dr . Val t e r Bohinec 
R e l i e f n i |o l r>k i _ zem l j ev id i 
Vsak u č i t e l j g e o g r a f i j e dobro pozna t e žave , k i j i h 
d e l a č i t a n j e zem l j ev i dov mnogim otrokom. Saj pa t u d i n i l a h-
ko spozna t i i z p l oskega z em l j e v i d a z n j egov im i š t e v i l n i m i 
s imbo l i o b l i k e , kakršne so v n a r a v i . Otrok s i c e r brž razume, 
da pomeni v i j u g a s t a č r t a na zem l j ev i du reko, da p r e d s t a v l j a 
modra p l oskev j eze ro a l i mor j e , z e l e n a barva r avn i no , r j a v a 
gorov je , mnogo t e ž e pa dojame pomen s topen j t eh barv , t o r e j 
mor fo loške o b l i k e . Zato so s i z l a s t i k a r t o g r a f i š o l s k i h 
a t l a n t o v vedno p r i z a d e v a l i , da b i čim b o l j p o u d a r i l i p l a s t i -
ko t e rena , b o d i s i s pr imernim s topn jevan jem i n barvanjem v i-
š i n s k i h p l a s t i , b o d i s i s č r tkan jem a l i senčenjem te rena . Moj-
s t r i v t e j s t r o k i so p o s t a l i Š v i c a r j i , k i so že zgoda j ume-
l i p r i k a z a t i svojo domovino v p l a s t i č n i h z e m l j e v i d i h . Na 
šolskem p o l j u so se i z k a z a l i predvsem s svoj im s redn j e šo l-
skim a t l a n t om , k j e r so v v e č i n i z em l j ev i dov doseg l i nazor-
n o s t ; k i v z bu j a občudovan je / S c h v e i z e r i s e h e r M i t t e l s c h u l -
a t l a s , 9c A u f l » , Zt i r ich 1948/ . Zem l j ev i da š t ev . 10 i n 11 te-
ga a t l a n t a n . p r . , k i p r i k a z u j e t a Jung f rauško skupino z n j e -
n i m i l e d e n i k i oz i roma skupino Sar . t i sa z Appenze l l sko deže lo , 
popolnoma nadomeščata r e l i e f i n ga malone p r eka ša t a , tako 
p l a s t i č n o se dv i ga j o go r sk i g reben i i z ravnega p a p i r j a i n se 
p o g l a b l j a j o van j l e d e n i š k e s t ruge i n a l pske d o l i n e . 
Do t a k i h m o j s t r o v i n j e tseveda do lga , t e žavna po t 
i n n i čudno, da so n e k a t e r i s k u š a l i n a j t i p r e p r o s t e j š o , manj 
nanorno r e š i t e v . Z na č i l n o j e , da j e n ek i munehenski k i p a r , 
K a r i Wenschov, že pred dobr imi X l e t i i z u m i l n a č i n p o r e l i -
e f nen j a zem l j ev i dov . P r e p o j i l j e z em l j e v i d z neko snov jo , k i 
n a p r a v i j a p a p i r r a z t e g l j i v , naka:.' ga l ahko p r i t i s n e š na ena-
ko v e l i k r e l i e f do ločene pokra j i ? i e / r o čno a l i t u d i s tako 
imenovanim nadv i ž n im s t r o j em / . T ako se p r e j r a vn i z em l j e v i d 
spremeni v r e l i e f . Ta n a č i n j e ka j pak ugoden za p o r e l i e f n e -
n j e k a r t o g r a f s k e podobe kake manj r a zg i bane p o k r a j i n e , ver-
j e t no pa za z em l j ev i de a l p s k i h p o k r a j i n , k i j e n a n j i h t re-
ba p r i k a z a t i prepa,de i n strme s tene , n i posebno p r i k l a d e n , 
pa n a j se p a p i r še tako r a z t e g u j a . Tudi se na t eh r e l i e f i h ; 
k i so z a r a d i svo je i z b o č e n o s t i t e l o o b č u t l j i v i , r a z d a l j ne 
more p rav m e r i t i , za šo lo pa že z a r a d i svo je nep r i r o čno s t i 
ne p r i h a j a j o v poš tev . Tako so t e r e l i e f n e z em l j ev i de kmalu 
o p u s t i l i i n n a š l i z a n j e nadomes t i l o v s t e r eo zem l j e v i d i h , 
k j e r so i z o h i p s e i n sp loh vsa v s sb i n a z em l j e v i d a n a t i s n j e n e 
a n a g l i f n o , to j e dvojno v komplementarn ih barvah / r d e č e i n 
z e l e n o / , i n s i ogledujemo z em l j e v i d z us t rezno barvani mi 
s t e k l i . P r i tem s topa k a r t o g r a f s k a r i s b a p l a s t i č n o na dan, 
podobno kakor p r i s te reoskopsk ih s l i k a h . Oko pa se p r i og le-
dovan ju a n a g l i f n i h s l i k močno u t r u d i i n zato s t e r eozem l j ev i -
d i za š t u d i j n i s o p rav p r i m e r n i , za šo lo še ce lo ne . 
Toda z a l o ž b a Wenschow v Muncher.u v s lo jem strem-
l j e n j u , da b i u s t v a r i l a š o l i p r imerne r e l i e f n e zem l j ev i de , 
n i p o p u s t i l a . Uporno j e i s k a l a n o v i h n a č i n o v i n končno i z o-
b l i k o v a l a postopek«, k i j e dosegel prodoren uspeh. Podlago 
t ega pos topka t v o r i t r od imenz i ona l n i j , s i l n o na tančno i z d e l a -
n i r e l i e f pokra j ine , , k i n a j jo pokaže z em l j e v i d . S smotrno 
k o n s t r u i r a n o p r i p r a v o , k i d e l u j e podobno kakor p a n t o g r a f , 
v o d i j o tanko i g l o po č r t a l i i z o h i p s nega z em l j e v i d a , i s t o č a sno 
pa v r e z u j e p r e n a š a l n i s is tem t e p r i p r a v e i s t o i z o h i p s o k o t 
primerno v isoko s topn jo v v e l i k b l ok sadre . Tako nas t ane 
s t o p n j e v i n a s t r e l i e f , k i ga i z d e l u j e j o od zgo ra j navzdo l i n 
k i se s k l a da popolnoma z osnovnim v i š i n s k i m zeml jev idom. 
Tudi m o d e l i r a n j e s t o pen j , t o r e j r e l i e f n a i z d e l a v a p o b o č i j , 
j arkov* s k a l n eg a ' s v e t a , 1 eden i šk i h ! o b l i k , k o t l i n i t d . se 
d r ž i s t rogo matemat i čnega o k v i r a , k i ga d o l č č a i z o h i p s n a 
mreža . Več je p o k r a j i n e o b d e l u j e j o v več b l o k i h , k i j i h na to 
z d r u ž i j o v ce lo to* n aka r , f o t o g r a f i r a j o d o b l j e n i r e l i e f z 
v e l i k i m i f o t o a p a r a t i , seveda ob p r ime r n i r a z s v e t l j a v i i n 
' i z o g i b a j o č se v s ak r š n i h p č r s p e k t i v i č n i h skaz i čev . R e l i e f n o , 
f o t o g r a f i j o končno d o p o l n j u j e j o z o s t a l i m i k a r t o g r a f s k i m i 
e l emen t i , n . p r . z r i s bo rek , s? s igr ia turami k r a j e v i n promet-
nim omrežjem. Navsezadnje, vnaša jo van jo še barvne v i š i n s k e 
p l a s t i a l i t u d i v i š i n s k e č r t e . Končno izdelan«? f i l m e kop i r a-
j o n a c inkove p l o š č e , k i j i h o d t i s k u j e j o v-ofsetnem t i s k u . 
Na t a n a č i n n a s t a l e r e l i e f n e k a r t e so ze lo uč inko-
v i t e . Gorov ja so n a n j i h tako p l a s t i č n a , da d e l a j o mnogokrat 
v i de z tvarno mode l i r anega r e l i e f a . Posebno uspešna j e r e l i e f -
n a k a r t o g r a f i j a n a z e m l j e v i d i h 'več jega m e r i l a , k j e r se l ahko 
i z d v a j a j o t u d i n a d r o b n o s t i . seboj imam n . p r . z e m l j e v i d 
jugozahodne Nemči je /Wenschonk-R^l iefkarte Württemberg - Bar-
den - H o h e n z o l l e m , 1 : 750 00C/i, k i pokaže udor G-ornjeren-
skega j a r k a s p l a s t i č n o s t j o , kakršne z d o s l e j o b i č a j n i m i 
k a r t o g r a f s k i m i p r i j e m i n i mog^čsj doseč i . A l i , , da; navedem še 
en p r imer , č udov i t o m o d e l i r a n i b j ivš i o gn j e n i k Vogelsberg na 
ročnem z em l j e v i d u Hessenske 1 : $30 000, k j e r so o t i p l j i v o 
v i d n i š i r o k i t o k i l a v e , k i so' se nekda j t u r a z l i v a l i z vrha 
n a vse s t r a n i ; posebno l epo j e v : . d e t i , kako p r e h a j a j o t i to-
k i v p l a no t o severovzhodno od F r a n k f u r t a . ' 
O t r o š k i m e n t a l i t e t i j e t a n a č i n p r i k a z o v a n j a te-
^ r e n s k i h o b l i k brez dvoma ze l o blp.zu, u č i t e l j ima p r i pouku 
l a ž j e de l o , pa t u d i l e p o t a p l a s t i č n i h z em l j ev i dov , k i posne-
ma l e p o t o n a r ave , ima v e l i k v s g d j n i pomen. Zato so s i Wen-
schowovi z e m l j e v i d i v N e m č i j i b i ž p r i d o b i l i p r i j a t e l j e v . Za-
„ l o ž b a j e i z d a l a po l eg posamezni!* r o č n i h z em l j e v i dov t u d i ce-
l e šo l ske a t l a n t e , n . p r . W e l t a t l a s n a 34 l i s t i h /Kleine Aus-
gabe, München 1953/» Pa t u d i s tenske zem l j ev i de z em l j i n ' i n 
posameznih de lov Nemč i je v dveh.1 i z d a j a h , en i v e l i k i i n en?, 
m a n j š i , i n končno t u d i neme r e l i e f n e z em l j e v i d e , k i j i h . š č -
l a t u d i l ahko k o r i s t n o upo rab i ji a . Med v e l i k i m i s t ensk im i 
z e m l j e v i d i se o d l i k u j e z l a s t i . rieml j ev i d E v r a z i j e 1 : 6,00 000 
k i j e s svojo i z r edno p l a s t i č n o j s t j o n a k a r t o g r a f s k i r a z s t a-
v i ob p r i l o ž n o s t i mednarodnega -geografskega kongresa v Wa-
sh ing tonu 1953 z b u d i l v e l i k o zan iman je . 
,Y/enshowovi r e l i e f n i z e m l j e v i d i p r o d i r a j o v zadnjem 
času t u d i n a i z v e n š o l s k a p o d r o č j a . Tako - r i n a š a n , p r . nova 
i z d a j a Ve l i k ega Brockhausa, k i j e zače l a^a-zha j a t i 1 . 1953, 
k a r t o g r a f s k e p r i l o g e v Wenschowovi m a n i r i , , 
Tone, Ob lak 
» r 
Nekaj m i s l i ob u v a j a n j u novega učnega n a č r t a 
Po l a n s k i h s k l e p i h SPK o r e d u k c i j i š t e v i l a u č n i h 
u r uvedb i dveh t u j i h j ez iko v n a g i m n a z i j a h smo v s e,. tako rekoč 
čez p o č i t n i c e z n a š l i p red novim predmetnikom. Ža l res preveč 
" znaš l i , - k a j t i v razmeroma d o l g o t r a j n i r a z p r a v i o našem šo l-
sk 
em s is temu , p r e n a t r p a n o s t i u č n i h programov 'in v l o g i posa-
mezn ih predmetov p r i i z o b r a ž e v a n j u m l a d i n e odpade n a