39. štev.
V Kranju, 27. septembra 1902.
III. leto.
GOR6JC6C
Političen in gospodarski list.
Vabilo na naročbo.
za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Naroča se list lahko vsak dan, in naj se naročnina izvoli poslati upravništvu.
Barn um In Bailey.
Lansko pomlad nekega lepega dne se je pripeljal eleganten, dvovprežen voz iz Ljubljane v Kranj. Radovedni opazovalci tega voza so zapazili na zadnjem koncu cel kup velikanskih, rmenih, rdečih, plavih in zelenih lepakov z nenavadno velikimi slikami, ki so predstavljale kače, slone, konje in nadljudi. Pa ne samo v Kranj so se zanesli ti lepaki, ampak po vseh vaseh, velikih in malih, in kdor se izprehaja po naših vaseh, opazi še danes to več ali manj okusno reklamo po vogalih raznih šup, podov in hlevov.
Na enak način, kakor ti jahalci na brzih konjičih, so delali naši klerikalci, odkar je zaključen deželni zbor, reklamo za ljudski tabor dne 12. oktobra 1.1. v Ljubljani.
Dan 12. oktobra jc bil že nekaj časa triumf v vseh klerikalnih listih. »Slovenski List» je, odkar se ga prijema neka vidna sušica, napolnil nekaj sobot vso prvo stran z največjimi črkami, kar jih premore Zadružna tiskarna. «Vun z enako volilno pravico! Doli nemško-slovenska zveza! Vsi v Ljubljano dne 12. oktobra!» in tako naprej. — »Slovenec* je klical: »Stopite v nedeljo popoldne c' hiše do hiše, od moža do moža,» «naročajte posebne vlake !> «Domoljub» pa je delal kar reklamo za krampe in cepine.
In sedaj je vsega konec. Deželna vlada je namreč prepovedala ta tabor z ozirom na javni red.
Mi smo načeloma za kar najširšo prostost govora in zborovanja in iz tega stališča smo proti v iki omejitvi teh državnopravnih pravic, kjer ta ni neobhodno potrebna. Kar se pa tiče navedene prepovedi deželne vlade, ne zdi se nam posebno tragična, in prepričani smo, da ni prav nič raznenadila aranžerjev tega shoda. Zdi se nam celo, da so jo ti aranžerji želeli in naravnost provocirali, kajti priprave za ta tabor so se vršile na tak način, da je bil vsak treznomisleč človek preverjen, da se shod ne bo vršil, ker se na tak način vršiti ne more in ne sme.
Nasproti delavskim slojem so naši klerikalci hudi socijalisti. To se sicer s klerikalnimi načeli popolnoma nič ne strinja, ali nič ne de, ker mase ljudstva se že
vesele, če slišijo visokodoneče fraze. Ta taktika pa ni za našega kmeta, kateremu bi niti ne kazalo omeniti, da bo imel enake pravice s kajžarji, kaj še, da bi se mu reklo, da zanaprej ne bo imel več pravic, nego njegovi hlapci, dekla in njih otroci. Zviti kakor so klerikalci so si tu znali pomagati. Kakor Obloški Tonček na kamniškem trgu svojo kučmo, tako je obrnil dr. Šušteršič staro pri-slovico o protokolu. Prislovica se od sedaj glasi: kmet je glava, baron in skrije pa zadnja plat.
Ali mislite, da je to malenkost, če dr. Šušteršič pripoveduje na vsakem shodu, — kar tudi vestno stori — našemu kmetu: <Glej, slovenski kmet, dosedaj si bil zaničevan, pa si ravno toliko, kot vsak baron ali uradnik, ki le žre; še več si pravzaprav, skoro toliko, kot en kapelan. Noben krajcar deželnega denarja se ne sme in se ne bo drugam porabil, kakor zate, ti in edino ti imaš vladati v deželi.
Čudež bi se moral zgoditi, ko bi take besede ne šle do živega našemu dobremu ljudstvu, in čudež, ko bi se s takimi govori ne vcepila vera, da bi vladalo ono, ko bi dr. Šušteršič dobil večino.
Mi gotovo nismo oboževatelji sedanjih socijalnih razmer človeške družbe in njene organizacije. Nihče bi gorkeje ne želel nego mi, da bi bilo dano našemu kmetu dvigniti se na višje socijalno stališče, ravno zaradi tega pa ne moremo dovolj strogo obsojati tako brezvestno špekulacijo na najnižje slabosti kmetske duše. Tako početje se ne da opravičiti tudi iz političnih ozirov ne, to je opium, po katerem bo kmeta najbolj glava bolela in se mora maščevati nad provzročitelji tega delirija.
Če se na tak način fanatiziranim nerazsodnim masam še reče, da je njih nalog, pokazati liberalcem kmetsko pest, če se trdi, da se mora med liberalci pomesti z železno metlo, da se mora pokazati kmetska vlada tudi dež^remu^predsedniku in višjim krogom, potem je jasno, da H| ne bilo mogoče vzdržati javnega reda niti po prv$n zav itrku in niti tedaj ne, ko bi se zbralo v Ljubljani le par sto kmetov.
Kdor je pazil na način aranžiranja tega shoda, ni dvomil niti za trenutek, da delajo aranžerji na to, da se shod prepove. To se je sedaj zgodilo.
Velike predstave dne 12. oktobra torej ne bo. Slovenskemu narodu na Kranjskem pa je s tem prihranjenih mnogo nedolžnih žrtev, prihranjenih mnogo solza.
382
,, Amerika-večeri.41
Dopis. Konec . . .
Dr. Peez navaja:
i. ) večjo bogastvo narave v Ameriki;
2.1 notranji veliki trg za po večjem bogato, namreč dobre in pametne delavce;
3. ) vedno manjši troški pri izdelovanju in pridelovanju s pomočjo strojev;
4. ) vedno rastočo izboljšanje tehnike:
5. ) največji promet po železnicah in parobrodstvu;
6. ) jedinstvo, dobro razmerje med raznimi stanovi v Ameriki; malenkosti se ne upoštevajo, zategadelj je združevanje tako lahko v vsakem delu: vtrustih in drugod;
7. ) energična trgovska organizacija, ki vedno bolj stremi po pošteni trgovini;
H.) praktična, cenena vlada, zategadelj tako malo sovraštva, nevoščljivosti, strankarstva, zaviranja, podraženja in neproduktivnih troškov;
i).) izgoja že v mladosti na lastno odgovornost in vladanje samega sebe, sovraštvo proti vsakemu jerobstvu;
10.) samosvestnost Američanov;
II. ) delavni ljudje, uzor v občinah, državah in v vsej uniji držav;
12.) vsa unija je edina v brambenih postavah in vsa politika je le zgolj trgovska, t. j. gospodarska.
Iz teh podatkov lahko raz vidimo, zakaj smo Slovenci taki reveži in zakaj naše ljudstvo trurnoma beži v Ameriko, dasiravno smo bili sto- in stoletja člani nemškega gospodarstva in sredi takozvanih kulturnih narodov. — Američana stane metrski stot pšenice k večjemu 3*50 gld. Nemca in Madžara, ki pridelujeta 15 kratno zrno, pa 8—9 gld. Vožnja na železnicah stane v Ameriki na miljo za stot »/ie krajcarja, na ladiji iz Novega Jorka na Angleško 20 kr. Metrski stot ameriške pšenice, v Avstrijo postavljen, stane k večjemu 5 gld. In tako je pri vsem žitu in pri vseh pridelkih kmetije.
V industriji je ravno tako. Najboljši premog, s katerim Američan topi železo, stane metrski stot 80 krajcarjev, v Avstriji 1 *20 gld. Surovo železo je tedaj v Avstriji za 1*20 gld. dražje. Američane lope le rudnine, ki imajo 00% metalne sestavine. Narava je čudežno položila premog poleg rudnin v Ameriki, kjer pridejo troški za priprave metrskega stota železa na 1'86 gld., pri nas   pa  3*50  do  4 gld.   Jedne ameriške fužine na-
PODLISTEK.
Benetke.
ii.
Mesto Benetke je dobilo ime od starih Venetov, kateri so bili naseljeni pred Rimljani v današnji Benečiji. V teh krajih so zgradili stari Rimljani, ko so podvrgli prvotno prebivalstvo, yeč mest, med katerimi je bilo najimenitnejše Oglej (Aquilea). Ko je izpremenil hunski kralj Atila Oglej v grobljo, zbežali so ostali prebivalci na bližnje otoke, imenovane lagune, to so mali prodnati otoki pomorskega jezera. Na teh otokih sezidali so na koleh mesto, katero se je vsled ugodne lege radi kupčije in zavarovano po morju pred zunanjimi sovražniki v kratkem času povzdignilo do velike moči in slave. Ako pregledujemo to stavbo na koleh — model je videti v Arsenalu — moramo nehote občudovati to ljudstvo, ki je s svojo pridnostjo in vztrajnostjo dovršilo to kolosalno delo. Otoki — 118 — so bili večinoma pokriti s peskom; zabijali so toraj hrastove kole 3—9 metrov dolge, da so naredili trdno podlago. Na te so navalili podolgem mecesnova bruna in vrhu teh velike marmornate plošče. Pri tem delu pa stari Benečani niso imeli na razpolago raznih strojev, parne ali električne moči, ampak dovršili so vse to z bolj ali manj priprostim orodjem.
pravijo v enem mesecu toliko železa, kakor vse avstrijske skupaj v enem letu. Avstrijci smo pritlikavci proti Američanom, in Amerika redi milijone in milijone izstradanih Avstrijcev, ki znajo sicer graditi si kapele in cerkve, a iz svoje rodovitne zemljo pa ne znajo dobiti bogatih zakladov narave. Američan hoče na zemlji dobro živeti. Američani lahko plačujejo velike mezde in lahko nas premagujejo v gospodarstvu. Mi smo le dobri za to, da jim izrejamo delavce za delo, katero pametnejši in omikanejši delavci drugih narodov storiti nočejo. Osobito mi Slovani — izvzemši Čehe — smo jim le kos roke. Kakor vprežno živno nas prepeljujejo od premogokopa do premogokopa ter rudnika.
Ameriškega junaka je stvaril človek, ki se je odcepil od evropejske fevdalne družbe in nje verskega sistema. Tam ni bilo srednjeveške tlake, tudi niso pozneje toliko potrošili za stalno vojsko, ne zapravljali milijone in milijone narodovega premoženja za neproduktivne naprave ali pa za razkošno življenje. Ondi se je ljudstvo samo vladalo. Zaradi tega tudi ni bilo treba toliko policajev v tej ali oni suknji. Bilo je toraj primeroma prav malo davkov. Šole, zlasti tehnične šole so vsem na stežaj odprte, in v vseh veje duh: Sam skrbi zase, računsko knjigo vodi v gospodarstvu, štedi, ne trosi več, kakor prejmeš, delaj, dokler si pri moči! Ameriška šola uči naše sicer pobožne, a zabite ljudi, kako nalogo ima človek na svetu. Ondi se spameti vsakdo, komur ne tiči verska blaznost preveč v krvi, kakor n. pr. marsikateremu Slovencu, ki prihaja iz Amerike nazaj ravno tak, kakršen je odšel. —n—
V Kranju, 28. septembra.
Volitve za deželne zbore, o katerih smo že poročali, da so razpuščeni, ker jim je potekla postavna doba, se bodo vršile od oktobra do decembra. Skoro povsod nastopa isti sovražnik, s katerim se imamo že nekaj let boriti na Kranjskem. Ta čimdalje bolj nevarni rak razjeda in mori posamezne stanove, tako da bo treba vsem naprednim življem v Avstriji resno misliti na to, da se skupno ne glede r.a narodnost kaj stori proti tem silnim pijavkam ljudstva.
Novi davki. Petrolejski kartel (družba) je sklenil, da se poviša cena petroleja za 41/a krone pri metrskem stotu. Ves ta dohodek bo služil židovskim kapitalistom kot nov dobiček, ki pa nikakor ni majhen, kajti znašal
V začetku niso imeli urejene države, ampak živeli so razkosani po rodbinah. Tako ni moglo dolgo obstati, to so kmalu uvideli praktični Benečani. Svojo državico so uredili na republičanski podlagi ter izvolili za vladarja moža, kateremu so dali ime dože (doge), po naše vojvoda. To se je zgodilo leta 697. Nova republika se je hitro širila na vse strani, posebno ko je srečno premagala svoja najnevarnejša soseda Genuo in Piso. Vedno večje bogastvo in moč republike je dalo povod, da je nastalo polagoma plemstvo — nobilta, — katero je kmalu dobilo vso moč in oblast v svoje roke. Iz njegove srede se je smel zanaprej izvoliti vojvoda. Ko so nekateri častihlepni doži hoteli izviti vso oblast sebi v prid ter delovali na to, da bi postali dedni vladarji, uprlo se je plemstvo. Da bi se ne ponavljali več taki poskusi, izvolili so senat ali veliki svet. Ta je sestojal iz vsega plemstva, kateremu je načeloval dože, ki pa ni imel nič več in nič manj moči, kakor kak drug član.
Do največje mogočnosti povzpela se je republika pod dožem Enrico Dandalo. On ni bil le izvrsten diplomat, ampak tudi znamenit vojskovodja. Kot 94 letni starček in napol slep udeležil seje križarske vojne, premagal s svojim brodovjem nasprotnika, vzel z naskokom Carigrad, kjer je ustanovil latinsko cesarstvo, odklonivši njemu po-nudeno carsko krono. Pod njegovo vlado je bila republika najrazsežnejša.
383
bo 9,760.000 kron. To ogromno svoto bodo morali plačati le nižji sloji prebivalstva, kajti višji stanovi rabijo za razsvetljavo večinoma elektriko ali plin.
O zagrebških izgredih. Pisatelja Štefana Radiča je sodnija obsodila na šest mesecev ječe, ker je za časa izgredov dejal, da bi bilo bolje, ko bi se Hrvatje in Srbi združili in udarili na Madjare. Marsikateri naših či-tateljev pozna obsojenca izza banketa o priliki vseslo-vanskega shoda na Bledu.
Ogri so te dni v Budimpešti praznovali stoletnico rojstva Košuta, katerega smatrajo vzbuditeljem svojega naroda in stvariteljem sedanje ogrske države. Košut je bil renegat, po rodu in izgoji Slovak. Seveda se slav-nosti niso tako izvršile, kokor so pričakovali Ogri, ker vlada vendar ne more proslavljati revolucionarjev.
Umrla je minuli teden v petek zvečer belgijska kraljica Henrieta, mati bivše soproge avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa.
Med Rusijo in Kitajsko se je sklenila pogodba, vsled katere se odstopi Rusiji Tibet, za kar se zaveže Rusija pomagati v sili Kitajski z orožjem.
Burski voditelji Botha, Delarev in Dewet so obelodanili poziv na zbiranje milodarov za Bure. Beda med Buri je strahovita, ker so Angleži med vojno 30.000 hiš in zaplenili brez števila živali.
Dopisi.
Iz Kranja. (Telovadba pri »Gorenjskem Sokolu*.) Z veseljem smo Čitali zadnje naznanilo va-diteljskega zbora glede vsporeda telovadnih ur, kajti ravno iz tega lahko spoznamo, da društvo napreduje, in da tudi hoče napredovati; že samo dejstvo, da je vaditeljski zbor razširil telovadbo na male in odrasle, na ženske in moške, opravičuje to našo trditev. Kolike važnosti je telovadba za male dečke in deklice (naraščaj), ki presede cel dan v šoli v tesnih šolskih klopeh ali pa pri ročnih delih, ni potreba omenjati; pač pa moramo vsem starišem le priporočati, da pošiljajo svoje otroke v kar največjem številu v sokolsko telovadnico. — Kar se tiče ženske telovadbe, vladajo pri nas še neopravičeni, pretirani predsodki, katere zavračati tu ni na mestu, vendar pa smo mnenja, da ima zdravje prednost pred vsako na d-moralo. Ravno radi tega ni bilo upati, da bode ženska tako dobro uspevala, kakor uspeva, kar nam dokazuje številka največjega obiska 26; tudi hočemo podati v kratkem v pojasnilo o ženski telovadbi daljšo razpravo. Za enkrat pa pozivljemo vse devojke in žene, da naj pohite v sokolsko telovadnico, vsaj je
Domači boji so bili vzrok, da se je ustanovil zloglasen svet desetorice (1310), ki je samooblastno in kruto vladal ter sodil vsakega brez razlike stanu in časti. Dotedaj so dosegle Benetke vrhunec svoje moči. Polagoma je pričelo iti nazdol. Ko je odkril Krištof Kolumb Ameriko in so Portugizi našli pot okoli Afrike v Indijo, se trgovci niso več oglašali v sredozemskem morju, ampak jadrali soj po antlantiškem v Ameriko ali Azijo, ustivši ob strani Benetke, ki so bile poprej središče trgovine. Propad je bil neizogiben! Zadnji doze, Ludovico Manin se je odpovedal prostovoljno svoji časti, prepustivši Benetke Francozom (1797). Kmalu na to so prišle pod avstrijsko oblast, potem zopet pod francosko. Leta 1814 dobi jih Avstrija nazaj. Leta 1848 nastane upor pod diktaturo advokata Daniele Manin. Sanjal je že lepe sanje o bodoči slavi in mogočnosti republike ter si deval v duhu zlato doževo kapo na glavo. No, pa ni šlo! Slavni Radeckv je oblegal Benetke petnajst mesecev ter jih slednjič vzel s silo. L. 1866 odstopila jih je Avstrija Italiji in še istega leta 7. novembra vsprejeli so Benečani z veliko navdušenostjo in sijajem laškega kralja Viktorja Emanuela kot svojega novega vladarja.
pristop dovoljen vsakomur brez razlike stanu.
— Telovadba vajencev se goji v našem sokolskem društvu že več let, a vsled primankljaja vaditeljev ni mogla tako uspevati, kakor bi morala; toda vaditeljski zbor je — kolikor nam je znano — odpravil tudi to zapreko. Opozarjamo vse one, kateri rabijo pri svojem stanu vajence, da istim puste obiskovati telovadne ure; vendar pa nočemo, da bi radi tega zastajalo delo, ali pa, da bi vajenci izostajali one dni, ko je telovadba, črez 10. uro zunaj. — Starejši bratje so sicer že par let sem obiskovali telovadbo, a v jako pičlem številu. Omenjeno bodi samo, da je telovadba za one, ki cel dan presede, takorekoč življenska potreba, kajti, ako se zadostno ne gibljemo, izgubimo vso prožnost, prsa ne dihajo zadostno globoko, in s tem sami kolikor toliko škodujemo lastnemu zdravju. Gotovo pa je telovadba najboljši pripomoček proti temu. — Preostaja nam torej jedino še splošna članska telovadba. Vsakdo, kdor je le količkaj natančneje opazoval javne nastope »Gorenjskega Sokola*, mora reči, da je opažal, — o redovnih vajah nitir ne govorimo —, da so to jako, jako kombinirane vrste in da manjka vsled tega posameznim vrstam vtis celotnosti. Pri rednih vajah na orodju ni bilo opažati jednotnosti v izvedbi, kar je posledica nerednega obiska telovadnih ur, isto velja še v večji meri o prostih vajah; najbolj pa se je pokazal primanjkljaj celotnosti pri prostovoljnih vajah na orodju, in sicer s tem, da smo videli v jedni in isti vrsti telovadce, kateri so proizvajali sicer težke vaje, a vezava je bila pomanjkljiva in posamezni vadbeni elementi so se pri jednem telovadcu v različnih sestavah vedno ponavljali, drugič telovadce, kateri so proizvajali za vrsto v sorazmerju z drugimi prelahke vaje in še te nesigurno tako, da nikakor niso spadali v to vrsto. Skratka, primanjkovalo je in še primanjkuje društvu rednih telovadcev in tehničnega vodstva, katero bi pa tudi pri najboljši volji vsled nerednega obiska telovadnih ur ničesar ne opravilo. Jeden pogoj sedaj imamo, t. j. vaditeljski zbor, a da se spolni prvotni pogoj, to je odvisno od Vas, bratje Sokoli, hodite torej kar najmarljivejše k telovadnim uram in tako bo društvu zasiguran vspešen napredek, in društveni nastopi ne bodo nosili odznak nerednosti, malomarnosti, ampak odznak resne volje, možate odločnosti, neomahljive vztrajnosti. — Morda smo povedali preveč, a resnico.
Z Bohinjske Bistrice. Naš slavni klerikalno-smešni in -opečeni župan Jakob Preželj se je tako močno napil klerikalnega žganja, da je kar naenkrat padel raz županski stolec tako daleč proč, da menda nikdar več ne bo prišel do njega. Nad štiri leta je popival to kapljico iz žegnanih rok naših duhovnikov, največ pa iz rok g. župnika Janeza Pibra. Načelnikom gasilnega društva je postavil fajmoštrovega brata Matevža, ki služi obenem pri njem za hlapca. Sedaj pod Matevževim vodstvom je to ubogo gasilno društvo v velikem neredu; obstoji komaj iz 10—12 mož, ki celo leto niso imeli toliko časa, da bi prišli na vajo. Ko se je pa škof pripeljal, tedaj je hitro ta vrli načelnik sklical maloštevilno moštvo in mu naročil, da se mora gasilno društvo pred župniščem udeležiti sprejema. Kaj čudne stvari se pripovedujejo o tem Matevžu zlasti iz Marijine družbe. Vsaki ponedeljek se kaj lepega sliši o njem. Vrnimo se sedaj k našemu županu. Stvar, ki se je nekaj časa vršila bolj na tihem, je dobila dne 16. m. m. bolj jasno lice. Ta dan je namreč prišel g. okrajni komisar, ki je začasni namestnik okrajnega glavarja radovljiškega, ter takoj odvzel g. županu vso uradno moč, a izročil jo je prvemu svetovalcu g. Janezu Men-cingarju (Zabregarju), ki je uradoval do 8. t. m. Sedaj si je pa naš modri župnik izbral še slabejšega svojega sužnja, namreč Andreja Stendlerja (Vandrovca), ki je izvoljen za šest mesecev, dokler ne bo občna volitev. Kako bodeta ta dva skupaj orala, poročal bom kasneje.
— Še več stvari imamo na vesti, katere bi radi obelodanili, a za enkrat naj zadostuje samo vprašanje: Ali je res potreben še drugi dacar, ko ima vendar sedanji toliko časa, da lahko posreduje za službe, preskrbuje načrte za žage, spremlja cele dni potnike, ki pridejo v Bohinj i. t. d.   Mi mislimo, da ni potreben.   Naj bi te
384
vrstice odprle nekaterim oči in večjo pozornost. Na svidenje, g. urednik! _
Novlčar.
Na Gorenjskem.
Prošnja. Bliža se zadnje četrtletje letošnjega leta. Pri tej priliki uljudno prosimo vse one, ki so nam z naročnino še na dolgu ali pa, katerim poteče taista s 1. oktobrom, da nam te dni vpošljejo dotični znesek. Istočasno se pa tudi obračamo do svojih somišljenikov z uljudno prošnjo, da marljivo razširjajo list in agitirajo zanj. Učimo se tega od svojih nasprotnikov!
Osebna vest. Gospod Alojzij Kranjc, notarski kandidat v Kamniku, je imenovan notarjem v Senožečah.
Klerikalni taborček v Kamniku. Iz Kamnika se nam piše: Tukajšnji klerikalni reporterji že par dni sem z največjo tajnostjo vabijo na jutrišnji klerikalni ljudski shod, kateri se ima vršiti na dvorišču tukajšnjega »Katoliškega doma*. Javno se povabi »uboga gmajna« šele raz lečo. — »Slovenec* pa molči in Čaka »izborno vspelega shoda« do torka, da potem zopet enkrat nafarba svoje ovce z neomejeno zaupnico svoji dr. Žlindri. Govorila bosta med drugimi tudi dr. Sušteršič in Pogačnik.
Politične pridige. Kakor povsod po Kranjskem, tako je zadnjo nedeljo tudi v Kranju padala raz prižnico toča. Točo sta delala veliki Koblar in mali Potokar. Toča je bila pred vsem namenjena »SlovenskemuNarodu*, v katerem je nek znanstvenik v več člankih pod zaglavjem »Rimski klerikalizem in še to in ono* znanstveno pojasnil svoje nazore o klerikalizmu. Ti članki niso bili pisani za širše občinstvo, in tudi uredništvo samo je izjavilo, da istih ni smatrati za nazore uredništva in še manj seveda kot nazore cele narodno-napredne stranke. Mesto da bi gospodje raje skušali ovreči v onih člankih izrečene trditve, iste sedaj menda na višji ukaz politično izkoriščajo in hujskajo nevedno ljudstvo zoper liberalce. Dosežejo s tem ravno nasprotno. Ljudje, ki bi se sicer ne brigali za »Narodove* članke, hočejo sedaj imeti dotične številke »Slovenskega Naroda* in povprašujejo, če ne bo izšel poseben ponatis ali kakor pravijo posebne »bukvice* o »Rimskem klerikalizmu*. Še celo tercijalkam presedajo te vedne politične pridige in resnično pobožni ljudje se zmirom bolj odtegujejo propovedim, ker se jim gabi hujskanje raz lečo, kjer naj bi se glasila le božja beseda. Drugi zopet smatrajo to početje za burk in se pri pridigah po svoje zabavajo. Pri vsem tem res trpi vera in — kar gospodje niti ne pomislijo — ugled duhovščin*. Toča pada nazaj na tiste, ki jo delajo. Škofu le treba migniti z mazincem in naenkrat bi zavladal mir v kranjski deželi. Duhovnikom naj se prepove v cerkvi zganjati politiko, drže naj se strogo Kri-stovih naukov, oznanjujejo naj vero ljubezni, pomirjujejo naj razburjene duhove, duhovniki kot taki naj se ne vtikajo v posvetne zadeve in nikar naj si ne domišljajo, da morajo imeti prvo in zadnjo besedo tudi v posvetnih rečeh. Tako bi se kmalu oblažila nasprotstva in »Narod* kakor drugi liberalni listi bi ne pisali več zoper rimski klerikalizem — ker bi ravno klerikalizma več ne bilo!
Seja kranjskega občinskega odbora od 26. t. m. Župan naznani, da vstopi na mesto odišlega obč. odbornika dr. V. Koruna v občinski odbor namestnik dr. F. Kro-pivnik. Občinski odbor vzame na znanje poročilo odbora dijaške kuhinje, podeli odboru absolutorij, določi preglednikom računov občinska odbornika F. Krennerja ter M. Matiašiča, izvoli članom občinskega odbora v odboru dijaške kuhinje občinskega svetovalca V. Majdiča in odbornika dr. E. Šavnika ter A. Šlambergerja in izreče slednjič soglasno zahvalo odboru dijaške kuhinje na uspešnem in požrtvovalnem delovanju. — Odbor sklene pritrditi predlogom stavbenega odseka: 1.) da se J. Golobu dovoli izpeljati deževnico iz dvorišča v mestni kanal; 2.)da se proda T.Pavšlarju kos parcele št.409/1 ob novi klavnici m' po K 1*50 s pogojeni, da postavi 2l/a ni visok obmejni zid in izroči morebitne izkopnine občini; 3.) da se odstopi V. Majdiču kos parcele št. 362 ob mlinskem jarku m2 po K 1*60 in da se določi stavbena črta med njega hišama št. 3 in 44 v Savskem predmestju;
4.) da se naprosi poštni in brzojavni urad za odstranitev dveh brzojavnih drogov v kokrškem predmestju. — Županstvo se pooblasti v svrho zgradbe gimnazijskega prizidka najeti posojilo K 24.000 in se dovoli mestni hranilnici isto izplačati proti 4%% obrestovanju ter V«% amortizovanju. — Občinski odbor ne ugovarja prošnjama M. Goloba in L. Rebolja za koncesijo gostil-ničarske obrti. — Ko se še mestni hranilnici dovoli, da posodi krajnemu šolskemu svetu v Kokri svoto K 6000*— proti 47t°/o obrestovanji in 2l/s% amortizovanju, zaključi župan sejo.
Za nemški katoliški »Schulverein* je beračilo neko črno opravljeno ženšče minulo sredo po Kranju. BeraČica je nastopala skrajno usiljivo. Dasi ima pravico nabirati milodarov le pri znanih dobrotnikih, je vendar hodila od hiše do hiše. Oglasila se je tudi v naši tiskarni. Posvetili smo ji prav pošteno in — kakor čujemo — se ji drugod ni godilo boljše. Želeti je, da bi se pri deželnem pred-sedništvu postopalo oprezneje pri podeljevanju takih pravic, kajti beračev imamo že domačih zadosti.
Vaditeljski zbor »Gorenjskega Sokola* naznanja bratom Sokolom in drugemu občinstvu, da bodo telovadne ure (označene so ure od časa, ko se telovadnica odpre, do razpusta vrst) od 29. t. m. urejene tako: v torek, četrtek in soboto od 4l/t.—6. ure popoldne telo-radba naraščaja (sprejemajo se dečki od 5. leta naprej, mesečni prispevek 20 vin.); v sredo in petek od 51/*.—7. ure popoldne ženska telovadba (sprejemajo se deklice od 5. leta naprej, mesečni prispevek 60 vin.); v torek, četrtek in soboto od 6.-7. ure popoldne telovadba starejših bratov; v ponedeljek in petek od 8.—10. ure zvečer telovadba članov sploh; v sredo od 9.—10. ure zvečer telovadba vaditeljskega zbora. Knjižnica vad. zbora je članom odprta od 8.-9. ure vsako sredo.
Vaditeljski zbor »Gorenjskega Sokola*.
Jesenski zrelostni izpiti na tukajšnjem c. kr. Franc Jožefovem državnem gimnaziju so bili zaključeni vtorek, 23. t. m. Priglasilo se je 12 kandidatov, vštevši onih 7t ki so imeli ponavljalni izpit. Izmed teh je 1 odstopil med izpitom, 1 ni bil pripuščen k ustmenemu izpitu radi slabega pismenega izpita; z dobrim vspehom jih je pa napravilo 7, in sicer: Miroslav Dev iz Ljubljane, Josip Ipavec od Križa pri Kamniku, Miroslav Kmet iz Tržiča, Avgust Leitgeb iz Črnomlja, Adolf Lenard iz Reichenburga na Štajerskem, Ivan Pogačar iz Sela pri Breznici, Gvidon Sajovic iz Kranja. Na celo leto so bili reprobirani 3. Na tukajšnjem zavodu je bilo torej letos priglašenih 31 kandidatov k zrelostnemu izpitu, izmed teh je bilo proglašeno 25 zrelim.
Poročil se bo dne 2. oktobra v tukajšnji župni cerkvi g. Ivan Gizel, c. kr. sodni kancelist in posestnik, z gospico Minko Čadeževo, hčerko tukajšnjega posestnika g. M. Čadeža. Čestitamo!
Dovlačna železnica h kamenolomu pri Škofji Loki. O projektu normalnotirne železnice z lokomotivnim obratom, ki se zgradi od postaje Škofja Loka proge Trbiž-Ljubljana državne železnice h kamenolemu poleg Škofje Loke v ta namen, da se bo po njej vozilo primerno kamenje za zgradbo tunela skozi Karavanke, se določa politični obhod v zvezi z razlastitveno razpravo in z razpravo o napravah za varnost zoper ogenj na dan 14. oktobra 1902. Več pove uradni list z dne 23. septembra t. \.
Najnovejši dnevnik za gg. učitelje. Letos je izšel v naši tiskarni popolnoma nov (broširan) dnevnik, katerega priporočamo vsem gg. učiteljem in učiteljicam.
Kamniški občinski odbor je v seji z dne 19. t. m. soglasno sklenil, da upelje električno razsvetljavo po eelem mestu od narodne tvrdke Luka Habata in Saxa iz Duplice, katera pogodba sc bo že tc dni podpisala. Ta tvrdka bo gradila tudi večjo tovarno za papir.
Zahtevajte »Gorenjca" sfe sšte s£fc m V Vseh gostilnah in HaVarnah!
Jour-fixe. Opozarjamo na današnji jour-fixe telovadnega društva »Gorenjski Sokol », ki se vrši v gostilniških prostorih gospoda Mavrila Mayrja.
Poročilo « Dijaške kuhinje v Kranju* za leto 1901/1902. Iz tega poročila posnamemo, da je dobivalo hrano 95 dijakov, med katerimi je bilo 22 odličnjakov. Vsem se je izdalo 18.243 kosil in 17.852 večerij, skupaj 35.995 obedov. Po svojem domovanju je bilo podpiranih 29 iz škofjeloškega, 23 iz radovljiškega, 16 iz kamniškega, 8 iz kranjskega, 4 iz tržiškega, po 2 iz brdskega in litijskega, po 1 iz idrijskega, kranjskogorskega in žužem-perškega sodnega okraja, dalje še 4 iz Štajerskega, 3 iz Primorskega in 1 iz Dalmacije. Dijaška kuhinja je v tem letu imela dohodkov K 6101*30, troškov pa K 5876*92; toraj prebitka K 224*38. Premoženjsko stanje je iznašalo dne 15. avgusta 1902 K 18.238*29. Marljivi odbor, kateremu načeluje g. dr. Edv. Šavnik, se vsem p. n. dobrotnikom in dobrotnicam kar najprisrčnejše zahvaljuje za velikodušne podpore in prosi še za nadaljno blagohotno podporo.
Zopet hujskanje. Nikdar ne storimo tega radi, a kadar se pa moramo vendarle spomniti »svojega* Antona zaradi njegovega dolzega jezička, da mu na tak način, kateri je njemu po pisavi najbolj soroden, dokažemo nekaj resničnih, takrat navadno utihne za nekoliko časa, utihnejo pa tudi v njegovem glasilu znani prečastiti glasovi iz Kranja. Ko se pa spomni, zakaj je bil pravzaprav poslan v naše mesto, tedaj se mu vzbudi tam doli v dnu duše krčevita jeza, ki ne najde prej utehe, dokler ne zazre pred seboj na papirju mnogo zavitih podtikanj, katera se odpošljejo na njegov ukaz s prvo pošto v gotove časnikarske ljubljanske predale. Nekaj podobnega smo zopet brali v zadnjem »SI. Listu*, št.270:
„Moško pevsko društvo Kranj, ki se je že tolikrat odlikovalo s krasnim petjem, noče peti na komando Sajovčega Jankota. Zaradi tega liberalci jeze pihajo in grdijo društvo na pobalinski način. Ostudno napad na društvo v ,,Gorenjcu" je obsojalo vse omikano meščanstvo. Gospodje pevci bodo dali že podganarjem odgovor, kakršnega zaslužijo. Splošna želja je, da bi društvo kmalu nastopilo pri kakšni veselici."
Pa reci kdo, da ni to fina pisava ! ? In kako je to vse po vrsti resnično, prav kakor se spodobi pravemu pastirju. Če se je neka podoknica vršila celih 10 dni pozneje kakor pa datira ona znana naša kritika (mož je bil nekdaj zgodovinar), to pisca ne sme nič motiti, saj s tem lažje doseže svoj namen podtikanja! Če se je potem ob neki priliki k podoknici med drugimi društvi uljudno povabilo tudi moško pevsko društvo »Kranj*, tedaj to ni bil čin takta, ampak komandiranje! Da napade pri tem jedno izmed najdelavnejših oseb, ki se požrtvovalno trudi že mnogo let skoro pri vseh narodnih društvih, stori s tem samo Bogu dopadljivo delo! Oh, saj se poznamo. Tisto »omikano meščanstvo*, tisti roditelj najnovejšega prelepega izraza «podganarji», pa tista »splošna želja* je samo ena oseba — in ta je ona, ki je pritirala na v ponatisnjeni notici označeni način zaradi »ostudnih napadov* na neko društvo in na posameznike urednika (nekdo bi rekel urejača) »SI. Lista* že večkrat do pokore. Če se je že hotel pisec (nekdo bi rekel zopet pisač) komu prikupiti, naj bi se rajši ob birmi prikupil prevzvi-šenemu na drug način, ker smo mnenja, da zasluži gospod knezoškof vsaj nekoliko boljšo podoknico, kakor je bila ona o priliki birmovanja. Sicer naj se pa gospod Anton nič več ne meša med kritike, če ne se danes ali jutri lahko hudo zameri svojemu organistu, ki oblastno zatrjuje, da ni v vsem Kranju v to nihče drug sposoben kakor samo on (namreč gospod organist) in pa nek drug gospod, kateri mu pa za to pohvalo, ki prihaja od te strani, gotovo ne bo nič kaj hvaležen. Te besede so bile najbrže v prvi vrsti naperjene proti »svojemu* župniku, ker ta baje nima posebno razvitega posluha, kar bo gospod organist, po glasu prečastitega sodeč, še najbolj za to kompetenten, ker ga največkrat [sliši. — K sklepu pripomnimo, da je samo tak odgovor primeren pisavi v »Slovenskem Listu*. Cenjene bralce pa uljudno prosimo, da naj nas oproste, ker smo odgovorili v podobnem tonu. Klerikalni dopisnik se z veseljem oprijemlje zlasti zadnji čas take »fine* pisave, torej tudi nam ni mogoče odgovarjati mu drugače, saj nas razume samo na ta način.
385
Da se razumemo. V predzadnji številki »Gorenjca* smo o priliki birme v dnevnih novicah rekli, da se iz umevnih razlogov glede podoknice, ki se je priredila na čast knezoškofu, ne spuščamo v podrobno kritiko. Vsak nam bo pritrdil, da tak izraz ni žaljiv, posebno še, če se pomisli, da so pevci sami priznali, da niso dobro peli. Da je pa bilo v podlistku povedano malo bolj po domače, je umevno. Ker vemo, da vedo tudi člani moškega pevskega društva »Kranj* ločiti dnevne novice od podlistka, zato se ne spuščamo v nadaljno besedovanje. Povemo le toliko, da smo bili in ostanemo tudi v prihodnje odločno na tem stališču, da morajo biti društva saj v istem kraju drugo z drugim kolikor se da prijenljiva, akoravno hodi politično znabiti vsako svojo pot. Ne bi pisali sicer tega, a ker se je dogodilo že večkrat, da naš dobri znanec v Kranju hujska in vedoma pisari vse drugače, kakor pa je v resnici, le v ta namen, da bi zasejal mej društvi in posamezniki razpor, samo zato pišemo te vrste. Če bi pa prišli po takih dopisih do prepričanja, da je gori imenovanemu društvu tak zagovornik, ki tudi v zadnjem slučaju nalašč in premišljeno zavija resnico, popolnoma po godu, tedaj izjavljamo, da bo potlej to tudi nam prav, posledice se tudi mi nočemo izogibati. Pravice, povedati komu resnico pa si ne pustimo kratiti od nikogar!
O karavanski železnici. Vsled razpisa c. kr. železniškega ministrstva z dne 16. septembra 1902, št. 41.566, se o projektu ozkotirne dovlačne železnice, ki jo bo gonila električna sila od inštalacijskega mesta pri južnem izhodu predora skozi Karavanke poleg Hrušice do kameno-loma v gori Mirca pri Jesenicah, in ki se napravi v namene stavbenega obrata pri zgradbi predora skozi Karavanke, določa politični obhod v zvezi z razlastilno razpravo na dan 9. in 10. oktobra 1902.
Gospod Ivan Cof izraža v zadnjem »Slovenskem Listu* svojo veliko nezadovoljnost, ker smo si v članku »Promet tujcev na Gorenjskem* drznili omeniti tudi njegovega »Cofišča* in pravi, da bo prav hvaležen, »ako se taka blagohotna reklama, ki je polna neskaljene ljubezni do domačih podjetij, v prihodnje opusti*. Naj nam ne zameri g. Cof, ako si ga usojamo opozarjati, da nismo za nikogar delali reklame, ampak, da smo se osmelili poleg druzih krajev omenjati lojalno tudi »Cofišča*, to pa takrat, ko še nismo vedeli, da se o »Cofišču* sploh ne sme govoriti. Sedaj pa, ko smo o tem poučeni, prosimo p. n. g. Cofa, naj nam blagotno oprosti našo pregreho. Obljubljamo obenem svečano, da se bomo pokorili glede »Cofišča* njegovi želji, ki nam je ukaz. One gg. poročevalce pa, ki so nam poslali različne notice, v katerih hočejo smešiti g. Cofa zaradi njegove notice v »Slovenskem Listu*, opozarjamo, da ta posel preskrbuje že od nekdaj sam g. Cof tako korenito in s takim uspehom, da si mu ne upamo delati konkurence.
Bog pozegnaj, gospod Anton! V nedeljo zjutraj je bil naš gospod tehant strašno slabe volje. Ne zadosti, da je razlil naj poprej svoj žolč nad »Slovenskim Narodom*, potem je v syoji jezi rohnel še nad ubogim »Gorenjcem*. Pravil je poslušalcem in poslušalkam, (ki se vedno vzdramijo iz globokega spanja, kadar začujejo iz prečastitih ust besedo »Gorenjec*), da naš list sicer ne piše tako brezobzirno, kakor »Narod*, to pa le zato ne, ker si ne upa, ker je bolj hinavski, sicer pa da ima prav tiste namene, kakor »Slovenski Narod*. Kar se tiče namena, gospodu Antonu nočemo ugovarjati. Oba, »Narod* in »Gorenjec* imata piko na »klerikalnega zmaja*, kakor sv. Jurij na »liberalnega lintverna*, in nam so še posebno pri srcu oni gospodje, ki le preveč delajo za »vero*, kakor n. pr. naš gospod dekan. Pač pa ni lepo od g. tehanta, da nam očita strahopetnosl in hinavstvo! Zato, ker se gibljemo vedno v mejah dostojnosti (kar ni vsakomur prirojeno), ker ne imenujemo onega, katerega smatramo za lumpa, kar naravnost s pravim imenom, (izjavljamo, da je to le splošno povedano), ker se izogibljemo tožbam in ker nas nič ne skominja po žalostni slavi že čestokrat radi častikraje obsojenega Koblarjevega glasila — zato tedaj nas šteje prečastiti med strahopetneže in hinavce. Dobra vest nam pravi, da ne
386
zaslužimo takih očitanj in prepričani smo, da tudi sam g. dekan uvidi sedaj, ko se mu je razkadila nedeljska slaba volja, da nam je delal krivico. »In zakaj so bili v nedeljo gospod Anton slabe volje?« vprašaš, dražestna bralka. I no, g. tehant je vzrok sam povedal pri pridigi. Ko se je minulo soboto vračal iz Šmartna v Kranj, je videl, kako so kar v treh vežah »večerjali* »Gorenjca*. Tako se je blagovolil izraziti prečastiti na prižnici. Mesto, da bi bil pobožni mož dobre duševne hrane lačnim ljudem lepo voščil »Bog požegnaj!*, s« je razljutil nad »Gorenjcem* in nad neubogljivimi ovčicami, ki kljub njegovi prepovedi vendar tako rade bero naš list in je dal duška svojim čutilom v nedeljo zjutraj. Mi pa, ki vemo, da človek v jezi stori marsikaj, kar bi sicer ne storil, rade volje odpuščamo g. dekanu storjeno nam krivico, poklanjamo mu v znak odpuščanja te skromne vrstice in mu voščimo k današnji večerji, pri kateri za »desert* itak nikdar ne manjka »Gorenjca*: Bog požegnaj, gospod Anton!
Tombola gasilnega društva v Kranju se vrši — kakor smo že poročali — jutri 28. t. m. popoldne ob 3. uri. Čisti dohodek je namenjen za društvene potrebe in radi tega je želeti, da si. občinstvo pridno seže po tablicah. Tudi se prosi za dobitke, katere vsprejema g. Janko Sajovic.
Spovednica — posredovalnica za službe. K nekemu župniku je prišla pred kratkim še precej mlada dekla, službujoča v bližini mesta, k spovedi. Predno pa je opravila spoved, jo je pričel dotični župnik nagovarjati, naj gre k njemu v župnišče v službo. Kaj porečeta k temu »cubringerici* »Jenpetovka* in »Ta skravžana* ? Na Kranjskem sploh.
Ljubljanske novice. Umetniška razstava se je otvo-rila minulo soboto v »Narodnem domu*. — Umrl je profesor Ivan Vrhovec, znani zgodovinar. — Učiteljski pripravnik A. Baje se je ustrelil, ker je padel pri po-navljalni izkušnji v nemščini.
Toča je napravila po Dolenjskem škode okoli dvesto tisoč kron.
Jurij Vega. Včeraj je poteklo sto let, kar so našli v Donavi pri Nussdorfu blizu Dunaja umorjenega slavnega matematika in častnika Jurija Vego, ki se je porodil 23. aprila 1754 v Zagorici pri Moravčah. O Vegi priobčimo v kratkem podlistek.
Križem sveta.
Razne vesti. V Mostah na Češkem je dne 21. t. m. zgorela tovarna Richter in drug. Škoda se ceni na 500.000 kron. — V Palaxa na Švedskem je te dni zapadel visok sneg, ki je pokončal vse poljske pridelke. Ljudje so silno v skrbeh, da nastane ondi lakota. — Staudinger, o katerem smo že poročali zadnjič, da je tožen, ker je ponaredil listino, po kateri je hotel dokazati, da sta baron Ernest VVallburg in njegova sestra Klotilda pl. Simics zakonska otroka umrlega nadvojvoda Ernesta, je bil obsojen na štiri mesece ječe. — Defravdanta Jellineka, ki je poneveril na Dunaju okrog pet milijonov kron, še sedaj niso dobili.
Gospodarske stvari.
Nakup plemenskih bikov. Deželni odbor bo nakupil nekaj plemenskih bikov iz domače reje in te razdelil občinam, ki nimajo potrebnega števila bikov, proti polovični nakupni ceni. Biki morajo biti čistokrvne pasme, 1*/» do 2 leti stari. Odposlanec deželnega odbora bo nakupoval take bike: dne 8. oktobra v Ljubljani na dvorišču c. kr. kmetijske družbe (na Poljanski cesti); dne 13. oktobra v Št. Vidu pri Zatičini na živinskem trgu; dne 18. oktobra v Postojini o priliki premovanja govedi. Ko bi imela katera kmetijska podružnica v svojem okolišu več takih lepih čistokrvnih mladih bikov, naj to sporoči deželnemu odboru, da se morebiti tudi tja odpošlje odposlanec deželnega odbora.
Oddaja bikov. Deželni odbor kranjski bo tudi letošnjo jesen oddajal bike proti polovični nakupni ceni, in sicer one, ki jih bo nakupil iz domačih rej. Biki bodo cikaste (belanske), oziroma sive (muricodolske) pasme.
Občine, na katere se bo v prvi vrsti oziralo pri razdelitvi teh bikov — pa tudi posamezni živinorejci — naj vlože prošnje do 6. oktobra t. 1. pri deželnem odboru v Ljubljani.
Dobavni razpis. Tukajšnji trgovski in obrtniški zbornici se naznanja, da si namerava c. kr. domobransko ministrstvo potrebščino raznovrstnih oblačilnih in opravnili predmetov potom splošne konkurence zagotoviti. Izmed predmetov, katere je nabaviti, se posebno opozarja na naslednje: Klobuki, zapone, gumbe, volnene in usnjene listnice, ostoge, kuhinjsko orodje, čutare, kolci za šotore, rovnice, lopate, sekire, dleta, klešče, konjske plahte, volneni jopiči i. t. d. Ponudbe je po predpisanem uzorcu najkasneje do 30. septembra 1902 do 12. ure opoludne vložiti pri vložnem zapisniku c. kr. ministrstva za domo-branstvo. Uzorci predmetov, katere je nabaviti, se dobe pri glavnem skladišču domobranske vojne oprave (Landwehr-Ausrûstungs-Hauptdepot) na Dunaju. Razglas, obsegajoč natančneje pogoje, zaznamek predmetov, katere je nabaviti, in ponudbeni uzorec je v pisarni trgovske in in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled.
Ponudbena razprava v Belgiji. Trgovski |in obrtniški zbornici v LJubljani se naznanja, da uprava belgijskih državnih železnic sprejme za 1. 1904 ponudbe za dobavo 288.500 hrastovih ali bukovih švelarjev ter hrastovih kosov za temelj napravam železniškega tira. Ponudbeni pogoji se na zahtevanje dopošljejo. Pismene ponudbe se morajo do 31. decembra 1902 vposlati pod naslovom «Direktion des Voieset Travaux, 11, rue de Louvain in Brùssel.» Prepis ponudbenega razpisa, obsegajoč množine in kakovost lesa, ki se ima nabaviti, je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na ogled.
Sadni in vinski trg v Gradcu. Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani se naznanja, dafpriredi mestna občina Gradec od 9. do vštetega 12. oktobra t. 1. sadni trg in od 6. do vštetega 9. novembra t. 1. sadni in vinski trg v Gradcu, Kepplersrtasse 114. S prvim trgom je združeno premiranje zlaganja razvrstitve sadja, z drugim pa premiranje sadja, njega pridelka, zlaganja in razvrstitve. Na te trge se opozarjajo zlasti oni krogi, ki kupujejo štajersko sadje in štajerska vina (trgovci s sadjem in vinom, gostilničarji i. t. d.) Dotični razglas in tržni red se lahko pogleda tudi v pisarni trgovske zbornice v Ljubljani.
Zakupni razglas. C. in kr. vojaški preskrbo v al ni magacin v Ljubljani naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bodo zaradi zagotovljenja kruha in ovsa za leto 1903 vršile zakupne obravnave v c. kr. preskrbovalnih magacinih v Mariboru 10., v Celovcu 17., v Gorici 18., pri mestnem uradu v Ptuju 13. ter pri županstvu v Trbižu 16. oktobra t. 1. Ponudbe se morajo do 10. ure dopoldne dotičnega dne vposlati dotičnim preskrbovalnim magacinom, oziroma mestnemu uradu, oziroma županstvu. Natančni ponudbeni pogoji so v zgoraj navedenih preskrbovalnih magacinih na vpogled. Zakupni razglas, obsegajoč podatke glede množine predmetev, ki so nabaviti, splošni pogoji in ponudbeni uzorec se lahko upogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
LoUrijskA srečka dne 20. septembra 1.1.
Trst: 60       4     53       8 43
I   Gričar & Mejač
3j Ljubljana, Prešernove ulice 9
I Velika zaloga zgotovljenih oblek
I za gospode, dečke in otroke
I    konfekcije za dame,
I       Solidno blago po čudovito nizkih cenah. -ax*e-
c*    Ceniki se razpošiljajo zastonj in poštnine prosto.    154 1
Posamezne številke „Gorenjca"
se prodajajo po 10 vin. v
Škof JI Loki pri g. M. Žig on u, trafika na glavnem trgu;
Radovljici pri g. Otonu Homannu, glavna trafika.
Tedenski sejem v Kranju dne 22. t. m.
Prignalo seje 530 glav goveje živine, 22 telet, 265 prašičev, 86 ovac, 2 koze, 210 buš, 2 konja. — 50 kg: pšenice K 7-30, prosa K 650, ovsa K 6—, rži K 6—, ajde K 7*—, ječmena K 6-—, krompirja K 1*80,fižola: ribniški K 10-50, koks K 11-—, zelen K T— do 8—.
51. folšp Vodstvom
na Gorenjskem se udano priporočam za cenjena naročila
šolskih tiskovin.
Z odličnim spoštovanjem Iv. Pr. Lampret, tiskarna v Kranju
Mestna talilnica
v Kranju obrestuje hranilne vloge
po 4 odstotke
brez odbitka rentnega davka
2—18     katerega plačuje iz lastnega. Stanje vlog K 2,841.424-98. Stanje hipotečnih posojil K 1,797,931-09.
387
Listnica uredništva. Dopisa iz Križev pri Tržiču in iz kranjske okolic« prideta prihodnjič. Tudi nekaj drugega gradiva mora vsled pomanjkanja prostora čakati prihodnje številk«. Prosimo torej potrpljenja!
Umivalnik z marmornato ploščo in ogledalo se radi odpotovanja prodasta po nizki ceni. Oboje je še v najboljšem stanju.
Več se izve pri g. A. Dr u k ar ju, mizarju v Kranju. 155—1
Bicikelj
popolnoma nov, malo rabljen, proda za 45 gld. strojevodja v mlinu g. Pavšlarja (Lajh).     165—i
AŽMAN
mizar za stavbe in pohištvo
Kranju   & t.   1 22 3
naznanja slavnemu p. n. občinstvu,  da je popolnoma prenovil svojo delavnico, katero je spopolnil z najnovejšimi, modernimi stroji, katere goni elektrika.
Imam obilo suhega lesa v zalogi in sprejemam vsa, tudi največja v mizarsko stroko spadajoča dela in jih izvršujem dobro, so-157—1   iidno in po najnižjih cenah.
Učenca
5prcjrr)c r)er>nk ^uttocr, arar O r$r«r>ja
150-t
Na račun se odda
na deželi na dobrem prostoru, pripravna za 152—2 oženjenega rokodelca.
Kj«? pove iz prijaznosti upravništvo ..Gorenjca".
r)«30e10J«;  d«  5« j«  5 5L>OjO
odvetnico pisarno
preselil ¡3 bi5« $t. 4 O <5o$po$klb tilieab O r^olodiJorskc alice st. 26
9aBSJBJBJBSSSSSSBSSSSaSSSSSMSSSaB^
(iraDer) „$t«re SlslerjeUc = go$tilr>e") O pritličju r>« leUo.
96
388
Priznano najboljše
oljnate barve
I
smlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako majhno množino pobarvati veliko površino, razpošilja
po nizkih cenah
Adolf Hauptmann
v Ljubljani
tovarna oljnatih barv, firneža, laka in steklarskega kleja.      82—17
Ilustrovani ceniki so brezplačno na razpolago.
H © O.
£
D
O
o*
D
O
149-2 LJUBLJANA Prule (Sredina) št. 18
TOVARNA ZA IZDELOVANJE VSAKOVRSTNIH STOLOV
MIZ ZA VRTOVE m vseh v to stroko
•padajočih predmetov, ki se izvršujejo
natančno po naročilu.
it naročila m ic-
■H4ttš toCno in po najnižjih
MM it razpošiljajo zastonj in ftaikovano.
H
S
»o
§ivna$te peci,
&a kometi, kahoi tudi '(Upe, vax>t in
diuyc glinaste i&d&lhe. v  i>den  batvafa,  ttfi&nc in cene pti-potoca ptvva in najvzcya
tovavna
75-19 v 2fu&l'yani.
R. LANG9 LJubljana (KolIzeJ)
tovarna ca modrooe na perem in posteljno opravo, zaloga pohištva,
priporoča vsake vrrte
modrocev. posteljne ulooe, zrcal, podob, otroCjih vozičkov, naslonjatef, počivalnikov (sofa, kanape, divai) in sobno opravo 60—23
po najnižjih cenah.
Cenike s 800 podobami poilje zastonj in poštnine prosto.
Prodaja tudi na obroke. Razpošiljanje točno.
G. Tdnnies
Ljubljana 76_1&
tovarna za stroje, železo in kovinolivarna
priporoča kot posebnost vse vrste
žage in vse stroje
za obdelovanje lesa, ame-
rikanske turbine, bencin-
motore in parostroje.
C. kr. priv. tovarna strojev, brizgalnlc, kmetijskih strojev, I. moravska mehanion* tkalnica cevi in pasov
R. A. SMEKAL
v Cechu pri Prostjevu in Smichovv - Praga. Podružnica v Zagrebu, Frankop ulica 9
priporoča 13—3t>
slavnim gasilnim društvom, oblinam in zasebnikom brizgalnice vsake vrste, s patentom proti zmrzlini in s priredbo, da tiste na obe strani vodo vlečejo in mečejo, parne brizgalnioe, s kojima zamoreta samo dva človeka opravljati delo — naučba v teku treh dni — ter ne potrebujejo izprašanega strojevodjo; dalje vse drugo gasilno orodje, čelade, pase, sekirice, lestve i. t. d., kmetijsko orodje in Peronospora, brizgalnice. — Roba solidna elegantna in ceno Plačila po dogovoru.
Podružnica R. A. Smekal v Zagrebu.
Naprodaj je več novih in rabljenih
HARMONIK
nemškega in dunajskega sistema. Kje se zve v upravništvu „Gorenjca". i_3$
IP W
J. Spreitzerjev naslednik
LJUBLJANA, Slomškove ulice št. 4 Stavbeno-umetno in konstrukcijsko ključavničarstvo.
Žično omrežje na stroj, obhajila« mize, ograje na mirodvoru, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne križe, štedilnike itd 81—18
Špecijaliteta: valjični zastori (Rollbalken).
Stavbinska kleparska dela
vsakovrstna, iz poljubnega gradiva. — Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešno lepenko ter v to spadajoče poprave z jamstvom najsolidnejega dela. — Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešne lepenke v najboljših kakovostih. — Strelovodne naprave po izkušeni sestavi.
Ustanovljeno 1861.
L M. ECKER
Ustanovljeno 1861,
LJUBLJANA, dunajska cesta št. 7 in 16.
Vodne instalacijske naprave vs^ke vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakršne poprave. Zgradba stranišč in kopelnih naprav od preproste do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. — Proračuni na zahtevanje brezplačno. 118—9
J. Sartori
ključaničarstvo in trgovina z železnino v Radovljici, Gorenjsko
priporoča svojo zalogo najboljših
mlatilnic na vitle.....po K 103*—
„ roke.....„ „ 112*—
vsake vrste slamoreznic, šivalnih strojev za krojače in šivilje, kolesa (bicikelji) od K 160—240. Najboljše železo in jeklo, kovina za okna in vrata štedilna ognjišča vsake vrste, knhijske posode i. t. d.   i. t. d. 112-10
Nad 500 različnih vzorcev
Pri nakupu blaga za
Moške obleke
se dobro priporoča
1. miklauc
v Ljubljani, Špitalske ulice štev. 5
ki ima v zalogi vedno najnovejše blago. O resnično nizkih cenah se vsakdo lahko prepriča.
74—20
f
Vzorce pošilja na zahtevanje poštnine proste
SJSji
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER
"V Oe 1 ju.3 Grra-škisL cesta. 6te*v. 12 priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grabijo in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter
vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
WW Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo- "VI
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. *
m
H
ram
7.&VZL
JI llif
CD
•O
2.
O
m o
i
9 S-"
I 5
H O
J*
[
O CD
o
CD
390
^)\rrr)er)$k& darila
ure, zlatnino
in srebrnino
po jako nizkih cenah
priporoča
H. SUTTNER, urar
v Kranju. 73-15 Ceniki zastonj in poštnine prosto.
Stanje hranilnih vlog: 1,200.000 K.
Rezervni zaklad: nad 36.000 K.
Posojilnica t Radovljici
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
sprejema hranilne vloge vsaki dan in jih obrestuje
po 4l/2 odstotka
brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica za vložnike plačuje iz svojega. 20—36
Šivalni stroji i d kolesa
Tovarniška zaloga
97—13
Ivan Jax-a v Ljubljani
I Dunajska cesta 17
priporoča tvoje najbolj primane
šivalne stroje in kolesa
Omiki se dopoihejo na zahtevanje zastonj.
JOS. POGAČNIK
krojaški mojster v Radovljici štev. 41
priporoča slavnemu občinstvu
svojo delavnico za izdelovanje
Raznovrstnih = "   oblek =-
za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistiskih in kolesarskih oblek, havelokov, površnikov za spomladansko in letno sezono.
Različno blago, in sicer najmoderneje je vedno 14-35 v zalogi.
Ne skisanim Abstrom
ampak
prijateljem humorja
priporočamo
.NflVIHflNCE'
spisal Rado Murnik.
Velika 8«. Str. 229.
Indijanci.  — Iz Drapovega dnevnika. — Prisiljeno zelje. — Matura. — Nirvana. — Ata Zu tarnata. — CaČkočikar  pa Križkraž.  — Peklenski napredek. — Zavozlan roman. 96—13
Cena K 2*50, po pošti K 2-70. Založništvo L. Schwentner
v Ljubljani, Dvorski trg 3.
Dr. pl. Trnk6czy-ja
redilni prašek za prašiče
1 zavoj 50 vin., 5 zav. samo 2 kroni naj kupi vsaki kdor redi prašiča, da doseže, da postanejo prašiči mesnati, tolsti in debeli, da imajo okusno meso, kar se doseže s tem praškom gotovo, hitro in najcenejše.
Spoštovani gospod! Moji prašiči niso žrli, tudi so bili sila revni. Slučajno sera dobil za poizkusnjo od enega svojih ljudi en zavojček redilnega ]>r-«ii«l<:«* zri pradi&e, človek se mora kar čuditi! Ne morem svojih prašičev dovoli krmiti in so se v nekoliko dneh močno zredili spričo tega izbornega pomočka. Morem ga vsakomur najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim s povratno pošto pet zavojčkov ro< H lt t j>r"« »<"*«■
ku zn prasi&e.
81. |X. 1800. Z velespoStovanjem
Jožef 1Ciiu;1Imo1i, ogleda žel. proge, BeliAče, Slavonija.
Uradno poverilo.
Predetoječi prepis se popolnoma ujema i izvirnikom, pisanim na dopisnico, na kateri sta znamki za 4 filerje in ii vinarja.
V Ljubljani, dne 3. (tretjega) oktobru 1901 (tisoč dcvetgto prvega leta). (Notarski pečat.) Ivan. Plantan, c. kr. notar.
Pri zdravih prašičih, najsi bodo mladi ali stari, zadostuje navadno en zavoj za 50 vinarjev. Dobiva s« pri vseh trgovcih, a ko ne, potem po pošti iz lekarne Trnkoczjr v Ljubljani. Pri tej te tudi dobiva: dr. pl. Trnkoczyja balzam {te 30 let svetovnoznan). 1 stekl. 20 h, 12 stekl. 2 kroni, 24 stekl. 4 krone prosto poštnine, 6 tucatov samo 10 kron, poštnine prosto. — Izborne želodečne kapljice (enake prejšnjim M a r i j a c eljskim kapljica m, želodčnemu grenkemu likerju, zeliščnemu vinu i. t. d.) 1 stekl. 40 h, 6 »teki. 2 kroni. — Pilne odvajalne, želodec čisteče. 1 škatla 42 h, 6 škatel 210 kron. — Kažljev, pljučni in prsni sok ali zeliščni sirup. 1 »teki. 112 kron, 6 stekl. 5 kron. DrgnilnT^udov in protinski cvet. 1 stekl. 1 krono, 6 »teki. 4 50 kron. — Tinktura zoper kurja očesa. 1 stekl. 80 h, 6 stekl. 3 50 kron. — Raztvarjajoči. čistilni čaj. 1 zav. 1 krono, 5 zav. 4 krone. — Vsak dan prihajajoča zahvalna pisma, tudi od zdravnikov hvalijo ta sredstva.
Ishaja vsako soboto zvečer, če je ta dan praznik, pa dan poprej. — Velja po pošti prejeman za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, ta četrt Ista 1 krono. Za Kranj brez posojanja na dom stane za celo leto 3 krone, za pol leta 1 krono 50 vinarjev. Dostavljanje na dom stane m salo leto 60 vinarjev več. Po—mesne storilke stanejo 8 vinarjev. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne odra — Za esnanila plašuje se za pet&vrato 10 vinarjav, če se tiska enkrat, 8 vinarjev, če se tiska dvakrat, če se tiska večkrat, pa po dogovoru. Uredništvo in upravni št vo se nahaja v hiši štev. 105 nasproti iupne eerkve. — Upravnifttvu naj se blagovolijo pošiljati naroantna reklamessje, oananfla, »ploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Izdaja in zalaga konsorcij «Gorenjca*.
Odgovorni urednik Gasper Erien.
Tiska Iv. Pr. Larnpret v Kranju.