973/74. Danes skoraj že vsako drugo oblačilo, kupljeno v Švici, izvira iz inozemstva. Ni v interesu države, niti potrošnikov, da bi se ta odvisnost od inozemstva še povečala. Te probleme je torej potrebno uravnavati s pomočjo tujih delavcev, ki so prizadevnejši za delo v oblačilni industriji.
Iz Tekstilca št. 4/79
NA OBISKU
Vsako leto ob praznovanju obletnice obstoja naše tovarne povabimo na srečanje naše upokojence, jih obdarujemo in jim priredimo kratek kulturni program. Letos tega ni bilo mogoče uresničiti, ker popravilo dvorane še ni končano. Zato smo vsem upokojencem poslali darilo, 500.- din, na dom. Vsako leto pa tudi obiščemo naše upokojence, ki živijo v domu počitka Tišje, v Črnem potoku. Njim ne pomeni nobeno darilo toliko kot topel stisk roke, prijazna beseda. Tudi letos smo jih obiskali. Deset jih je tam.
Alberta Zupana smo
poiskali v njegovi sobi. Sedel je pri oknu, poslušal vedre melodije po radiu in opazoval lepo urejen park pred domom. Vesel nas je bil. Vesel je bil tudi darila — zavitka cigaret, ki ga je skrbno odložil na mizo.
V bolniškem oddelku sta dve naši upokojenki, Ana Novak in Fani Zabukovec. V njunih očeh se je zrcalilo veselje in hvaležnost. »Kako lepo, da ste se nas spomnili,« sta kar naprej ponavljali. »Obiščite nas še!«.
Fani Zabukovec in Ana Novak
Z ostalimi smo posedli v jedilnici. Bile so vse, razen Alojzije Janežič, ki je bila doma, na obisku. Tako so sedele nasproti nas: Rozalija Brunček, Alojzija Golja, Ana Kokalj, Marija Ocepek, Ana Štros in Marija Sular. Z nami je posedel tudi direktor doma
Gusti Grošelj. Pogovarjali smo se o vsakdanjih stvareh. Pripovedovale so nam, kako se počutijo. Organizirano imajo domsko skupnost. Vsak petek imajo sestanek, kjer se pogovorijo o pravilnostih in nepravilnostih, ki so jih doživeli. Med njimi so tudi pravi
umetniki — pesniki recitirajo svoje pesmi, pripravijo razstavo svojih ročnih del. V domu ne držijo roke križem. Delajo! Dolgega časa ne poznajo. Seveda jih pa vsak obisk nepopisno razveseli. Takrat so najsrečnejši.
Tov. Gusti Grošelj nam je še pripovedoval, kaj so vse novega zgradili v tem letu. Obnovili so pralnico, uredili park, dokončno gornje prostore — skratka, dokončali adaptacijo starega dela in
gradnjo novega dela doma. V načrtu imajo izgradnjo prostorov za fizioterapijo. Okrog ene stare milijarde bo. Pohvalijo se lahko še s tem, da je posebna komisija ugotovila, da spadajo med najurejenejše tovrstne domove v Sloveniji.
Nazadnje smo se prisrčno poslovili. »Hvala, da ste nas obiskali. Pridite spet kmalu, težko vas bomo pričakovali,« mi je še dolgo donelo v ušesih.
M. M.
NAŠI DELAVCI
O REFERENDUMU
Bliža sc dan, ko bomo z referendumom odločali o tem ali bomo naslednjih pet let prispevali za lepši jutrišnji dan ali ne. Odločali bomo o uvedbi tretjega samoprispevka m šolstvo, otroško varstvo, kulturo, telesno kulturo in zdravstvo-
Rezultati prvega in dru- uai^ega glasila Litijski pr*' gega samoprispevka so vid- dilec in ko smo prejeli od' ni. Obnovljene in nove šole, govore na pripombe, smo j1*1 v centrih in okolici pričajo, objavili v 8. številki istega
Novi vrtci v Litiji, Kresni cah, Šmartnem — pričajo! Nove telovadnice v Gabrovki, Šmartnem in Litiji — pričajo! Tudi novi zdravstveni dom, ki raste na Šmarski Dobravi, priča o uspehih solidarnosti občanov. Deseto leto je že, odkar plačujemo 1 %, zadnja leta pa 2 % od naših osebnih dohodkov. Drugi samoprispevek se bliža h
glasila. Naša želja je bila. da bi bili vsi delavci Predilnic Litija in upokojenci o tem predhodno seznanjeni. Napravili smo majhno anketa v oddelkih, naše tovarne in na vprašanja:
— ali ste seznanjeni 1 osnutkom programa novega, tretjega samoprispevka Kaj hi po vašem mnenj11 imelo prednost? Ali ste imeli možnost povedati svo-
koncu. To bo meseca junija Je mnenje na osnutek pf°' 1980. V tem času so se po- grama? Ali ste sodelovali v kazale potrebe po še večji razpravi? Menite, da m’ površini šolskih prostorov, referendum uspel?, doba1 prostorov za vzgojo in var- naslednje odgovore: stvo najmlajših, prostorov	.	,
za rekreacijo ter za kultur- Marjan Sonc — vodi ne prireditve. To pa lahko gradbene operative: dobimo le, če se bomo odlo- »Bi! sem seznanjen 2
čili še ZA tretji samoprispevek.
Referendum bo II. NOVEMBRA 1979, izvajati pa bi se začel meseca JULIJA
osnutkom programa. predsednik IO samouprd1'
ne komunalne skupnos
ti
Litija sem bi/ vabi)en-meseca maja, na sestane*:
— 1980 in bo trajal pet let. na katerem so bili prisotni Osnutek programa za tudi predstavniki delovnin novi samoprispevek smo organizacij in drugi. Ton dobili že meseca maja. so nas seznanili o osnutku 31. maja letos so ga ohrav- programa tretjega sam0' navali delegati delavskega prispevka in s pripravo n° sveta, pred tem pa so osnu- referendum. Zadolženi sm° tek obravnavali na seji bili, da izvedemo razpro izvršilnega odbora, na kon- o tem na svojih skupnostim ferenci sindikata, osnovne Moje osebno mnenje Je‘ organizacije Zveze komu- da v Litiji zelo potrebujem0 nistov in predsedstvo zgradbo za kulturo, do \ ZSMŠ. Sprejeli so predloge imeli Litijani končno m°z. za dopolnitev oz. spremem- nost zbirati se na kulturni' ho osnutka programa in jih prireditvah. Zelo pa potre poslali komisiji za izvedbo bujemo tudi plavalni ^ referenduma.	zen, saj v Litiji reka So1’0
Predlog osnutka progra- že dolgo ni dovolj čista 2 ma in naše pripombe smo v kopanje in je zaradi teč. celoti objavili v 6. številki veliko naših občanov Pr'
brajšano za tovrstno rekreacijo, da o neplavalcih sploh ne govorimo.
Sodeloval sem. kot sem že omenil, v razpravi na sestanku izvršnega odbora komunalne skupnosti. Dali smo pripombe, da mora biti Program vsklajen s progra mom komunalne skupnosti, da naj se v program za sam opri speve k	1 'kij uči j o
tudi stroški komunalnega vzdrževanja. Referendum mora uspeti! Stremeti pa moramo, da bo samoprispevek čimbolj racionalno lzkoriščen, sicer ne bomo mogli zgraditi vseh prepotrebnih objektov.«
Alojzija Zupančič —
čistilnica odpadkov:
»O tretjem samoprispevku sem slišala govoriti, dosti pa ne vem. Vsepovsod ,s° se pogovarjali, v tovarni 'n tudi zunaj. Slišala sem. da bodo gradili novo šolo n a Ježi in tudi ostalo. Nisem si vsega zapomnila. Take stvari pozabim. Radarje bilo govora o gradnji šale. nisem bi/a nikoli proti.
. jo jaz ne bom več rabila, ta bodo pa naši mladi po-tarnci.«
Marija Kaplja — pred-Predilnica:
»Menda je o tem samoprispevku pisalo v našem Predi/cu in v Glasilu ob-canov. Nekaj sem videla. Ne berem veliko, imam že slabe oči pa tudi utrujena 'sp vrnem z de/a. Sedaj že Plačujemo 2% od plače. Pa leg tega pa plačujemo mi.
stanujemo v Zavrstniku Sp krajevni samoprispevek !a asfaltirano cesto.«
Ljudmila Štempihar —
sukalnica efektov:
»Nekaj malega o novem samoprispevku sem videla v Glasilu občanov in Litijskem predilcu. Nisem se podrobno poglobila v to.
Mislim, da bi plavalni bazen morali imeti pred dvajsetimi leti. V tem času smo že mnogo zamudili. Mi smo se še lahko kopali v Savi ali v Šmarski Reki — sedaj pa so reke že dalj časa preveč umazane. Naši otroci ne znajo plavati!
Seveda so potrebne tudi šole in vrtci in vse, kar je v programu. Prav bi pa bilo, da bi tudi za nas, starejše kaj zgradili. Težko nam je bilo med vojno, težko takoj po vojni in tudi sedaj nam je težje kot mlajšim, saj smo že zgarani. Za nas starejše ni takega prostora, kjer bi se lahko zbirali in razvedrili.«
Joža Tomc — tajnica:
»O samoprispevku sem seznanjena le toliko, kolikor sem prebrala v Glasilu občanov. Sestankov v naši delovni organizaciji se nisem mogla udeleževati, ker sem takrat obiskovala enoletno politično šolo.
Zdi se mi, da najbolj potrebujemo nove prostore za vzgojo in varstvo predšolske mladine. Prav bi bilo, da bi naše delavke imele možnost varstva otrok v bližini naše tovarne, da bi se urnik vzgojnega varstva prilagodil našim turnusom. Prav bi bilo. da bi referendum uspel.«
Stane Štuhec — stikalni ca:
, Tatjana Sekulič — prednica I:
»O novem samoprispevku najprej zvedela iz 'lasila občanov, nato na klavskem svetu, kjer smo !Tnejeli pripombe na osnu-fn programa in tudi v na-fnt Hsta je bi/o objavljeno, c m da je sedanja šola že • r,‘rnajhna, zato menim, da j nova šola, za desni breg jl.fye, nujno potrebna. Gra-naj bi jo na -Ježi. Zdi se 1 kar primeren prostor. /V ni tako odmaknjen za JUjane, zlasti pa ne za ki stanujejo na bivšem Čižmanovem trgu — tu pa *. ludi največ mladih dru-** na enem kupu. y Tem, da bo glasovanje — t/erendum meseca novem-n- Gotovo bo uspel!«
»O tem kaj bomo zgradili s tretjim samoprispevkom sem prebral v Glasilu občanov in našem Litijskem predilcu. Ne morem povedati kaj od tega bolj potrebujemo. Kina npr. v Litiji že dolgo nimamo. Mislim, da bo referendum uspe/ — zakaj ne bi!
Po odgovorih te male ankete lahko ugotavljamo, da so delavci našega kolektiva seznanjeni z osnutkom programa za tretji samoprispevek. Mnogi so tudi sodelovali v diskusiji, ko so kot člani samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij ocenjevali kaj je za nas, občane najnujnejše, najpotrebnejše, ter vedno imeli v mislih, da bi bil denar, zbran s
samoprispevkom čimbolj jo potrebo po objektih, ki koristno in gospodarno so zajeti v programu in izrabljen.	da so se zavestno že iz-
V pogovorih sem zaslu- rekli ZA. til, da delovni ljudje čuti-	M. M.
VOLILNA JESEN
Mandat delavskega sveta in ostalih voljenih samoupravnih organov v delovni organizaciji se izteka. Iztekel se bo 23. novembra letos. Do takrat pa je potrebno izvoliti nove organe.
Možne kandidate za delegate bodo evidentirale sindikalne organizacije v mesecu oktobru, kandidatno listo za delegate delavskega sveta, odbora delavske kontrole in disciplinske komisije pa bomo potrdili na zborih delavcev konec oktobra, nato pa v novembru izvedli volitve.
Kakšen naj bo delegat, ki bo zastopal naše interese pri sprejemanju samoupravnih odločitev?
Iz svoje sredine izberimo delavce, ki bodo sposobni in voljni delovati v samoupravnih organih, od katerih pričakujemo (in so tudi dolžni!), da se bodo posvetovali z nami pred sprejemanjem odločitev, in nas seznanjali o delu in sklepih organa, v katerem bodo delovali. Delo v samoupravnih organih je odgovorno, marsikomu posega tudi v prosti čas, posebno če dela v izmenah. Je pa sodelovanje v delegatskem sistemu tudi naša samo-upravljalska dolžnost in pravica, hkrati pa usposabljanje in izobraževanje za delo.
Kaj je še potrebno upoštevati pri izbiri delegatov?
—	nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen za delegata istega organa;
—	poslovodni delavci (glavni direktor in direktorji sektorjev) ne morejo biti delegati samoupravnih organov;
—	vsak del delovnega procesa mora imeti najmanj enega delegata v delavskem svetu;
—	pri izbiri delegatov za delavski svet je treba upoštevati socialno strukturo zaposlenih (ženske, moški, mladina, člani ZK, delavci iz drugih republik itd.).
Šicer pa je delo samoupravnih organov v naši
delovni organizaciji dobro utečeno, pa tudi večini dobro poznano, saj se je pri tem delu, tekom let, zvrstilo že lepo število delavcev.
Vse delavce pa čaka v v tem času še druga volilna naloga. V jeseni poteče dveletni mandat tudi vodstvu sindikata.
Pomembne naloge, ki jih nalaga zakon o združenem delu sindikatu, nas zavezujejo, da bomo tudi pri izbiri vodstev sindikata prav tako preudarni, kot pri izbiri samoupravnih organov. Čeprav smo »sindikat« v delovni organizaciji vsi delavci, pa je sposobno vodstvo eden od osnovnih pogojev, da bo sindikat lahko učinkovit. V njem morajo biti na vseh ravneh sindikalne organizacije takšni ljudje, ki bodo imeli potrebno znanje in osebne lastnosti za uspešno delo v sindikatu, in da se bodo ob vsakem pomembnejšem vprašanju posvetovali s članstvom. Hkrati pa tudi sposobni, da se bodo ob potrebnih hitrih reakcijah sindikata samostojno odločali.
To jesen pa bodo svoje vodstvo izmenjale tudi osnovne organizacije Zveze komunistov in Zveze socialistične mladine v delovni organizaciji, ki so z volilno aktivnostjo že pričele.
Menjava samoupravnih in družbenopolitičnih vodstev v delovni organizaciji pa ne sme povzročiti mrtvila ali zmanjšati odgovornosti do izpolnjevanja dolžnosti in nalog sedanjim organom. Potrebna je aktivnost do izteka mandata, ob predaji pa povsod tudi poročilo o dosedanjem gospodarjenju, delu in aktivnosti, o nalogah, ki jih v svojem mandatu niso uspeli rešiti in ostalih bližnjih nalogah, da se bodo novi organi čim prej znašli v svoji vlogi in delu. Razgibani družbenoekonomski odnosi v delovni organizaciji in širši družbeni skupnosti ne dopuščajo v tem času nobenega predaha ali mlačnosti. Zato tudi kratkih izobraževalnih seminarjev za nova vodstva tokrat ne smemo prezreti!
Razprave o izgradnji informacijskih sistemov
IN NAČRTIH DELA ODDELKA ZA AOP V PL
V zadnjem času se vedno več govori o informacijsko dokumentacijskih centrih, o regionalnih računalniških centrih, o družbenem informacijskem sistemu.
Pri nas je po revoluciji prešla oblast v roke delovnih ljudi in ustava je to dejstvo sankcionirala kot neodtujljivo pravico delovnega človeka. Vse družbeno-politične organizacije so dolžne skrbeti, da bo delovni človek usposobljen za uporabo in izvrševanje te pravice.
Če hočemo torej, da ho delovni človek informiran o dogajanjih gospodarske in družbene narave pravočasno, v razumljivi obliki in v primernem obsegu, potem moramo družbeni informacijski sistem zastaviti enotno v bazi, t. j. v TOZD-ih in krajevnih skupnostih z vsemi sestavinami, ki so potrebne za nadaljnjo izgradnjo. Strokovnjaki sodijo, da priteka do 80 % podatkov, ki predstavljajo važne informacije, iz računovodstev organizacij združenega dela. Če je temu tako in vse kaže, da je, potem je logično, da začnemo z modernizacijo tako računovodstva OZD, da bo sposobna tekoče in pravočasno dajati točne in jasne informacije o stanju lastne delovne organizacije tako članom samoupravnih organov kot tudi poslovodnim organom.
Načela so na treh stvareh:
—	tekoče
—	pravočasno
—	in točno.
Torej je naša prva naloga, da ugotovimo ali se vsi držimo načel ali pa iščemo in najdemo kakršnakoli opravičila za svoje delo.
Računovodsko delo predstavlja v razviti blagovni proizvodnji samo eno izmed faz smotrne delitve dela. Zato ga je treba napraviti prav tako učinkovitega kot direktno proizvodno delo. Doslej smo posvečali veliko pozornosti viso-koproduktivnim strojem v proizvodnji. Opremljenost dela v obdelavi dokumentacije, ki v denarni obliki spremlja proces proizvodnje in to od surovine do zaključene prodaje gotovega izdelka ter izkazovanja dohodka, pa smo puščali bolj ob strani. Če delo na obdelavi dokumentacije kasni, ni mogoče v primeru potrebe pravočasno in učinkovito ukrepati.
V proizvodnji vključujemo v tehnološki potek dela procesne elektronske računalnike, da takoj opozorijo in često že sami tudi ukrepajo, če je v tehnološkem poteku nastala kakšna motnja ali sprememba. Podobno je treba uporabiti računalnik v vzporednih spremljevalnih fazah dela in knjigovodstvo je ena od pomembnih in obveznih, da so tudi podatki takoj pri roki. Slično kot procesni računalnik lahko nadzoruje potek dela v
proizvodnji, pa poslovni računalnik istočasno in avtomatično opravlja vzporedno z glavnim opravilom še druge faze dela, če je tako programiran. Na primer: pri pisanju faktur na računalniku, se lahko hkrati razbremenjuje blagovno skladišče in finančno obremenjuje račun kupcev. S tem se doseže večja točnost in delo se hitreje odvija.
Ko tako dosežemo, da osnovna obdelava podatkov ne kasni za dogajanjem v proizvodnji, je samo še tehnično vprašanje, kako bodo posamezne podatke razvrstili, da bo dobil v roke vsak tisto, kar rabi.
Računalnik ne služi samo v organizaciji združenega dela, marveč je lahko tudi osnova širšega in zaokroženega družbenega informacijskega sistema. Sodobna sredstva za zajemanje in obdelavo podatkov so sposobna, da istočasno in avtomatično dajejo že izdelane nosilce za prenos podatkov na večjih sistemih ali na višjih stopnjah. V takem primeru pa je samostojen računalnik tudi neke vrste terminal večjega sistema. Prednost takega načina je v tem, da se osnovna obdelava podatkov opravi tam, kjer se v prvi vrsti rabi in gredo naprej samo zgoščeni podatki.
Veliko govorimo tudi o humanizaciji dela. Proizvodni stroji osvobajajo človeka fizičnih naporov. Tega pa delavec ne občuti dovolj, če ni sam neposredno pri tem udeležen. Pri poslovnih računalnikih je zadeva podobna. Vhodna dokumentacija je surovina, izhodni podatki so izdelki. Vsak sodelujoči je vesel, če je izdelek dober in če doživi iz neposredne bližine, da mu je stroj olajšal delo. Če tega osebnega dožitvetja ni, nastaja občutek, da je njegov osebni delovni prispevekzmanj-šan in degradiran. Skratka treba je doživeti, da je elektronski računalnik samo moderno orodje, ki hitreje in natančno opravlja monotona opravila, sprošča pa človeka za delo, kjer prideta do izraza njegov razum in sposobnost kombiniranja. Računalnik sam ne rešuje ničesar. Šele človek s svojim razumom aktivira računalnikovo »inteligenco«.
S tako ugotovitvijo smo tudi končali članek v eni številki
Litijskega predilca, ko smo vas obvestili o tem, da je računalnik že v hiši in o tem, da smo pričeli z delom ter vas seznanili z načelom dela. Ponovno velja spomniti, da smo v prvem delu načrta nadaljnega uvajanja AOP določili, da bomo organizirali še delo z drugimi programi, kot so:
L vodenje knjigovodstva kupcev in dobaviteljev;
2.	vodenje knjigovodstva osnovnih sredstev;
3.	vodenje knjigovodstva materialnega in blagovnega knjigovodstva;
4.	obračun osebnega dohodka, potrošniških posojil in drugih odtegljajev ter članarin;
5.	obračun proizvodnje.
V tem času smo pripravili programe navedene pod točko 1 in 2. Priprave za delo za program pod tč. 3 so v teku in so že pripravljena izhodišča za sestavo programa za vodenje materialnega knjigovodstva, ki vsebujejo:
—	šifriranje in matična dodatka materiala;
—	naročanje materiala;
—	programi materiala in knjiženje — likvidacija;
—	materialno knjigovodstvo:
—	stalna planska cena
—	inventura drobni inventar v upo-
rabi
poročila:
skladiščni dnevnik
—	mesečni pregled stanja in prometa
—	specifikacija porabe materiala za proizvodnjo — mesečno po stroškovnih mestih in delovnih nalogah
—	specifikacija porabe režijskega materiala — mesečno po stroškovnih mestih in vrstah stroškov
—	dokumentacija (prejemnice, izdajnice itd.) za zajemanje izvirnih podatkov poslovnih dogodkov prilagojenih za računalniško tehnologijo obdelave podatkov:
—	načrtovanje in vsebina;
—	tiskanje in;
—	navodila za uporabo.
Ko bodo izhodišča sprejeta in potrjena od strani strokovnega vodstva pa bomo tako.1 pristopili k nadaljnemu delu-Pri tem pa velja pripomniti, da je uvajanje AOP takih področij, kot je materialno knji£°' vodstvo, zahtevna naloga, ker posega v celotno področje delovne organizacije t. j. komercialni, proizvodni in tud’ sektor vzdrževanja, povsod tam, kjer se materialne dobrine pojavljajo, zato že sedaj 0» tem mestu vabimo vse sodelavce, da pomagajo, da bi čim preje skupno uresničili dane naloge. Izvrševanje vseh tet* nalog, ki so kratkoročno pred nami pa pomeni samo manj-del prizadevanj, ki so zajeta v zvezni resoluciji o temelj1, družbenega sistema informiranja in so samo skromen z a četek.
D. N-
Dctiffa. si(stx Pe-hj /yu.
'S/joraj Lf m rev c c	e/e žjet zmonjfo(c>
jr i/otfe ptr vrt h vodnjaZfh v nfi A/V v jtavrtrnr vodnjaku Jjrrol	a tfom ft v
Aotsifrrr vo ttnjarfu. jr h'tc> or nrtf t>f/	vodt-
#5'' ,;o jr ttfo ujtaoflu , (>ajr ftba -fla Iratb majhna. .
ne ZdJ/O/jU J'r jr/ctb ' o	Irf' si:rj
snedel - h
Urzcvah rn
Pri pospravljanju starih omar so naši fantje našli gornji —— j zapis iz leta 1921. Ker je bil nalepljen na notranji strani vrat In se ni dal odlepiti, so vrli fantje zapis kar izžagall, tov. P11 Zupan pa je desko z zapisom prinesel v uredništvo.
zanhi^
Program gasilskih vaj in strokovne vzgoje iz varstva pred požari
Program gasilskih vaj in strokovne vzgoje iz varstva pred požari je sprejel IO IGD Predilnice Litija dne 11. septembra 1979. Naloga operativnega štaba IGP Predilnice Litija je, da pripravi operativni načrt izvedbe programa.
gasilske vaje
ronih skladiščih bombaža in skladiščih odpadkov samodejnih javljalnik naprav še nimamo.
Pri gasilski vaji bomo opravili praktični preizkus in sicer:
1.	zanesljivost delovanja javljalnikov požara,
2.	preizkus pritiska na novi hidrantni mreži ob objektu
ke strojev, da z dežurnimi gasilci in mojstri sodelujejo. Vsi vemo, da je v posameznih oddelkih malo članov gasilskih desetin. Pogasitev zanetka v trenutku nastanka je odločilnega pomena za uspešno preprečitev škode. Zaradi za-
stojev ob gašenju požarov se nam tudi zmanjšujejo osebni dohodki, ker izdelamo manjšo količino preje. Požarna komisija DS bo ob zaključku strokovne vzgoje po oddelkih ocenjevala prodobljeno znanje. Posluževalke strojev bodo pred usposabljanjem prejele gradivo s prikazom praktične uporabe gasilnih aparatov.
Lesjak Franc
Vse gasilske desetine v delovni organizaciji so izvedle Praktično gasilsko vajo v čistilnici in mikalnici, t i. v oddelku, kjer imamo največ zanetkov požarov. Pred izvedbo vaje je služba varstva Pri delu v sodelovanju s poklicnimi gasilci naredila operativni načrt vaje. V mesecu septembru in oktobru bo 9 gasilskih desetin sodelovalo pri Praktični gasilski vaji v skladiščih surovin. Ali so naše surovine ogrožene od požara? Prevladuje mnenje pa v skladiščih ni požarne nevarnosti.
Prisluhnimo članku v Delu z dne 11.9. 1979.
hiter signal
Prebold 10. septembra
»V tekstilni tovarni v Preboldu se je prejšnji teden bogato obrestovala naprava za samodejno gašenje požara. V skladišču bombažne preje je Pamreč izbruhnil požar in samo napravi, ki je v skoraj 'stem trenutku javila požar in tako omogočila hitro internacijo, se imamo zahvaliti, da P* bilo večje škode. V skladišču ■le namreč za več kot 37 milijo-Ppv dinarjev vrednih bombaž-P*h hal in drugega blaga, požar Pa bi se seveda lahko razširil tudi na druga poslopja.« V delovni organizaciji imamo samodejne javljalne naprave v skladišču gotovih izdelkov in skladišču bombaža in sintetike °b industrijskem tiru. V što-
mešalnice in skladišč ob uporabi 1 vodnega hidranta in dveh ali treh hidrantov na isti liniji mestnega vodovoda,
3.	istočasna uporaba porab-ne vode iz lastnega razervoar-ia.
4.	čas prihoda gasilske desetine na kraj zanetka požara in pravilnost izvedenega napada gašenja.
Razumljivo je, da je udeležba za člane gasilskih desetin obvezna. Čas za vajo je tudi plačan,
SODELOVANJE Z ENOTAMI CIVILNE ZAŠČITE
V	AKCIJI
»NIC NAS NE SME PRESENETITI«
Akcija je širšega značaja in bo izvedena na območju SR Slovenije koncem septembra.
V	akcijo bodo vključene tudi gasilske enote delovne organizacije. Prizadevati si moramo, da bo sodelovanje uspešno.
Teden pož.arne varnosti
V mesecu oktobru in novembru bo pod geslom »preprečujemo požare« izveden program poznavanja in uporabe ročnih gasilnih aparatov po oddelkih.
Akcija bo izvedena na delovnih mestih med delovnim časom.
Vabimo vse člane delovne organizacije, zlasti posluževal-
STE ZA ZAMENJAVO ?
Na pobudo DS je odbor za stanovanjska vprašanja razpravljal o problematiki neprimerno zasedenih stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Predilnica Litija.
Vsem nam je znano, da ni izjema tista naša upokojenka j kaka druga zakonca, ki sama zasedata večje dvosobno ? ' trosobno stanovanje. Morda bi bila bolj zadovoljna v manj-e,n enosobnem stanovanju s kopalnico in centralnim ogre-'unjem. Tudi stroški stanarine bi predstavljali manjši izdatek, ,vm pa bi tudi pomagali reševati stanovanjske probleme ružin z več družinskimi člani, ki že leta čakajo na ustrezno Snovanje.
Preberite zgornje vrstice še enkrat, premislite ali ste iteresent za manjše enosobno stanovanje in se čimprej glasite v Predilnici, v kadrovsko splošnem sektorju pri 0y- Grom Vlasti, ki se ukvarja s stanovanjsko problematiko.
Odbor za stanovanjska vprašanja
POŠKODBE V MESECU AVGUSTU
Poškodbe na delu so v naši delovni organizaciji zopet dosegle visoko številko. Do 12.9.1979 beležimo že 60 nezgod na delu in na poti na delo in iz dela, kar je »rekordni« dosežek v zadnjih petih letih. Vzrokov za tako stanje je več, vsekakor pa so najpomembnejši:
—	rekonstrukcija;
—	transportne poti, ki niso urejene in transportna sredstva (npr. vozički za predprejo), ki niso vzdrževani;
—	pomanjkljiva kontrola.
Okoli 30 % vseh delovnih nezgod so bili vzrok vozički za predprejo. Ti vozički že sami po sebi niso stabilni, poleg tega se uporabljajo tudi vozički, ki niso brezhibni (brez kolesca itd). Transportna sredstva, ki niso brezhibna, se ne morejo uporabljati. Tudi vzdrževanje in čiščenje vozičkov za predprejo ni redno. Če k temu dodamo še to, da posamezne transportne poti zaradi rekonstrukcije niso najbolje urejene, nam je jasno, zakaj je toliko nezgod s temi transportnimi sredstvi. Tudi mladim delavkam in delavcem je treba ob prihodu posvetiti več pozornosti in jih naučiti tako o pravilnem kot o varnem načinu dela. Po evidenci, ki jo vodi služba za varstvo pri delu, se v največji meri poškodujejo prav delavci oz. delavke s kratkim delovnim stažem v naši delovni organizaciji.
Vsako poškodbo je treba tudi prijaviti v 24 urah službi za varstvo pri delu. Še vedno se dogaja, da posamezne poškodbe prijavljajo čez teden ali več dni, kar otežuje razi-
, sne-
malka, je po snemanju kopsov vzvratno vlekla zabojček s kopsi po podu in pri tem zadela z zabojčkom sodelavko v palec leve noge in ji ga poškodovala.
Slavka Tomše, dvojilka, se je peljala z nočne izmene domov na Savo. Na makadamski cesti pri zapornicah v Ponovičah ji je spodneslo moped. Padla ji in si na izpušni cevi mopeda poškodovala oziroma opekla koleni obeh nog.
skavo poškodbe.
Šehiza Topalovič
Pri avtomatskem snemu na prstančnem predilnem stroju, je Ana Tomaž, sne-malka,, opazila, da se cevka ni usmerila na vreteno. Ko je potegnila cevko iz pnevmatičnega čepa snemalne naprave, je zaradi sunkovitega giba udarila z glavo ob napravo za snemanje in si pri tem poškodovala čelo.
Nada Antonič, snemalka, je peljala voziček predpreje k prstaničnemu stroju. Ko ga je potisnila med 2 stroja, se je kolo vozička zadelo ob nosilno ročico pogonskega motorja. Voziček se je tedaj sunkovito obrnil in pritisnil delavki roko ob ogrodje pr-stančnega stroja in ji jo poškodoval.
Miloš Antonič, posluže-valec čistilnih in rahljalnih agregatov, je šel iz nočne izmene domov na Prisojno 6, Litija. Na cesti je stopil na desko, v kateri je bil žebelj, ki mu je poškodoval stopalo desne noge.
Marija Ulčar, predica, je peljala voziček s predprejo proti prstančnim strojem. Pri tem je zadela v zidni hidrant in si pri tem poškodovala palec desne roke.
Pri povratku z malice je Branku Kokalju, čistilcu strojev, na stopnicah v pred-predilnico spodrsnilo. Pri padcu si je poškodoval mezinec leve roke.
Pri dviganju soda z viličarjem, se je sod skotalil iz vilic. Albinu Fortuni, transportnem delavcu, ki ga je hotel zadržati, je poškodoval (stisnil) komolec in sredinec desne roke.
A. K.
Nič nas ne sme presenetiti
VODOVODNE PIPE LAHKO PRESAHNEJO-KAJ TEDAJ?
s___________________________________________-S
Brez vode ni življenja. Problem vode je star, kolikor traja življenje na zemlji, kolikor je star boj za obstoj. Tega problema se boleče zavedamo, kadar vode ni, ko smo žejni, ko plameni uničujejo premoženje, ni pa vode, da bi ogenj pogasi-
li.
Pri obilici vode, ki teče iz sodobnih vodovodov, se predajamo samozadovoljstvu. Zadovoljni smo z visokim standardom, kaj bi razmišljali o vodi, o k raški vasi ali kateri drugi. Zagata z vodo je bila vedno velika, stara, kolikor so pomnili najstarejši ljudje. Velike suše so pomnili desetletja, pet-desetletja in več, spomini na katastrofalne požare, ki so ob suši in vetru uničili celotne vasi, so prehajali iz roda v rod.
Kraška vas. Vsaka hiša, tudi najrevnejša, je imela »štirno« in vanjo z lesenimi žlebovi speljano kapnico. Voda ni bila najboljša, ker so bile strehe krite s slamo in brez dimnikov je »dišala« po dimu, vendar je bila uporabna za ljudi in živino.
Težave pa so se pojavile ob dolgotrajnih sušah, ko so morali s kravjimi zapregami voziti vodo v sodih tudi po več ur daleč iz reke Krke. Za nujne potrebe so jo nosili na hrbtih ali glavah iz studencev, ki so komaj curljali, vendar so jo imeli vedno — tudi ob največji suši. Studenci, čeprav oddaljeni od hiš, so bili vedno lepo urejeni in čisti. Čakanje, da se je voda natekla, je pomenilo priložnost za klepet po napornem delu.
Vse to je pozabljeno, to je bilo že tako davno, pred vojno in morda še v prvih povojnih letih. Po vojni so dobili vodovod. Vode je dovolj in sama teče iz pip. Kmetijstvo napreduje, kmetje kupujejo traktorje in druge stroje. Gradijo sodobne velike hleve, v katerih lahko vsaka glava pije vodo, kadar želi.
Veliko gradimo in potrebujemo veliko vode. Za tolikšno porabo pa vodovod ni bil predviden. Domačije v višjih legah čez dan nimajo vode, le v poznih nočnih urah napolnijo posode in kopalne kadi, spodaj, v nižini, voda še teče, vendar brez pravega pritiska. In spet smo začeli govoriti o pomanjkanju vode.
Pred leti, ko so v vasi dobili vodovod, ko je bilo vode še več kot dovolj, so bili vodnjaki, ki
so služili skozi stoletja, nenadoma odveč. Nekateri so jih zasuli, drugi so uvideli, da se dajo koristno uporabiti za gnojnične jame, za silose. Vaški studenci, ki so nekdaj tako lepo žuboreli, so postali odveč; v sodobnem življenju kmečki ljudje ne potrebujejo romantike. Studenčke, že zdavnaj brez žlebov, zasipa listje, zemlja, blato, voda slednjič najde svojo pot po zemljo.
Na velike suše, na žejo so že vsi pozabili, celo tisti, ki so se borili na soško-kobariški fronti, ko so bile bitke odvisne ne od granat, ampak od vode, ko je zmagovala tista stran, ki je imela vodo. Ko je začelo deževati, so vojaki z obeh strani fronte odvrgli puške, da bi lovili v usta vodo.
V	soparnem letnem dnevu pridrvi nevihta. Strela udari v gospodarsko poslopje, polno sena. Gasilci so hitri, saj imajo avtomobile. Lahko bi gasili, a problem je voda. V hidrantih ni pritiska. Gospodar je sicer imel nekoč največji vodnjak v vasi. Vode je imel tudi v največji suši, toda zdaj je vodnjak poln živinske krme. Gasilci so nemočni, komaj rešijo traktor in živino iz hleva, vse drugo premoženje je žrtev plamenov. Vse to pa bi bili lahko rešili, če bi v vasi, ko so dobili vodovod, še naprej obdržali in vzdrževali vodnjake kot vodne rezerve za »hude čase«. Tega se ob nesreči bridko o ved o.
V	spomladanskem jutru pretresljiva vest: potres uničil Črnogorsko primorje. Pomoč je nujna. Človeške žrtve, veliko ranjenih. Nujno potrebujemo zdravstveno osebje, krvno plazmo, šotore. In vodo. Vodo! Kraji so brez elektrike in pitne vode, grozi epidemija. Tako poročilo drugega, tretjega dne.
Prišle so zdravniške ekipe in krvne plazme ne primanjkuje več.
Primanjkuje pa šotorov, odej in vode. V ode!
Naj večji problem je voda! Cisterne ne morejo na pot, ker so uničene ceste in železnica.
Če ne bi bili brezbrižni pred nesrečo, če bi skrbeli za rezervne vire pitne vode, če bi vzdrževali vodnjake, čeprav kapnice, bi bila zdaj zagata bržčas veliko manjša.
Za Kampalo ni bilo težkih bojev, niso bile angažirane velike sile, ni bilo močnih raketnih napadov, pa smo še 10 dni po osvoboditvi poslušali vesti:
vlada velika zmeda, vode še vedno ni, ljudje trpijo žejo, pretijo epidemije.
Ali takale reportaža (ki je lahko jutri stvarnost) z vaje civilne zaščite v krajevni skupnosti - situacija: sovražnik je z izredno močnim avio-raket-nim udarom na naše mesto povzročil veliko opustošenje. Veliko človeških žrtev, veliko ranjenih. Veliki požari. Sovražnik je uničil električno centralo, ki napaja mesto, mestni vodovod in toplarno.
Mesto brez vode, elektrike in ogrevanja!
Kaj v tem primeru predvidel obrambni plan?
Preskrbo z vodo iz javnega vodovoda, redno oskrbo z električno energijo, ogrevanje iz toplarne?!
Nov močan napad na področje te krajevne skupnosti. Vse je v plamenih, stolpnice, stanovanjski bloki, tovarne, skladišča. Veliko mrtvih in ranjenih.
Zaradi požarov v mestu ni pričakovati pomoči mestne gasilske brigade. Tovarniške gasilske enote so angažirane v tovarni, toda tudi tu ni rezervoarjev z rezervno vodo.
Krajevna skupnost je prepuščena sama sebi in morda prostovoljnim gasilskim društvom sosednjih skupnosti. Hidranti ne delajo, vode ni; če ima katera gasilska enota polno cisterno vode, je to kot kaplja v morje. Ne morejo reševati niti ranjenih iz gorečih hiš, saj je vročina prevelika.
Analiza: področje je bogato s talno vodo.
Pred vojno, ko so se v tej predmestni kmetijski skupnosti še borili s kmetijstvom in vrtnarstvom, so imeli pri vsaki hiši vodnjak. Sedaj je tu sodobno mestno naselje s stolpnicami. O gradnji vodnjakov za rezerve pitne vode in za požarno varnost pri gradnji naselja ni nihče razmišljal, celo pri industriji ne. Na področju krajevne skupnosti je registriranih še 8 vodnjakov, ki so zapuščeni, neuporabni ali celo nedostopni. Do tega je prišlo, ker o tem ni nihče razmišljal ne v krajevni skupnosti, ne na občini, ne v družbenopolitičnih organizacijah. Toda takšne razmere v resnici lahko nastanejo.
Kdo je za to odgovoren?!
Vsi, družbenopolitične organizacije in skupnosti, ZK, dele-
gati, predvsem pa delovni ljudje in občani od krajevne skupnosti, občine, do republike; od štaba za teritorialno obrambo in civilno zaščito do sekretariata za urbanizem in drugi.
Vendar pa je največja odgovornost prav odgovornost krajevne skupnosti.
Najprej bi bilo treba v krajevni skupnosti evidentirati vse vire žive vode, podtalnice, vodnjakov, kapnice itd., potem pa poskrbeti za to, da bi jih usposobili in redno vzdrževali. V občinski skupščini bi lahko sprejeli odlok, da so lastniki teh primarnih virov vode dolžni vire redno vzdrževati in da jih ne smejo odtujevali. R ra v tako bi bilo nujno, da bi v vaseh in bližnji okolici ponovno usposobili vse naravne studence, čeprav majhnih kapacitet, naredili rezervoarje za hitrejše zajemanje, da bi bilo več rezerve vode, postavili komore za prečiščevanje vode oziroma po potrebi kloriranje.
To nalogo je prevzelo vodno gospodarstvo — za kaptiranje — predvsem v odročnih krajih za potrebe oboroženih sil in teritorialne obrambe ter prebivalstva, vendar dela počasi napredujejo. Zato občine in krajevne skupnosti ne bi smele čakati! Presenečenje bi se nam preveč maščevalo!
To je pomembna naloga, ki jo moramo opraviti vsi in 6 skupnimi močmi.
Potrebne zbiralnike vode j® možno narediti povosod, tud' na brezvodnem k raškem terenu. V tej akciji lahko sodelujejo prav vsi. Tudi lovsk® družine z gradnjo primernih rezervoarjev vode in napaja; lišč za divjad, ki bi jih v hud' sili lahko uporabili kot manjk® rezerve uporabne vode, vsaj za prekuhavanje.
V teže dostopnih krajih 'j1 nujno, da gradimo betonske ah plastične rezervoarje, kar je sicer najbolje, uporabimo lahk® tudi PVC folijo in deske, r PVC folijo je možno narediti v primernih dolinicah mini-akij: mulacijo, kjer bo vedno dovoU vode.
Enako velja tudi za gozdu9 gospodarstva, planinsko-pašu®
skupnosti in druge.
To pomeni, da lahko v akcij!
NNNP vsak izmed nas opra pomembno delo in prispeva n temu, da nas res ne bo nič pr®' senetilo.
Metod Jurčič
Rezultati in vtisi s tretjega zveznega tekmovanja predic
Naše tekmovlke v Djakovici
bilo za njih dobro, saj so tako izgubile tremo.
Skupno je tekmovalo 18 ekip DO — predilnic iz cele Jugoslavije. Naše predice so tekmovale v tretjem, četrtem, petem in šestem kolu in so v končni razvrstitvi zasedle 6. mesto, od 18 udeleženih ekip.
Vrstni red je na kraju tekmovanja bil sledeč: 1. mesto^ ekipa predilnice iz Gline, 2. mesto, ekipa predilnice iz Klanca in 3. mesto, ekipa iz Bihača. Sledile so: Ajdovščina, TKZ Zagreb, z rezultatom 35 minut 10 sekund in naša ekipa/ z rezultatom 35 minut 55 sekund. Najhitrejša predica je bila domačinka iz Djakovice z
tekmovanju v Bihaču. Mi smo nato nadaljevali vožnjo proti Ljubljani.
Za zaključek naj povem še to, da je tekmovanje doseglo svoj cilj, to je zbližati delavke iz bratskih republik na enakih delovnih mestih, da izmenjajo delovne izkušnje, spoznajo kraje širom naše domovine, navade ljudi in njihovo življenje, ter na kraju tudi skozi tekmovanje vidijo načine dela v različnih predilnicah, katerega nato lahko uporabijo v svoji delovni sredini.
Naši ekipi čestitamo za doseženi uspeh!
M. S.
Tretje zvezno tekmovanje Predic Jugoslavije je letos Potekalo 7. in 8. septembra v fjjakovici, v tekstilnem kombinatu »Emin Duraku«, ki ima 'J svojem sestavu TOZD predilnice s 75 tisoč vreteni in s ,200 zaposlenimi delavci v
SOZD.
Tekmovanje je potekalo pod Pokroviteljstvom firme Krušik Valjevo, ki je proizvajalec PPS - TB 317 in TB - 318 strojev, na katerih je tekmovanje potekalo.
Našo delovno organizacijo s° na tekmovanju zastopale Predice iz predilnice bombaža: doža Balant, Ema Erjavec, "•arija Pintar, Dani Toma-in Fani Vidmar. Potovanje v D jakovico smo pričeli v l®trtek oh pol dveh zjutraj iz Ljubljane, kjer smo se sestali 1 ekipo BPT Tržič in ekipo . ekstine — Ajdovščine, katera Je organizirala tudi avtobus P prevoz. Vožnjo smo nada-levali proti Zagrebu. Tu so se ham priključile ekipe iz Klanca’ TKZ Zagreba, Duge Rese, •line in Bihača. Avtobus je bil ,?ko polno zaseden in s kraj-"Pi postanki smo ob 13.30. Phspeli v Valjevo, kjer so nas jPrejeli predstavniki firme bnošik in nas pogostili. Prejeli d)o njihovo jubilejno značko, tiki to le*-° firma praznuje 40 dletnico obstoja. v
Srečanje je bilo kratko, saj je bila pred nami še dolga pot do Prokuplja. Tu je bilo predvideno prenočišče in tovariško srečanje s predstavniki tovarne Topličanke — Prokuplje. V Prokuplje smo prispeli z 2 in pol urno zamudo tako, da smo namesto ob predvideni 18. uri prispeli šele ob 20.30. uri. Po večerji se nam je prilegel počitek, saj je bila za nami dolga in naporna pot, naslednje jutro pa nas je čakala še doga vožnja do Djakovice, kamor smo prispeli ob 13. uri. Sledil je sprejem ekip, ki so pripotovale z avtobusom, nato kosilo med katerim so nam pionirji priredili kulutrni program in nas toplo pozdravili. Za tem smo odpotovali v Dečane, kateri je oddaljen od Djakovice 20 km ter se za dva dni nastanili v počitniškem domu. Po skupni večerji smo se zgodaj odpravili k počitku. V soboto zjutraj, ob 8. uri smo krenili z avtobusom v tovarno »Emin Duraku« polni molka in zaskrbljenosti. Ob prihodu v tovarno je bila na dvorišču predstavitev ekip, dvig zastave simbol predilstva in nato paradni odhod na mesto tekmovanja. Prvi rezultati tekmovanja so pokazali, da so ekipe dobro izbrane in pripravljene. V prvem in drugem kolu predstavnice naše ekipe niso tekmovale, kar je

v«ritev tekmovanja

3
KOMBINATI
PAMUČNI
..EMIN DURAKU"
GJAKOVE — DAKOVICA Shtator — Septcmbar
Sl ORGANIZATOR I GARAVE TE lll-ta TE TJERRESEVE TE JUGOSLLAVISE, NEN PATRONATIN E KRUSHIKUT VALEV KAO ORGANIZATOR III TAKMIČENJA PRELJA JUGOSLAVIJE POD POKROVITELJSTVOM KRUŠIKA VALJEVO
MIRENJOHJE - PRIZNANJE
1 PJESEMARRJE NE GARAT E lll-ta TE TJERRESE\ :a UCESTVOVANJE NA lil TAKMICENJE PREUA
ORGANIZATES PUNONJESE — GARUESES RADNOJ ORGANIZACIJI — TAKMlCARK
KESHILLI ORGANIZATIV ORGANIZACIONI ODBOR

0000.000000
. »
h
*
v
c!
r
I
I?
I!
rezultatom 7 minut in 46 sekund, takoj za njo pa so bile predice iz Gline. Tekmovanje je potekalo v pravem športnem duhu in zadovoljstvu vseh prisotnih.
Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov, podelitev pokalov in priznanj za sodelovanje, katerega je prejela tudi naša ekipa.
V nedeljo zjutraj smo se odpravili proti domu in spotoma obiskali nekaj zanimivih zgodovinskih spomenikov iz
12.	in 13. stoletja. Pot nas je vodila tudi mimo drugega našega najvišjega gorovja »Prokletije«, in nato po delu ozemlja SR Črne gore, po dolini reke L im do Ivangrada, nato pa Novega Pazarja in Raške, kjer smo si ogledali izkopanine statega mesta in spomenik Sopočani. Pot smo nadaljevali preko Kraljeva, Čačka do Divčibara, kjer ima tovarna Krušik svoj počitniški dom. Tu smo prenočili. V ponedeljek zjutraj smo v Valjevu obiskali spomenik narodnega heroja in prek Šabca, Sremske Mitroviče, Slavonskega Broda prispeli do Zagreba, kjer smo se poslovili od ekip iz bratske republike z željo, da se zopet srečamo^ naslednje leto, na 4. zveznem
Zaradi montaže novih strojev nastane večkrat gneča — nered. Delavci v čistilnici sintetike so želeli premakniti stroj, ki je čakal na montažo, ker jim je delal napoto. Pri tem se je stroj prevrnil. Razbilo se je steklo iz ple-ksija in tudi pločevina je bila zvita
PRIŠLI
V MESECU AVGUSTU 1979
Prišli:
1.8.1979	Joži CEGLAR, Litija, Partizanska pot 9 — pripravnik
1.8.1979	Božena MARTINČIČ, Litija, Trg na Stavbah 13 — predilnica bombaža 2. izmena
1.8.1979	Rajko KRHLI-KAR, Litija, Prvomajska 3 — rezerva sukalnice
1.8.	1979 Marko LOVŠE, Litija, Rozmanov trg 12 — rezerva sukalnice
1.8.1979	Aiša DELIČ, Zagorje, Prečna pot 12 — sukal-nica 3. izmena
1.8.1979	Čaziba BULJU-BAŠIČ, Trbovlje, Žabjek 18
—	predilnica sintetike 1. izmena
3.8.1979	Slavko PAVLIN, Litija, Grumova ul. n. h. — rezerva predpredilnice
8.8.1979	Marjeta POLANC, Litija, Spodnji Hotič 29 — rezerva sukalnice
9.8. 1979	Drago	KOS,
Šmartno, Šmartno 16 — predilnica sintetike
11.8.1979	Mojca JURCA, Litija, Rozmanov trg 14 — rezerva sukalnice
14. 8. 1979 Vinko ULČAR, Šmartno, Šmartno 109	—
transport
15.8.1979	Majda BUKOV-ŠČAK, Zagorje, C. zmage 59
—	predilnica bombaža 2. izmena
21.8.1979	Milanko JOLIČ,
Šmartno, Zavrstnik 1 — pred-predilnica 2. izmena
21.8.1979	Milan ERŽEN, Litija, Trg na Stavbah 6 — predilnica bombaža 3. izmena
27.8 1979 Anica BERČON, Litija, Predilniška ulica 4 — obrat družbene prahrane
27.8.1979	Marko KREBS, Litija, Cankarjeva 1 — čistilnica 3. izmena
31.8.1979	Ana KOVAČ, Zagorje, Fakinova 14 — pred-predilnica 2. izmena
Odšli:
9.8.	1979 Majda ČERNE,
Prežganje, Reka gozd 1	—
sukalnica rezerva — potek pogodbe za določen čas
11.8.	1979 Marinka ŠTRUS, Prežganje, Reka gozd 16 — predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke)
15.8.	1979 Slavka ZA-DRAŽNIK, Šmartno, Šmartno 127 — rezerva predpredilnice — odpoved pogodbe za določen čas
15.8.	1979 Zdenka ŽLAH-TIČ, Litija, C. komandanta Staneta 15 — obrat družbene prahrane — odpoved pogodbe za določen čas
ODŠLI
10.8.	1979 Tesmiha MU-RATOVIČ, Zagorje, Kopališka 4 — predilnica sintetike 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke)
10.8.	1979 Safija HIDIČ, Sava, Ponoviče 20 — predilnica bombaža 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke)
27.8.1979	Mojca JURCA, Litija, Rozmanov trg 14 — rezerva sukalnice — potek pogodbe za določen čas
30.8.	1979 Frančiška KOBE, Litija, Prvomajska 2 — rezerva predpredilnice — potek pogodbe za določen čas
31.8.1979	Vinko ULČAR,
Šmartno, Šmartno 109	—
transport — potek pogodbe za določen čas
31.8.1979	Marija JURIČ, Šmartno, M. Kostrevnica 3 — sukalnica 1. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke)
31.8.1979	Janez MALIS, Litija, Rozmanov trg 11	—
montaža strojev — pismeni sporazum (odpoved delavca)
31.8.1979	Angela TATALOVIČ, Litija, Rozmanov trg 18	— finančni sektor —
upokojitev
31.8.1979	Nikolaj BERDAJS, Šmartno, Muhle 8 — čistilnica 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavca)
31.8.1979	Ivanka ŠINKOVEC, Gabrovka, nova gora 13
—	predilnica sintetike 2. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke)
23.8.1979	Lilijana VEHOVEC, Litija, Zg. Log n.h. — obrat družbene prehrane — prekinitev pogodbe za določen
31.8.1979	Biserka LUŠI-NA, Litija, Prvomajska 4 — obrat družbene prahrane — potek pogodbe za določen čas
31.8.1979	Vida VIDERGAR, Litija, Rozmanov trg 22
—	predilnica bombaža 2. izmena — potek pogodbe za določen čas
31.8.1979	Zoran KONČAR, Litija, Kidričeva n.h. — predilnica bombaža 2. izmena
—	potek pogodbe za določen Č 3S
31.8.	1979 Božena MARTINČIČ, Litija, Trg na Stavbah 13 — predilnica bombaža 2. izmena — potek pogodbe za določen čas
31.8.1979	Marjeta POLANC, Litija, Spodnji Hotič 29	— rezerva sukalnice —
potek pogodbe za določen čas
31.8.1979	Slavko PAVLIN, Litija, Grumova ul. n. h.
—	rezerva predpredilnice — potek pogodbe za določen čas
31. 8. 1979 Marko LOVŠE, Litija, Rozmanov trg 12 — rezerva sukalnice potek pogodbe za določen čas
28.8.1979	Krista DAKIČ, Kresnice, Kresnice 16 — pred-predilnica 1. izmena — pismeni sporazum (odpoved delavke)
Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu avgust 1979
1.8. 1979 Marija BRATKOVIČ, na delih in nalogah sukalka v sukalnici, se razporedi na dela in naloge previ-jalka v sukalnici 1. izmena
1.8.1979	Ana DRAGAR, na delih in nalogah snemalka kapsov, se razporedi na dela in naloge predica v predilnici sintetike 2. izmena
L 8. 1979 Marija VELIČ, na delih in nalogah snemalka kopsov, se razporedi na dela in naloge predica v predilnici bombaža 2. izmena
1.8.1979 Tilka JERINA, na delih in nalogah snemalka kopsov, se razporedi na dela in naloge predica v predilnici bombaža 2. izmena
1.8. 1979 Leopoldina HORVAT, na delih in nalogah snemalka kopsov, se razporedi na dela in naloge predica v predilnici bombaža 2. izmena 1.8.1979 Marija OCEPEK, na delih in nalogah snemalka
kopsov, se razporedi na dela in naloge predica v predilnici bombaža 2. izmena
1.8.1979	Marija BUČAR, na delih in nalogah snemaHj" kopsov, se razporedi na dela in naloge predica v predilnic' bombaža 2. izmena
1.8.	1979 Kristina JEREB, na delih in nalogah snemalk" kopsov, se razporedi na dela in naloge predica v predilnici bombaža 2. izmena
25.8.1979	Ciril JERINA, na delih in nalogah posluže-valeč mikalnikov v predpnc", dilnici 3. izmena, se razpored' na dela in naloge vratar prl pomožnem osebju.
Umrle naše upokojenk®' Martina BREGAR, roj
13.	5. 1910, upokojena 30. sep' temhra 1960, Dom počitk" Črni potok 13, — umrla P 'avgusta 1979	-
Jožefa DRENJANČEVIC roj, 15.3.1900, upokojen" 1.7. 1948, Trg na Stavbah P' umrla 23. 8. 1979
Marija SIMONČIČ, roj 5.8.1908, upokojena 12. sep' tembra 1961, Marokova pot 1 - umrla 25. 8. 1979
M. ŠRAj
In memoriam
Ze drugič v letošnjem letu je med nami odjeknila žalostna vest, da nas je zapustila mlada sodelavka.
Nenadna in nepričakovana smrt Magde Rovšek, roj. Mešič, nas je še posebno presunila. Nikoli si nismo predstavljali, da bo njena krajša odsotnost zaradi bolezni večna. Njen delovni stol bo ostal prazen in misel nanjo nas ne bo nikoli zapustila.
Pred 33 leti se je rodila v Gradiških Lazah pri Litiji-V delavski družini so bili 4 otroci in ona edina hči. Osnovno šolo je obiskovala v Litiji. Nadaljevala je tradicijo družine in se tudi ona zaposlila v Predilnici.
13 let je bila član našega kolektiva. Pričela je z delom v proizvodnji. Zamenjala je več delovnih mest tako, da ji težko pridobljeni kruh delavke predice, ni bil tuj. Zaradi bolezni je pričela obiskova ti šolo in si s šolanjem priborilo lažje delo in boljši kruh zase in za svojega Janita. Tudi dolgoletna želja, da si pridobi boljše stanovanje, se ji je uresničila žal prepozno, le nekaj mesecev pred smrtjo-
Ze nekaj časa smo na njej opazili, da ni zdrava. Kljub vsemu pa je znala biti vesela z nami. Potožila nam je o tem in onem, toda resnosti njene bolezni se nismo nikoli zavedali.
Zavedamo pa se, da njena mnogo prerana smrt v njeni družini predstavlja nenadomestljivo izgubo, posebno zO njenega Janita, s katerim sta z roko v roki čakala n° boljši jutri. Njegovo slovo od nje ni bilo lahko, posebno še-ker že ve in se zaveda kaj je mama.
Tudi mi, njeni sodelavci, jo bomo pogrešali. Pogrešali jo bomo kot dobro sodelavko in nesebično tovarišico.
Magdo smo imeli radi in se jo bomo še spominjali-spominjali z bolečino v naših srcih, da je ne bo nikoli več med nami.
Delavci Predilnice Litija
OD VSEPOVSOD
Zaradi večje zaloge surovin imamo tudi na dvorišču sukal-9ice prostorsko stisko.


POPLAVE
NA NAŠEM DVORIŠČU
V juliju in avgustu smo lahko opazovali bazen, ki je nastal na novem parkirišču pri nadvozu. Voda pa je večkrat vdrla tudi v predmešalnico vlaken, kjer nam je na hrastovem parketu in surovini povzročila večjo škodo.
Člani kolektiva smo upravičeno, pa tudi neupravičeno negodovali, češ da je za poplavo kriva pravkar zgrajena kanalizacija na parkirišču. Takoj smo pričeli iskati napako na naši kanalizaciji, že naslednji ne preveč velik naliv, pa nam Je dal jasno vedeti, da je zamašek nekje na mestni kanalizaciji. O tem smo takoj obvestili upravljalca mestne kanalizacije TOZD »Komunala« Litija, ki je nato nekajkrat vendar neuspešno posredovala. Ko se je videlo, da s takim Pristopom ne bodo preprečili ponovnih poplav, s° morali kanalizacijo odkopati. Ugotovilo se je, da so bile tri cevi popolnoma zdrobljene, v cevi ob kanalizacijskem Jašku pa je bil 50 kg težak kos betona in veliko čistilne volne. Zato je kanalizacija lahko odvajala le sušno količino odpadne v°de. Vsako najmanjše deževje pa je že povzročalo poplave.
Po mesecu dni in pol nam je s skupnimi močmi le uspelo dokončno odpraviti napako, saj je TOZD »Komunala« Zelo slabo opremljena za takšna dela. Za črpanje vode so s' morali črpalko sposoditi pri naših gasilcih, čeprav bi to korala biti njihova osnovna oprema.
M. S.
Posnetek iz novejše zgodovine; ta del industrijskega tira je asfaltiran
Zabojarji uporabljajo prostor med pisarno računovodstva in zgradbo sukalnice.
Izkop gradbene jame za betonski stolp, za vsis in izpuh zraka iz strojnice klimatskih naprav, ki bodo služile predilnici z brezvretenskimi stroji.
Pred šolo na Graški Dobravi je že lepo urejen park. Krasijo ga leseni kipi, katere so spomladi letos izdelali kiparji samorastniki.
ŠOLSKI ZVONEC GLASNO KLIČE
. . . litijski pravzaprav brni, ker je že davno električen, pa vendar je to brnenje zopet priklicalo v šolske klopi, stare in nove šole kar 918 učencev. Posebno slovesen, kakor že več let, je bil prvi šolski dan za 113 prvošolčkov. V spremstvu staršev so prvič v življenju prestopili prag učenosti. V živopisanih oblekah in majicah so predstavljali pisan šopek pravkar nabranega poljskega cvetja. Pogumnejši so hrupno zasedli prve vrste sedežev v avli nove šole, plašne jši pa so se trdno držali materine roke, edinega vira toplote in zaupanja v tem težkem trenutku. Toda niso
vedeli, da se tudi malce mlajše matere trdno oklepajo ročic svojih malih, kot da bi iz njihovega stiska črpali moč, ki bi jim premagala strah za usodo otrok, ki so ta dan prvič zapustili varno družinsko gnezdo. Ob prisrčnem nastopu dramske skupine, spodbudnih besed pomočnika ravnatelja tov. Jožeta Hostnika in tovarišic elementark so plašnejši postali pogumnejši, zelo pogumni malce zamišljeni, saj naloge, o katerih so slišali niso od muh. Končno so se vsem oči smejale ob malici in prvi šolski dan se jim je za vse življenje vtisnil v spomin.
Starejšim učencem pa se je s tem dnem brezskrbno počitniško življenje povrnilo v stari tir, in jih potisnilo nazaj nad vsa pisanja, prepisovanja in izpraševanja, pa klepetanja in šepetanja zaupnih skrivnosti, ki so se pojavile med počitnicami.	Brezskrbno
čebljajo o tisočerih zanimivostih in prav nič si ne belijo glave z ogromnimi denarnimi stroški, kot njihovi starši, ki ta čas obupujejo nad »brezplačno šolo.«
Tako kot že tri leta nazaj, se litijski otroci razdelijo v dve šoli — staro in novo. Novo obiskujejo učenci dveh 1., 2.,
3.,	4. razredov ter vsi učenci ti.,
7.,	8., staro pa po dva razreda L, 2., 3., 4. in vsi učenci petega razreda. Morda je zanimiv tale
podatek, da je na stari šoli 368 | učencev na 916 m2 površine (2,5 m2 na učenca) na novi šoli pa skupaj 555 učencev na 2088 nti (3,8 m2 na učenca) skupne površine. Posebno b* bilo dobro vedeti, da obiskuje Solo na Rozmanovem trgu 64 prvoSolcev, po 32 v razredu, da so učenci v dveh petih razredih izredno prenatrpani, da so sanitarije neustrezne, in da jih je premalo, da je pri osmih mizah v treh izmenah tudi do 120 učencev, da učenci v »podaljšanem bivanju«, letos jih je kar 62, nimajo ustreznih prostorov. Pogoj* za delo, posebno tako, kot ; ga zahteva današnji čas, so izredno težki.
M. M.
Učenci petih razredov iz vseli naših šol, so tudi letos preživeli teden dni v »šoli v naravi« na Debelem rtiču. Poleg predmetov z rednega urnika so imeli tudi pouk plavanja. V enem tednu se je naučilo plavati kar precej učencev, vsi pa so postali polplavalci. D' kili, ki so znali plavati že prej pa je bilo manj kot polovica.
IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANK®
—	Jernej Gril
—	Marija Jamnik
—	ing. Pavel Koprivnik8
—	Lea Rappl
—	Zofija Rupnik
Do 15. septembra smo prej8*' 23 rešenih križank.
UPOKOJENCI
Vabimo vse upokoji*1 ce in člane delovne org8 nizacije, ki se bodo up" kojili, da se včlanite Društvo upokojencev L tija. Kot člani dru6*V boste imeli različne ug00^ nosti. Uradne ure v doU* upokojencev so vsa8^ sredo popoldan in vs8 petek dopoldan.
D. U. Liti.)8
Prvič v šolskih klopeh
Litijski Predilec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Branko Bizjak (glavni in odgovorni urednik), Martina Kralj, Al°)^, Vehovec, Niko S tarna lovski, Marija Zore, Janez Tišler, Rafaela Mele, Meta Krnc in Matic Malenšek (urednik). List dobijo člani ko
tiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.