

Zgodovina

Poličanske župnije

z nekaterimi pogledi v njeno okolico.

Z dovoljenjem prečastitega knezo-škofijskega ordinarijata Lavantinskega od

16. februvarija 1898. štev. 658.


V Mariboru 1898.

Spisal:

dr. J o ž e f P a j e k.

Tiskarna sv. Cirila.


M,  W3

f . *| N A003  4 5'^5'

Priporočenje.

Prečastitemu in visokorojenemu gospodu
dr. Mihaelu Napotniku,
knezoškofu Lavantinskemu,

v spodobno zahvalo,

v. č. gospodu

Janezu Lenartu,
knezo-škof. duhovskemu svetovalcu in župniku
Poličanskemu

v pohvalo,

spoštovanim

župljanom Poličanskim

in njihovim vrlim sosedom pa v zasluženo
priznanje za njihovo veliko darežljivost!

Cerkveno tiskovno dovoljenje.

Štev. 658.

Mnogočastitemu gospodu

dr. Jožefu. Pajeku,
stolnemu kapitularju, knezo-škof. konzistorijalnemu svetovalcu, kanoniku
theologalnemu in profesorju bogoslovja v

Mariboru.

Vaš rokopis z naslovom »Zgodovina Poli canske
župnije" odobrujem prav rad, in dovoljujem njegov natisek v
smislu apostolske konstitucije »Officiorum ac munerum". Datum
Romae VIII. Kal. Februar. 1896, cap. VIII. num. 41.

Vsebina zanimive razprave ne nasprotuje nikjer sveti veri
in krščanski nravnosti, pač pa močno pospešuje čednostno,
bogoljubno življenje, ter krepko zbuja ljubezen do svete cerkve
in ljube domačije.

Zato spremljaj blagoslov božji hvalevredno knjižico po
vseli njenih potih!

V Mariboru, na praznik sv. device in mučenice Julijane,
dne 16. februvarija 1898.

hjd t Mihael,

\ J  knez in škof.

Vodilo: »Hvalimo častivredne može, ki so naši
predniki v svojih rodovih . . . Gospodovali so čez države;
možje so bili in so imeli veliko oblast in razumnost . . .
Kateri so bili od njih rojeni, so zapustili ime, ki oznanjuje
njihovo slavo.« (Sirah 44, 1—8). »Kaj je življenje Vaše?
Meglica, ki se malo časa sveti in potem spremine.«
(Jak. 4, 15). »Kaj neki prevzetuje prah in pepel ?« (Sirah
10, 9).

I.

Najstarejša kamenita spomenika Poličanske cerkve.

IT a zvunanji južni strani cerkvenega zida, in sicer na
A| nekdaj glavni a sedaj poprečni ladiji ob zvoniku
Jy je vzidan rimski plastični kameniti spomenik, pred¬
stavljajoč dva Rimljana v togah ali dolgih haljinah; eden
se z roko dotika zobčastega okraska ali zavese. Po¬
dobni kameni se nahajajo tudi v Studenicah, v Ponikvi,
v Bistrici in Konjicah, in sicer tukaj v nekdanji hiši
beneficija sv. Duha, ki je postala pozneje last Negrova
in v kateri je sedaj c. kr. okrajna sodnija. 1

Nad preje imenovanim poličanskim spomenikom
je vzidana še tudi plošča z napisom: FUNDATOR
HUIUS ECCLESSIE IRING bn. memie. (= To cerkev
je postavil Iring blagega spomina).

Od kod se je pa vzel v naših krajih rimski
spomenik? Prilični odgovor dobimo v spisu graškega
župnika Riharda Knabel-na: »Der wahre Zug der
romischen Militarstrasze von Cilli nach Pettau«, ki se
nahaja v »Archiv fur Kunde osterreichischer Geschichts-
quellen« in sicer v 26. zvezku. Knabel torej trdi, da se

* Dr. Albert von Muchar, Geschichte des Herzogtlmms Steiermark,
Graetz 1844. I. 417.

6

je Rimska cesta pri Celju proti severju obrnila in da
je šla mimo Vojnika in skoz Ivenco in Frankolovo,
potem po Tesnem mimo Stranic in sv. Križa na Radniško
Ves pri Zrečah. Tu je prestopila Dravinjo in je šla
mimo sv. Darbare in skoz Straže, Gornjo in Spodnjo
Ložnico proti Bistrici. Tu se je obrnila proti izhodu
in je šla mimo Pragerskega in Šikole naravnoč proti
Hajdini in Ptuju. Knabelnove trditve se drži tudi
dr. Franc. Kos v »Letopisu Slov. Matice« 1897, str. 11.

Drugih misli je pa profesor F. Ferk v »Mittheilun-
gen des historischen Vereines fur Steiermark«, 41.
zvezek, str. 212—236. On povdarja razloček med
javnimi državnimi cestami in med okrajnimi kolovozi.
Državne ceste so bile 8 korakov široke, okrajne pa
so bile za tri korake ožje. Na državnih cestah so
kamenih stebri po tisoč korakov vsak k sebi stoječi
milje ali tisoče korakov kazali. Takih znamenj pa za
okrajnimi cestami ni bilo.

Državna cesta med Celjem, kjer je bil za sveto
vero Kristusovo mučen sveti Maksimiljan, in pa med
Ptujem, kjer je za Kristusa svojo kri prelil sveti Vik-
torin, je šla po Ferkovi trditvi naravnost iz mesta proti
izhodu čez Teharje, sv. Primoža nad Šent Jurjem,
Rrezje, potok Slom, Vrtoše, Jelše pri Šmariju, Lešje,
Kačji Dol, Podplat čez Gabrnik v Poličane, Studenice,
Makole, Štatenberg, Pečke, Sestrže in pod Črno Goro
po tiru sedanje ceste, ki drži iz Monšperga proti Ptuju.

Temu pritrjuje tudi Dr. Franz Martin Mayer.
(Geschichte der Steiermark, Graz 1898, 5).

Za takimi cestami so si takratni prebivalci zidali
svoje hrame in za njimi so stavili svojim rajnkim tudi
nagrobne spomenike. Verjetno je, da je poličanski
rimski ostanek kos takega nagrobnega spomenika.

7

II.
Naseljevanje Slovencev.

5 edaj da so se Slovenci v teh pokrajinah naselili, to še
dozdaj ni dognano; pa tudi o narodnosti prejšnjih
prebivalcev nič gotovega ne vemo. Toliko je pa
gotovo, da so v prvem stoletju po Kristusovem rojstvu
Rimci tukaj gospodarili. V dobi cesarja Otona, leta 69.
po Kristusovem rojstvu je imela 13. vojaška legija v
Ptuju svoje taborišče in je od tod strahovala Dravsko
polje in Dravinjsko dolino. 1  Trgovino med našimi po¬
krajinami in med Laško deželo so imeli v rokah pre¬
možni podjetniki, ki so s časom dosti obogateli. Polje¬
delci niso bili sami svoji, ampak nekakošnji najemniki
so bili, ki niso smeli svojega zemljišča niti prodati
niti zapustiti, in so morali svojim gospodarjem precej¬
šnjo najemščino plačevati.

Prva zanesljiva poročila o Slovanih nam podajeta
v 6. stoletju zgodovinarja Jornandes in Prokopij, ki
trdita, da so prebivali že davno, gotovo pa okolu 1.
350. ob severnem obrežju Donave, torej v sedanjem
Rumunskem kraljestvu.

V šestem veku so privreli med nje Obri, ki so
se po tem naselili v stari Panoniji med Donavo in
Dravo. Najbrže so ž njimi prišli v svoja sedanja
selišča tudi Slovenci. Sloveči župnik Peter Hicinger
trdi sicer v »Novicah« 1858, str. 140, da so Slovenci
v svojo sedanjo domovino prišli med 591. in 593.
letom. Drugih misli sta profesor Simon Rutar v »Zvonu«
1882, str. 29 in učeni Dimic v »Kranjski zgodovini«,
I. 97. Jožef Šuman piše, da so Slovenci prišli v naše

1  „Poetovionem in hiberna tertiae decumae legionis convenerant.“
(Taciti Hist. lib. 3. c. L).

8

kraje hitro po odhodu Longobardov, torej menda L
569. (J. Šuman: »Die Slovenen,« str. 16). Pavel Di-
jakon, ki je umrl 1. 799. piše, da se je pod frankovsko
oblastjo stoječi bavarski vojvoda Thassilo 1. 595. podal
v Slovensko deželo in da je prvokrat Slovence zmagal,
drugokrat pa, da je od njih tepen bil, ker jim je
nerfadoma obrski kan na pomoč prihitel. Po ogrski
nižini so se naselili Slovenci menda celo pred Obri.
(»Zvon« 1882, 114). Naseljevanje Slovencev po Šta¬
jerskem pojasnjuje profesor dr. Franz Krones v svojem
spisu: »Zur Geschichte der altesten insbesondere
deutschen Ansiedelung des steirischen Oberlandes«,
Graz 1879. Primeri tudiMayer: op. cit. str. 12. in 18.

Oberskega jarma je rešil Slovence mogočni Samo,
ko se mu je posrečilo severne in južne Slovane za
skupni odpor proti njihovemu tlačitelju pridobiti.
Sloveča Samova država se je ohranila od 1. 623. do
njegove smrti 1. 658. (Šuman, op. cit. str. 23; S. Rutar
Zvon 1882, 115).

III.

Slovencem prisveti od dveh strani vesela luč
svete vere Kristusove.

T/*orotanskim Slovencem na levem bregu Drave je pri-
JjjV svetila luč krščanske vere iz Solnega Grada, od
oA. koder je došel škof Virgilij. Po smrti slovenskega
vojvode Hotimerja (f 757) so se korotanski Slovenci
med seboj sprli. Nekateri so namreč novi veri in pa
vedno rastočemu bavarskemu uplivu hudo nasprotovali,
pa so bili premagani od vojvode Valduha, ki je sveto
krščansko vero širil in njene oznanjevalce podpiral.

9

V tej dobi so se Korotanski Slovenci bavarskemu
vodstvo popolnoma udali. Letopisec Rezenskega samo¬
stana sv. Emerama piše o letu 772: »Frankovski kralj
Karol je premagal Saksonce, bavarski vojvoda Thassilo
pa Karantanijo«. (Krones, Geschichte Osterreichs,
I. 269).

Kamor je segala oblast Karolova, tam je udo¬
mačil tudi gospodarstveno napravo plemenite graj-
ščinske gosposke in jim podložnih robotarjev, ki so
navadno po tri dni v tednu za grajščaka delati in mu
tudi od svojih pridelkov določene davke podajati morali.
Še le cesar Jožef II. je 1. septembra 1781. leta roboto
omejil in je podložnikom dovolil se čez svoje grajščake
pri okrožnih uradih pritoževati. Postava od 7. januarja
1848. 1. je roboto in podložnost za vselej odpravila.
(»Mittheilungen des historischen Vereines f. Stk.« 40.
zv. 135. in 203. str.).

Pa tudi zmagoviti Bavarci si niso mogli svoje
neodvisnosti mogočnim Frankom nasproti ohraniti;
njihov vojvoda Thassilo se je 1. 788. Karolu udal in
je sklenil življenje svoje v samostanu Lorsch pri Vor-
maciji. Izvirnik poroča o dogodku tako: »Thassilo
(Ingelheimi) prostratus coram rege petiit ut in monas-
terium iret et cum filio Theodone ad tonsuram intravit!«
(Ghronicon Gremifanense anno 787, edit. Adr. Rauch.
pag. 165).

V Dravinjsko dolino je prisvetila luč sv. vere iz
Ogleja, nekdaj imenitnega mesta ob Jadranskem morju.
L. 1835. so rajni Slomšek stari častitljivi Oglej obiskali
in so potem v Drobtincah za 1. 1851. o njem blizo
tako pisali: »Veličastna stara cerkev, ktero je patrijarh
Popo sezidal in 1. 1031. Bogu, Devici Marij, svetima
Mohorju in Fortunatu v čast posvetil, globoko v zemlji

10

tiči, kakor bi iz pokopališča rajnih časov žalostno
gledala . . . Veliki oltar stoji nad podzemeljsko votlino,
v ktero se pride po belili stopnicah. . . . Pripoveduje
se, da sta sv. Mohor in Fortunat na ravno tem mestu
v ječi bila in za sv. vero svojo kri prelila. Sveta groza
me je obhajala na tem čestitem kraju, na kterem je
prvi škof naših krajev svoje življenje dal in nam tako
stanovitnost sporočil. Sv. Mohor je pa bil učenec sv.
evangelista Marka, ki je od sv. Petra poslan priučil
1. 46. po Kristusovem rojstvu do Ogleja, takrat veli¬
kega in bogatega mesta, ki je prvo za Rimom bilo in
se je širilo na zglavju Jadranskega Morja. 1

Delovanje sv. Metodija, ki je po smrti svojega
brata, sv. Cirila (f 14. februarja 869) sv. vero med
panonskimi, pa tudi med korotanskimi Slovenci ozna¬
njeval, so pohvalili sv. oče Leon XIII. v sloveči okrož¬
nici »Grande munus« od 30. septembra 1880. (Leonis
PP. XIII. Acta praecipua, I. vol. 161. pag.). Kralj Karol
Veliki je 14. junija 811. leta odločil, da spadajo po¬
krajine na levem bregu Drave pod nadškofijo Solno-
graško, na desnem bregu ležeče pa pod Oglej.

Papež Benedikt XIV. so leta 1750. Oglejski pa-
trijarhat razdelili v Videmsko in pa Goriško nad¬
škofijo.

Pod cesarjem Jožefom II. so se škofije na novo
omejile. Goriška nadškofija je 1. 1786. odstopila vso
svojo krščansko čredo na Štajerskem Lavantinski in
Sekovski škofiji. Lavantinska škofija, ki je bila 1. 1228
na Koroškem ustanovljena, je dobila pri tej priložnosti

1  Primeri: „Der Dom von Aquileja“ v ,,Kircliensclimuck“ 1879, kjer
je svetišče naslikano od R. Mikovicza in popisano od J. Graus-a. Koledar
„Družbe sv. Mohorja" za 1. 1895. je prinesel isto tako o tem svetišču dve
sliki na str. 40. in 42).

11

na Štajerskem osem dekanij. Šematizem Lavantinske
škofije našteva 1. 1796. na Štajerskem sledečih 15 de¬
kanij : Stari Trg, Slovenska Bistrica, Braslovče, Konjice,
Šmarije, Sv. Martin pri Slov. Gradcu, Nova Cerkev,
Gornji Grad, Pilštajn, Rogatec, Vozenica, Skale, Laško,
Videm in Celje.

IV.

Posvetni gospodarji čez Dravinjsko Dolino.

S lovenci, ki so med Dravo in Savo prebivali, so si
svojo neodvisnost junaško branili. Le z največim
naporom vseh svojih moči so ukrotili Franki slo¬
venskega vojvodo Ljudevita 822. leta. (Einhardi annales
a. 818 — 823. Annales s. Emmerammi a. 819—821).
Ljudevitov naslednik Ratimir se je tudi krepko branil
in je bil od bavarske vojske še le 1. 838. premagan.
(Annales s. Rudberti a. 838). Pa tudi drugi Ljudevitov
naslednik Brazlavo ni bil popolnoma od Frankov
uničen, ker je 1. 884 frankovskemu kralju kot svo¬
bodnjak zvestobo obljubil in je bil zato od njega za
varha izhodnje meje postavljen, kamor so Madjari
1. 900 prihruli. (Annal. Fuldenses a. 885 et 900. Steir.
Gesch.-Quellen, IX. 39). 1

L. 985. in sicer 17. oktobra je nemški kralj Oton
III. slovenskemu plemenitašu grofu Rahvinu podaril
okolico Razvansko pri Mariboru. (Muchar, op. cit. II.
93; Juvavia, p. 186—187, 215; Zahn, Urkundenbuch,
I. 39).

1  „Stipantibus vero iisdem "in partibus inter se conflictibus, imperator
Pannoniam cum urbe Paludarum tuendam Brazlavoni, duci suo in id tempus
commendavit," (Annal. Fuld. anno 896. Muchar, op. cit. IV. 241).

12

L. 1100 so podarili sinovi grofa Engelberta Spon-
heimskega, ki je gospodaril čez Mariborsko grofijo in
torej tudi čez Dravinjsko Dolino, samostanu sv. Pavla
v Lavantinski Dolini nekaj svojih posestev, in sicer
je podaril grof Bernhard »in Marchia trans fluvium
Drawa boe sui iuris predium Razwei (Razvanje) nec
non et villam Huonoldisdorf (Kurja-Ves pri sv. Lov¬
rencu v Puščavi) et dominus Hartwicus tradidit item
in Marchia curtem illam ad Gamniz (Kamnica pri
Mariboru) . . . Eodem modo tradidit Sigfridus comes
in Marchia quoque duo oppida Tubilink (Duplek pri
sv. Martinu pod Vurbergom) et Legindorf (Lendorf,
Digoše na Dravskem brodu), Rursum Bernhardus
comes tradidit oppidum Radewan (Radvanje pri Ma¬
riboru) et villam Brune. (Studenci pri Mariboru). (Zahn,
Urkundenbuch, L, 103, Nr. 89. Steir. Gesch. Quell.
X. 99).

Tukaj imenovane kraje in pa vse ozemlje med
Dravinjo in Dravo pa taj do Mure so imenovali ta¬
krat »Zitilinesfeld« »marchia transsilvana« (to je prek
Kozjaka-Bocksrucka), »marchia Pitoviensis« in pa
»inter Colles«. (Steir. Gesch. Quell. X. 98).

Oni, ki izvajajo »Zitilinesfeld« iz podstave »ži-
telin«, bi se smeli sklicevati na »Rationarium Stiriae«
od 1. 1265, kjer beremo med podložniki Mariborske
grajščine jperchreht Marpurch) tudi ime »Zutelinus III
urnas.« Če bi se hoteli držati pri Zahnu se nahajajoče
inačice »Zitdinesfeld« (Urkundenbuch L 39), bi jo
smeli pač naravnoč izvajati iz sestavljenke »Žitno
polje«. Žito pomeni med prebivalci Ptujskega polja to¬
liko ko rž, in ravno rž na tem širokem polju naj
bolje uspeva.

13

L. 980, 24. oktobra, ji podaril cesar Oton II.
grofu v Brezah in Selcah (Zdelsach) Wilhelmu »de
nostra proprietate ah orientali parte montis Doberich
(Dobrič = Konjiška Gora) usque ad summitatem mon-
tium quorum nomina sunt Stenic, (Straniška Gora, ki
se proti zahodu izpred Poličanske cerkve tako lepo
vidi) Fresniz (Brezen pri Vitanju) et ipsius montis
iam dieti Doberich summitatem usque ad proprietatem
Marchwardi comitis, quidquid visi sumus habere in
comitatu Rachvini comitis ac inde quoad usque idem
comitatus convenit ac tangit comitatum qui dicitur
Sowina.« (Zahn, Urkundenb. I, 35, Nr. 29. Steir. Gesch.
Quell. X. 98). Čez pokrajino Vitanjsko so torej v
10. veku gospodarili grofi v Selcah.

Posestvo grofa Markwarda prešlo je pozneje v
last Zajčkega samostana.

Mnogo imenitnih listin, ki osvetljujejo srednje¬
veško zgodovino naše ožje domovine, se nahaja v
arhivu Krškega kapitula. Ozirajo se pa na posestva,
ktera je pobožna grofinja Hema 1. 1042 po zgodnji
smrti svojega sina Wilhelma II. (f 1030?) podarila
za ustanovljenje ženskega samostana na Krki. L. 1072.
se je vstanova pobožne dariteljice porabila za potrebe
na novo ustanovljene Krške škofije. Ustanovno pismo
izveličane Heme od 1. 1042. z dostavkom od 1. 1045.
se še sedaj na Krki kaže in je ponatisnjeno v živ¬
ljenju sv. Heme popisanem od Jožefa Rozmana, po¬
zneje nadžupnika Konjiškega v »Drobtincah« za IX. leto.
Zv. Hema je umrla 29. junija 1045.

Povedali smo že, da je Bernhard, sin grofa Engel-
berta I. podaril 1. 1100. Razvanje in Kurjo-Ves samo¬
stanu sv. Pavla na Koroškem. Bernhard je prevzel po
očetovi smrti vlado čez Mariborsko grofijo, ki je ob-

14

segala tudi Dravsko polje in Dravinjsko Dolino. Oženil
se je s Kunigundo, ki je bila teta Otokarja III. iz roda
Traungauerjev, gospodarja čez Štajer.

Ko sta se obadva imenitna soseda 1. 1147. od¬
pravljala na drugo križarsko vojsko proti Turkom, je
postavil Bernhard svojega soseda Otokarja za nasled¬
nika in dediča, če bi ga Bog k sebi poklical. In to se
je res zgodilo. Mariborski grof Bernhard je umrl kot
vojščak Kristusov v sveti deželi 25. marca 1148.
(Muchar, op. cit. IV. 401). Tako je prišla Dravinjska
dolina pod Traungauerje in je bila pridružena Štajerski.
(Joseph v. Zahn, Styriaca, Graz, 1894: Wann Šteier-
mark entstand, 1—16).

Krones piše o tej spremembi tako: »Die Herr-
schaft der steirischen Ottokare im Gebiete der Drau
und Save ward nicht mit einem Schlage fertig gezim-
mert; auch konnte sie dort als Ergebnis einzelner
Gebietserwerbungen nicht alsbald eine geschlossene
und abgerundete Landesgrenze finden. Das sogenannte
Vorauer Fragment, eine wichtige Aufzeichnung uber
diese Erbschaften der Traungauer, legt mit Becht viel
Gewicht auf den Nachlass des Sponheimer Grafen
Bernhard (f 1148) in Untersteier. Jansen Enenkel, der
Zeitgenosse des letzten Babenbergers, belehrt uns des
Naheren tiber diese Vererbung. — »»Der Graf Bern¬
hard von Marburg (Bruder der friiheren Herzoge:
Heinrich, f 1124, und Engelbert von Karnten, der
1134 zu Gunsten seines Neffen Ulrich I. entsagte, und
Groszoheim Heinrichs V., 1144 bis 1161) der dingte
dem Markgrafen Otaker (V) von Steier (dem Neffen
seiner Gattin Kunigunde, Schwester des Markgrafen
Leopold) das Haus (Burg) zu Marburg und den Markt
und das dazu gehort. Er dinget ihm Tiiffer und

15

Sittich (richtiger wohl Seitz), das Kloster und Geirau
und Alles, das dazu gehbrt bis an des Erzbischofs
von Salzburg Gemarke. Demselben Grafen Bernhard
gehorten an diese Dienstmannen: Die Trevner (d. i.
an der Drevina = Drann), die von Chending (Kanding,.
j. Haidin b. Pettau), die von Lewenbach (Lembach b.
Marburg) und alle Truchsner (Truchsen, j. Trixen in
Karnten«).« (Krones, Die Freien von Saneck, I. 35).

Mejni grof Otokar III. je znamenit za naše kraje,
ker je na južni strani Konjiške Gore 1. 1165 ustanovil
Zajčki samostan. Redovnikom namenjeno zemljišče je
pridobil od Leopolda Konjiškega s tem, da mu je dal
za nje štiri vesi, Videž, Malchen (Malahorno), Koblje
(Ghobilenbach), Loče (Lonke) in še eno ves pri Slo¬
venjem Gradcu. (Zahn, Urkundenbuch, I. 453). Rad
se je mudil v Mariborskem Gradu in je ravno tam
20. oktobra 1164 podpisal pogodbo z opatom Šent¬
pavelskim, vsled ktere je pridobil Gamnich, Melnich
(Melje pri Mariboru) in sedem kmetij na Polskavi. (Muchar,
op. cit. IV. 448). Otokar III. je umrl 31. decembra
1164 v Pečuhu na Ogerskem.

Njegov sin je bil gobav; sluteč, da ne bo
dolgo živel, je zapisal 17. avgusta 1186 svojo deželo
Babenberžanom, vojvodom Avstrijskim in je umrl
1. 1192. Tako so bili naši kraji z Avstrijo združeni.
(Caesar Aquilinus, Annales. I. 181—184. Muchar, op.
cit. II., 284. IV. 254).

Ko so izmrli Babenberžani, so gospodarili po
našej domovini ogerski Arpadi 1252—1260, in od
1. 1260. do 1276. pa Otokar Češki. Njegov namestnik
na Štajerskem Olomuški škof Bruno je naročil 1. 1265.
turinškemu notarju Hehvigu, da je popisal vse kraljeve
dohodke po Štajerskem v znameniti knjigi »Rationa-

16 —

rium Styriae«. Blizo 4500 kmetij je bilo kraljevih, in
od njih je dobival takrat deželni glavar svoje gotove,
pa skromne dohodke.

Leta 1273. in sicer 29. septembra je bil za nem¬
škega kralja in tako tudi za gospodarja čez naše po¬
krajine izvoljen Rudolf grof Habsburški, in njegov
zarod še sedaj očetovsko in pravično vlada pod
avstrijsko krono združene dežele.

V.

Celjski grofi.

Obredi 15. stoletja so si Celjski grofje po svojem bo-
gastvu in po ugodnih ženitvah s kraljevimi neve¬
st stami in celo s cesarsko rodovino toliko opomogli, da
so bili naj preje dejanski po tem pa tudi pravomočno
sami svoji in od Štajerske vojvodine neodvisni knezi.
Cesar Sigmund je namreč 30. novembra 1436 po¬
vzdignil Celjskega starega grofa Friderika II. in njego¬
vega sina Ulriha II. med državne kneze. Ko je proti
temu Friderik V. vojvoda Avstrijski ugovarjal, češ da
sega s tem krona v njegove deželne pravice, mu je
cesar 31. maja 1437 ugovor osorno odbil. (Krones,
die Freien von Saneck. II., 212).

Izvirnik poroča o častnem povišanju Celjanov
tako-le: »Wir Sigmundt von gottes gnaden romischer
kayser . . . haben Friederichen graffen zu Cilli, unsern
lieben Schwager, und Ulrichen sein suhn, und alle
und jede ihre erben . . . gefurstet und zu gefursten
grafen geschbpft, erhoben . . . und ali ihr lehen ge-
liehen . . . Geben zu Prag nach Christi geburdt 1400
jahr darnach in den 36.« (Krones. Die Freien von
Saneck. II. 165).

Meje Celjske grofije so pa bile tele: »Anzuheben
an dem benandten Schloss Sanegk . . . auf Schloss
Obernburg, . . . zu Schloss Schbnstein . . . bis zu dem
Dorf Gobleck (pri Vojniku) und geht bis zum Dorff
Gaberck (znabiti Gabernik pri Kostrivnici); daselbst
hier seindt auch die gemercke der gepiette, die ge-
nandt Rohitsch . . . auch hebt sich dieselbe herschafft
nach der breit und Gebiete von dem Dorf, das ge-
heiszen ist Grublitz, (Gruberg, to je Jamnagora pri
sv. Štefanu v okraju Žusemskem, ali po spričevanju
Karola Schmutza: »Hist. Topogr. Lexicon«, I. 618 bi
se glasilo slovensko ime Grobelca) das da stosset an
das gemerck Landtspergk zu dem pistumb gen Gurk
gehdrig. und gehen bis zu dem dorff, das geheissen
ist Sabieck bei Veistriz (Žabjek pri Laporju)«. (Krones,
Die Freien von Saneck. II., 159—160). Verjetno je
torej, da je šla meja Celjske grofije po klancu čez
Gabernik in za Belo proti Laporju in pa da je spa¬
dala sedanja Poličanska župnija vsaj po večej polovici
pod Celjske grofe. Stari grad na Gradišču nad Poli-
čansko vesjo na prvem vrhu taj proti Lubični pa ni
spadal pod Celjane, kar se razvidi iz 16. poglavja
Celjske kronike: »Do aber dem von Cilli (grofu Fri¬
deriku in pa Ulriku) etliche schloss zu nachend lagen,
nemblich ein geschloss Anderburg, ein meill undter-
halb Cilli, das der bischoffen von Gurgk war, und ein
geschloss Helffenbergk, ... do schuff er mit seinem
haubtmann Jan Wiltowecz sich am ersten fur das
Schloss Anderburg zu schlahen. Das beschach und
wardt fur sich gewonnen und in grundt gantz nieder
gebrochen. Darnach schlugk er sich fur Planckenstein
oberhalb des fraunclosters Studenitz gelegen, das des
fiirsten von Oesterreich ist. Das vvardt auch fur sich

18

gewonnen; es wardt aber nicht abgebrochen, sondern
es wardt darnach mit tadingen wieder den fursten
von Oesterreich iibergeben und geandtwordt durch
den von Cilli. Darnach schlugk er sich fur Ergken-
stein . . . auch fur den thurm zu Weittenstein, der die
zeit des Lindekhers war und fur einen thurn genandt
Poeltschach, zwischen Studenitz und Planckenstein
gelegen, der eines Grefflein (der eines Graffen war);
und fur einen thurn . .. bei der Khankhar . . . Und
die wurden ali von dem von Cilli durch sein haubt-
mann Jan Wittowecz in dem kriege angewunnen und
gantz und gar in grundt abgebrochen . . . Item in
denselben Krieg brach ihm der von Cilli selbst etlich
sein schloesser ab, nemblichen Hochenegk . . . Schon-
stein und Katzenstein . . . Item . . . trug der von Cilli
durch seinen haubtmann Jan Wittowecz ein raisz ann
gen Nassenfuss, der des pischoffen von Gurk ist. Da-
selbst hin hett der von Gurk und der von Oesterreich
ein volgk geordnet . . . Das von Cilli volek lag ob
und gewunnen den sieg. und dieser wurden viel ge-
fangen und hart verwundt, darunter auch ihr haubt¬
mann genandt Dirnbacher, gefangen wardt und von
einem Vossner hart durch ein Wang geschlagen. Und
die haben wohl bev drey jahrn nacheinander in die
gefengnus lasten mussen.« (Krones. Die Freien von
Saneck. II. 87—88).

Celjsko kroniko je pisal najbrže kteri izmed
celjskih minoritov v 15. veku. (Mayer, op. cit. 149).

— 19

VI.

Rudolf Graeszel in njegova ustanova.

B o mojih mislih ni ne prva in tudi ne druga ina¬
čica »Celjske kronike« imena Poličanskega graj-
ščaka pogodila. »Grefflein«, bo najbrže treba brati
»Gresslein« ah »Gresseln«, o kterem nam poroča
listina, pisana v Straszburgu na Koroškem v ne¬
deljo po godu sv. Sebastijana 1. 1430 sledeče: Krški
škof Ernst, kancelar vojvode Friderika, izreka in pri¬
znava, da je nastal med njim, njegovim bratom To¬
mažem Auerjem, poveljnikom v Vitanjah in njegovimi
' pomočniki na eni strani, na drugi strani pa med Ja¬
nezom Graszelnom in njegovimi prijatelji hud prepir
in silovit boj, v kterem je Tomaž Auer vjel Rudolfa,
očeta Janeza Graeszelna, ki je potem v Vitanjski
ječi umrl.

O tem prepiru je Herman II. (f 1435), grof
Celjski tako razsodil, da naj Krški škof za Rudolfa
Graszelna pri Laporski podružnici v Poličanah z 18
funti vsakoletnih dohodkov večno mešo ustanovi, ktero
ustanovo naj Oglejski patrijarh potrdi. Ustanovo naj pode-
luje Janez Graeszl, po njegovi smrti pa Krški škof.

Vsled te sodbe je škof Ernst ustanovo res založil.
V ustanovnem pismu od 8. novembra 1776, izdanem
v Gradcu v imenu cesarice Marije Terezije je popisana
vsa zgodovina te ustanove, in podamo iz pisma, sle¬
deče. Krški škof se izjavlja v izvirniku, ki se v Strasz-
burškem arhivu hrani, tako:

»Wir Ernst von Gottes Gnaden Rischof zu Gurgg
des Hochgebohrnen Fursten 1  Unseres Gnadigen Herrn

1  O Auerjih in njihovih odnošajih nasproti samostanu v Gornjem-
Gradu glej: „J. Orožen, Bisthum und Dioecese Lavant, II. 174“

20

Herzogen Friedrich, Herzogen zn Osterreich Kanzler:
bekennen fur uns und Unser Nachkommen als der
wohlgeborene Herr unser besonder liber Freund Graf
Hermann von Cilli und in dem Seger (Zagorje) ban
in den Windischen landen, von solcher Slosz, Miss-
handlung und zwitracht so zvvischen Unser, und Un-
sern Bruder Thomam Auer (Logar, Zalog, Medlog,
Podlog?) Unsern Hauptmann zu weithenstein, und
unseren helfern eines Theils, und Hansen Grasz und
seinen Freunden und Helfern des andern, unter an¬
dern Sachen mit seinem brief ausgesprochen hat:
Seit der Vorgenannt Thoman Auer, weil unter Ru-
dolphen den Graszl seinen Vattern gefangen. und den
in unser Schloss Weittenstein gefuhret, und daselbst
in solcher gefangnus mit Todt abgegangen ist, dass
Wir, oder Unsere Nachkommen denselben Rudolphen
Grasz zu Heil seiner Seellen, dadurcb ein ewige Mess
in der Zukirchen Pbltschach, die gegen Lapiach ge-
hbrt, mit achtzehn Pfund gelts Jahrlicher Nuz, Sliften,
und disselb Stift vor einem Patriarchen zu bestetten,
von einem Pfarrer von wegen der widerlegung zu er-
lauben, und in andern Sachen, und wegen, wie und
wo os Noth seie, allenthalben austragen, und also,
wann Wir dieselb Mess gestift haben, dasz dann der
ehegenannt Hansz Graszl das erste moli die allein
lechen (podeliti) soli, und den er benennet, und ant-
worten wird, darzu bestatten sollen. Ohne gefahrde
aber nachmahlen sollen Wir, und unser Nachkommen
dieselb Mess hinfur allweeg vblliglichen, ohn ali Irrung,
als das derselb Spruch eigentlich ausweist. Als haben
wir nach solcher Erkantnus Gott dem Herrn Unser
Frauen Maria seiner Mutter und allen Heilligen, und
nemlich der hi. Jungfrauen St. Gatharina (iz števila

21

14 svetih pomočnikov in pa varhinja krščanske mod¬
rosti in učenosti) zu lob und zn Ehren, und dem
ehegenannten Rudolphen dem Grasz zn Trost und
Heyl seiner Seel dieselb ewigen Mess mit der vorigen
achtzehn Pfund Gelts gestift. und Stiften auch wis-
sentlich in kraft dis briefs auf die huben, bergrecht,
hofstelten, Wisen und Miihlen und Nuzen und Gulten.
als die mit Nahmen hernach geschriben stehen, und
die wir um unser eigentlich Gutt gekauft und erspart
haben, und die von uns, und unseren Gotteshaus zu
lehen, und gewesen, und nur zu derselben mess und
stift mit unseren brief haben geeignet, und auch etlich
giitter, die wir aus unser Urbar landsperg (Pod¬
četrtek) genommen, und mit unseren eigenen ge-
kauften guth vollig erstattet haben, und seynd das
die giither.

Item vor erst sechs Hofstatt gelegen vor dem
Marckt zu Landtsperg. Item auf einer Sizt Synackhe.
dient davon 50 Pfenning, Tagwerk 3. Item auf einer
Sizt Christan und dient davon 50 Pfg. Tagwerk 3.
Item auf einer sitzt Petrogo, dient 24 Pfg., 3 Tgwk.
Item auf einer Schmidin, dient 24 Pfg., Tgwk. 3. Item
Ulrich, dient 52 Pfg. Item Hainrichen, dient 24 Pfg.,
Tgwk. 3. Item einen Paumgarten daselbst bev der
Hainrichen, hat innen Peter und dient 12 Pfg., und
von 2 Ackern 20 Pfg. Ein Wisen in Globackh (Glo¬
boko ob Mestinji) und halbs holz, als das Wasser
schaid, dient 3 Schilling, 10 Pfg. Item leho (?) Schuster,
von einer Wisen 40 Pf. Item die Hueben zu Agerstorf
Rupan Junarkh (?) und Rupan Marzen dient von der
Rup (kmetija, od tod Rupniki) und einer Odt und einer
Muhi an der Mestin (blizo Pristove pri sv. Hemi) St.
Jorgen 30 Pfg., Waiz 8 Masz, Habern 8 Msz., Ayr 24,

22

Pogatschen 24, Griesz 1 Maszl, Stangen 5. Himer o,
Tgwk. 6, Haar ein Zechling (povesmo). Item V o d r i s c h
daselbst dient von einer Hueben St. Jbrgen (Grajšči-
nica?) 20 Pfg., Waiz 6 Maszl, Haabern 6 M. Pogatschen
20, Himer 6, Ayr 20, Stangen 5. Tgwk. Haar 1. Item
daselbst ein Hueben, hat Jury innen gehabt und als
vili als Vodisch. Item daselbst 2 Halbhuben, aul' einer
halben Huben sitzt Zwerkl und dient davon St. Jbrgen
13 Pfg., Wz. 4 M. Hb. 4 M., Hn. 2. Ay. 5. Pog. 5, Pfg.
10. Tgwk. 5. Item die andere halb Huben dient gleich-
falls so vili als Zwerbgo. Item 12 Emmer bergrecht
daselbst zu Gauroltstorf (Gabrovec pri Kostrivnici’?),
item in derStenuz (Stanosko?) Rupan Gregor dient
von der Rup 20 Pfg., Wz. 8 M., Hb. 8 M., Hn. 8, Ay.
20, Pog. 20. Khiz 1, Griesz 1 Pecher, Stg. 5, Tgwk. 6,
Haar 1 Zechling. Item Jansche daselbst von 1 Huben
St. Jbrgen 20 Pfg. Wz. 4. M., Hb. 8. M.. H. 8, Avr 10,
Pog. 20. Khiz 1, Gr. 1 Pecher, St. 5. Tgwk. 6, Haar 1
Zechlg. Malhe daselbst von 1 Hueb. St. Joergen 20 Pfg.
Wz. 8 M., Hb. 8 M., H. 8, Ayr 10, Pog. 20, Khiz 1,
Gr. 1, Stg. 5, Tgwk. 6, Haar 1. Daselbst aber 1 Hueben
innen gehabt Zsherne und dient davon als Vili als
Mathe von seiner Hueben. Von einer halben Hueben
daselbst dient 20 Pfg., Wz. 1 Schetl, H. 2. und ein
halb Hueben daselbst in der gespru (?) aufgesetzt 1
Pfund geltz.

Item 38‘/g Emmer Weinbergrechte daselbst in
der Seamy (Sv. Emi?). Item 4 Capauner, Hab. 1
Schetl, von einem neusiz und von einem Acker 3
Helblein. Item unterm Wald eine halbe Huben hat
inne Paul und dient davon St. Jbrgen 13 Pfg.. Wz. 3,
Hb. 3, Him. 4, Pog. 6, Avr 5, Haar 1. Item aber ein
halbe Hueben daselbt unterm Walds, darauf Maria

23

sitzt, dient davon Werogs (?) 13 Pfg., Wz. 3, Hb. 3,
Avr 6, Pog. 5. H. 2. Surath (?) pfenig Tgwk. 3. Ttem
ein Wisen bey neiin (Nimno?) (Imemo = Stadeldorf?)
davon man dient ein Markh Pfg. Ein Muhi bev den
Pusti P las z dient 80 Pfg.

Wir haben auch demselben Caplan und seinen
Nachkommen die vorbeschriebenen Giither, Hueben,
Bergrecht, Hofstatt, Wisen, Miihl und ander Nuz und
Giilt mit aller Zugehorung, Rechten. Niizen, Ziinsen
und Giilten, als wir die innen gehabt haben aus unser
eigner Nuz und Gewehr in sein und seiner nach¬
kommen eigen nuz und gewehrschaft geantwort, und
deren ganzlichen abgetreten in solcher Masz, dasz Wir
Uns, und Unsern nachkommen. darauf die vogtev ge-
richt. und aller herigkeit als dann einen Stifter und
herrn zugebiirt vorbehalten ungefahrlich. Wir geloben
auch die abgeschriebene giither zn schermen und zu
freven vor aller Klag und Ansprach mit denen Rechten
als solcher giitter und Stift recht ist.

Und darentgegen soli von einen jeden Caplan
dieselbe Mesz gesprochen und gehalten werden. Nem-
lich alle Sonntag und darnach Erchtag (vtorek) m
einer jeden Wochen ewiglich ohne allen abgang. Es
soli auch derselbe Caplan alle Sonntag offentlich bitten,
fur Uns. ali Unser Vordern und Nachkommen, als
Stifter diser Mess, und darnach um des ernanten
Rudolphen des Grasz Seel, und was auch demselben,
oder einen jeden kiinftigen Caplan zu solchen, in maszen,
die Sle dann Sprichen, und alten auf den altar ge-
opfert wirdet, dasselbe Sie reichen. und geben fbrderlich
dem Pfarrer zu lapiach (Laporjah), wer det je zu den
zeiten ist.

24

Und ihn auch in allen ziemlichen, und billichen
Sachen, als einen Caplan zugeburd zn thun, gehorsam.
getreu und gewertig seyn. Ungeferlich wann aber der
Caplan die Vorgemelte zwey Mess wochentlich nicht
bielt, dass wissentlich wurd, alsz oft das beschach, so
soli er die in der andern wochen erstatten, thet er
aber das nicht, so solle er von jeder Mess ein Halb-
pfund wachsz Verfallen sevu, und dieselben gelallen
zu derselben Kirchen Pbltschach, und die mdgen
die Zechleuth (cerkveni ključarji) also stettiglich von
ihme vordern.

Mit Urkund des briefs Versiglt mit unsern anhan-
genden Insigln.

Auch bekennen wir Johannes Probst und Erz-
priester Georg Dechant, und das ganze Capitl der Kirchen
Gurkh, das die Vorgenante Stift mit unseren Gunst
und willen beschehen ist, und haben darum zur Zeichnus
desselben unsers Capitl Insigl zu des Vorgenanten
Unseres Gnadigen Herrn Insigl an disen Brief gehengt,
uns und demselben unsern Capitl ohn schaden, geben
auf Straszburg am Sontag nach St. Sebastiani Tag nach
Christi geburt 1400 Jahr und darnachhin den 30. Jahr.«

O

Sledita podpisa: »Urban Achern« in »Jacob Robert
Prigniel«, kn.-šk. duhovnih svetovalcev, ki poterjujeta
v Straszburgu 28. aprila 1757, da se predistoječi prepis
z izvirnikom Straszburškega arhiva popolnoma strinja.

Potem se nadaljuje ustanovno pismo tako: »Re-
verendissimo in Christo Patri et Dno. Dno. Marino Gri-
mano Ecclesie Tituli Sancti Marcelli pbtro. Cardinali
Patriarchae Aquilegiensi Dno. Dno. Colendissimo aut

25

eius in hac parte vicario generali Antonius Dei gratia
Episcopus Gurcensis obedientiam et Reverentiam tam
debitas quam condignas, ad altare sen perpetuam missam
sanctae Catharinae in filiali Ecclesia Poltschach
vestrae Reverendissimae Paternitatis Dioecesis, cuius
ius patronatus seu praesentatio ad nos pertinere digno-
scitur vacantem ad praesens per obitum quondam
Rudberti Zmolnik eiusdem Reverendissimae Vestrae
Paternitatis dioeceseos presbvteri ultimi et immediati
Rectoris eiusdem, dilectum nobis in Christo Gasparum
Pruker presbvterum dictae Rmae vrae Paternitatis
Dioecesis fidem vrae Rmae Paternitati praesentamus
per praesentes humiliter supplicamusque quod eundem
Gasparum aut (per?) suum hac in parte lectissimum
Procuratorem ad praefatum altare seu missam dignetur
legitimeinvestire, curam et administrationem spiritualium
et temporalium šibi plenarie committendo. Datum in
arce nostra Straspurgo sub sigillo Nostro die 1. mensis
Martii anno Dni millesimo quingentesimo quadragesimo.«

Iz te listine torej zvemo, da je užival ustanovo
oltarja sv. Katarine v Poličanah pred 1. 1540. Rudbert
Zmolnik (rojen v Konjicah) in da je tega leta Krški
škof za izpraznjeno mesto Oglejskemu palrijarhu pred¬
ložil Gašparja Pruker-ja. V listini sledita potrdilna pod¬
pisa: »Urban Achern« in »Jacob Robert Prigniel«,
kakor v prvem slučaju.

»Christophorus Andreas Dei gratia Episcopus
Gurcensis metropolitanae Salispurgensis Ecclesiae vicarius
generalis ad futuram rei memoriam. Sacri oecumenici
Tridentini Concilii memores, a quo Ecclesiarum paslores
ad gregi invigilandum pie et sedalo admonentur, atque
inter cetera ad Seminaria erigenda, quibus instructa
iuventus. Ecclesias ipsas iuvare, ac populum Christi

‘26

fidelem in vera religione instituere conlinereque possit,
certis propositis praemiis invitantur, non immerito oculos
nostros circumferimus ipsiusque Concilii Saluberrimos
Canones libenter audivimus, ut talentum nobis a Domino
commissum' non in sudario positum, sed ad quantam-
cunque negotiationem expensum cum fructu et usura
aliqua ipsi Dno.. quum ad rationem exposcendam venerit.
sine confusione reddere valeamus. Eapropter eiusdem
Concilii Decreta, praesertim sess. 23. attendentes. qua
nobis tanquam Sediš apostolicae deiegatis beneficia
polissimum simplicia seminario iam a nobis Straspurgi
Dei benignitate ex parte instituto atque erecto uniendi
et incorporandi plena facultas datur, ex certa nostra
scientia maturo concilio atque animi deliberatione bene-
licium simplex duorum altarium, altaris Sanctorum
Petri et Pauli in ecclesia parochiali beatissimae virginis
Mariae in oppido Feistriz alterius vero Sanctae Cattarinae
virginis et martyris in capella Pbltschach eidem
ecclesiae parochiali filiali, utriusque altaris, dioecesis
Aquileiensis, cuius beneficii collatio seu institutio, atque
omnimoda dispositio pleno iure ad nos pertinere digno-
scitur, praedicto Seminario nostro perpetuo assignandum
unienclum et incorporandum duximus. prout per prae-
senles assignamus, unimus et incorporamus, cum omni¬
bus iuribus, actionibus et pertinentiis, fructibus etobven-
tionibus suis spiritualibus et temporalibus, ila tamen,
quod divina ofllcia in fundatione ipsius beneficii con-
tenta rite et integre peragantur: simul incumbentia
atque incubitura omnia persolvantur. Statuentes et decer-
nentes, quod quidquid, et ab officiorum et onerum
peractione de praedictis fructibus et obventionibus
quomodocunque et qualitercumque tam in praesenti
quam in futuro superluerit. deinceps perpetuis tempori-

27

bus praefato seminario integre applicelur et attribuatur,
applicatum et attributum censeatur, omni meliori modo,
via et forma, quibus auctoritate saepedicti Concilii
possumus et debemus. Proinde omnes et singulos
succesores nostros Episcopos Gurcenses hortamur et
in Domino requirimus, hortatos et in Dno requisitos
esse volumus, hanc nostram assignationem, unionem
et incorporationem non modo approbent et manuteneant,
sed idipsum seminarium ita commendatum habeant,
ut in dies magis ac magis corroboretur, et augeatur;
in quorum omnium et singulorum tidem has prae-
sentes fieri fecimus in archivio nostro fideliter conser-
vandas et sigillo nostro, addita propriae mamiš sub-
scriptione iussimus communiri. Actum in arce nostra
Straszburgi in feriis Sancti Nicolai Episcopi Collegiatae
nostrae ibidem patroni, sexta die Decembris anno Dei
1588. Christophorus, Eps. Gurcensis.«

S tem odlokom se je porabilo premoženje Graszel-
nove ustanove Poličanam namenjene za bogoslovsko
semenišče Krške škofije, in sicer opirajoč se na do¬
ločbe sv. Tridentinskega zbora. Ali se je porabilo vse
premoženje ali samo nekaj, tega listina ne pove; sveti
Tridentinski zbor govori samo »o nekem delu« usta¬
nove: »Partem aliquam vel portionem detrahent.«
Sv. zbor pa tudi določuje, da se mora premoženje
ustanovi vrniti, ako si semenišče opomaga: »Totum
vel pro parte remittatur«. To se je zgodilo pozneje
tudi z Graszel-novo ustanovo.

Ustanovno pismo se glasi nadalje tako: »Welches
fromme Geschaft Wir durch unser Innerdsterreichisches
Gubernium in geist- und weltlichen Stiftungssachen
mit Beiziehung unserer Holkammer-Procuratur unter-
suchen zu lassen allergnadigst anbefohlen, die uns

28

sodann allerunterthanigst einberichtet hat, wie dasz
vermog obigen Stiftungsinstruments vor (fiir) Johann
Grazl de dalo Straszburg am Sonntag nach Sebastiani
1400 (v resnici 1430), vidimiert und beglaubigt von
Urban Achern. Sladtpfarrer, Notarius Aposlolicus und
geistlicher Rath, dann Jacob Prigniel. auch geistlicher
Rath, Notarius Apostolicos furstl. bischoflich. Gurggischen
Secretario, vermog dessen der Stifter zur hi. Greuz-
Kirchen in Peltschach auf ewige Messen ver-
schiedene Gulten und Realitaten vermacht hat, welche
aber hernach zur Zeit der Religions-Resolutionen alie-
niret und dariiber von beeden Bischofen zu Gorz und
Gurgg durch mehrere Jahr gepflogene Rehandlungen
entlichen unter dato 17. December 1774 vermog der
nachstehenden Erklarung:

» »Ein hochansehnliches kavs.kbnigl. J.O.Guberniuin
geruhele mit einem unterm 14. October praesentato
aber 18. November in betreff der Graszlischen Stiftung
zuPoltschach letztens erlassenen Rescript die Erinnerung
anher zu machen. dasz. weil man sich aus angefiihrten
mehreren Ursachen zu einem Ersaz fiir das Verflossene
keineswegs einlassen kann, ein solches z\var dem
Pfarrer zu Poltschach Johann Nepomuk Lusner be-
deutet worden seve, man jedoch den auf diese Stiftung
lautenden Original-Schuldbrief zu dessen einstmaliger
Berichtigung einreichen mochte, damit der landesfiirst-
liche Willbrief errichtet vverden kann.

Man entsteht dahero nicht gleicherwahnten Ori¬
ginal-Schuldbrief a 1250 fl. hiermit einem hochansehn-
lichen kays. kbnigl. J. O. Gubernio durch die Hande des
dortigen Fiirst-Bisthum Gurggischen Agenten Dr. von
Grindl zu iiberreichen, jedoch in guter und gewisser
Zuversicht, hochdasselbe werde dem schon im vorigen

29

Bericht de dato 16. September bevgeruckten ansuchen
zn willfahren ebenfalls kein Bedenken tragen, womit
'man gegen behandigung oft gemelten Schuldbriefs von
seiten hiesigen Ordinariata einen ordentlichen Revers
nachstehenden Inhalts anverlanget. wie dasz das hiesige
Bistum Gurggische Priesterhaus. nachdem man in Er-
\vegung einer billichkeit der zwey wochentlich zu hal-
tenden Graszlichen Stiftungs-Messen, und zu leichterer
Unterhaltung des Pfarrers zu Poltschach aus ihrer Casse
ein Capital per 1250 11. vollkommen excorporiret, und
auf Namen dieser Stiftung ad funduin publicum dort-
landes angelegt bat. von allen ferneren Anspriichen
und Anforderungen bis auf e\vige Weltzeilen ganzlich
frey und entledigt sevn soli; wovon auch m dem iiber
obgedachtes nun vollkommen abgesondertes Stiftungs-
Capital zu errichten kommenden Stiltbrief selbst eine
ausdruckliche Vormerkung angefuhret, und von diesem
eine Original-Urkund dem hiesigen Bisthum-Gurggischen
Ordinariat zur nothwendigen Wissenschaft tur zukiinftige
Zeiten hereingegeben und iiberantwortet werden soli.
Straszburg am 17. December 1774. Furstlich bischbflich
Gurggisches Consistorium.««

— »dahin bevgelegt und auseinander gesetzt
worden, dasz das stiitt der eingezochenen Realitaten
lestgesetzte Stiftungscapital per 1250 11. mittels eines
landschafllichen auf einen jeweiligeu Pfarrer und die
Kirchen-Prbbste zu Poltschach zu haltung der ermelten
fundation de dato Gratz den 1. Februar 1774 lautenden
original Schuldbrief sub Nr. 431 institutmaszig ver-
sichert, damit dieses ganze Geschaft in richtigkeit gestellt
worden seye, gleich nun die Stiftung durch besondern
von dem furstbischof zu Gbrz untern 30. December 1775
die geistliche Ordinariats-Conlirmation ertheilet, und

30

den jeweilligen Pfarrer zu Poltschach dahin verbunden,
dass er gegen Empfang und Genuss des jahrlichen
Interesse per 50 tl. vvochentlich zwei hi. Messen lesen soli.

So vvollen Wir auch unsers oris alles dieses fiir
genehm halten und allerhochst bestatigen, damit deme
allen zu ewigen Zeiten unabbruchlich nachgelebet werde.
In urkund dessen haben Wir von diesem Willbrief
4 gleichlautende Exemplaria errichten, eines den
Graszlischen Erben und Descendenten, das zweyte
einem jeweiligen Plarrs-Vičar io und Kirchenprobsten
zu Poltschach, das dritte dem Furslen und Bischof zu
Gurgg, das vierte unserer geistlichen und weltlichen
Stiftungsdepositen-Commission zur guten Aufbe\vahrung
bei den Familien, Kirchen- und Stiftungsacten zufertigen
lassen. Gegeben in unserer k. k. 1. f. Haupt-Stadt Gratz
den 8. November 1776.

Ad Mundatum Sac. caes. reg. Mavtis in Cons.
Gubernii .1. A. Anton Hillebrant m. p.«

V Poličanskem župnem arhivu sta se hranila dva
izvoda tega ustanovnega pisma in to menda zato, ker
se ni nikdo več našel, ki bi bil iz Graszelnovega roda.
Ker ni kn.-šk. arhiv lavantinski imel nobenega, se je
1. 1898. eden izvod ustanovne listine vanj položil.

VII.

Ustanova Janeza Graszelna.

Tanez Graszel sporoči 13. decembra 1429 svojo krne¬
či tijo pri sv. Lovrencu na Dravskem polju Martinu,
župniku v Laporjah, da za njegovo dušo in duše
njegovih tovarišev po nedeljah in praznikih pri božji
službi v Poličanah na pridižnici moli. (Izvirnik na

31

pergamentu brez pečatov se hrani v deželnem arhiva
v Gradcu pod št. 5224 b).  Prepis se je podal pisatelju
od v. č. gosp, župnika Mateja Slekovca).

»Ich Hanns Graesel vergich fur mich und ali mein
Erben und thue kund mit dem offen brief allen gegen-
burtigen und kunftigen den dieser brief furkumbt, die
ihn sehent oder horent lesen, dass ich angesehen hab,
daz hail mein Seel, aller mein vorvodn und nachkomm,
und gemainkleichn aller glaubigen Selu und mit gueter
gewissen und vorbetrachtung recht und redieichn
gestifft, geben und geordnet hab, stift, gib und ordn
auch Avissentlich mit Kraft ditz Briefs ain hubn mit ir
zugehbrung, die unser frevs aign ist, gelegn zu Sanct
laurentzn im Traveld in dem Nydern ort darauf der
Snevder gesessen ist und dient ierleich achtzig pfennig,
Herrn Mertein pharr’ zu Lapriah, und allen seinen nach-
komen zu dem tisch; in solcher beschaiden, daz der
benannt herr Mert pharr’ daselbs, oder sein gesell an
seind stat und ali ir nachkomen, ali Suntag und Fevrtag
in der k i r c h e n z u P o 11 z a c h, und wann man dann
gemainkchleich umb ali glaubig Sel pit gedenken und
bittn sullen, an der kanntzl naemli umb die nach-
geschriebn Sel. umb meins lieben vater Seel, herrn
Hannsn des Graeslen, und umb mein liebn Muf Sel,
frauen Agnesen, und umb Sigmunds Sel meins brueder
und umb meins vettn Sel Rudolfs dez Graesel, der des
benant meins vater bruder gewesen ist, und umb ains
Jurko Seel, der ir Amptman gewesen ist. Wir haben
auch den obigen Pfarr, und seinen nackkbm. egenante
huebn mit der zugehbrung ingeantwurt aus unser niilz
und gewer, mir selbs niitz und gewer mit allen den
ern, wirdn, niitzn, diensten, pigmerken, g\vonhaitten
und rechtn, die dartzu gehbrent und rechtleich sullen

32

gehoren, also daz Sv damit handln, stifftn und stdrn,
als mit andern des benannten Gotzhaus aigendlichn
gnetem. Waer aber daz Sv vemant mit pessern rechten
davon dringt oder dringn will, von ainem tail oder
gar, wie sich das fuegt, so sullen ich oder mein erben
dem obgenan.pharr. oder seinen nachkomm.der egenannt,
Kirchen ain solche hueben hinwieder gebn und ant-
vviirtn, alsdann die vorgemeldte huben in guet und
nutz gewesen ist. War aber das der vorgenannt pharr.
und sein nachkommen, die benannte gedechtnuz nicht
ausrichteten und darin ein saumung und nachlassung
hielten als offt das geschech, so ist der benant pharr.
oder sein nachkommen der benannten Kirchen unser
frawn gen Pbltzach verfallen und schuldig zu
geben einen vierdung wachs. Dartzu auch ihn und
sein nachkommen hallten mit geistlichen rechten, ain
veder, der tzu den Zeiten in dem Saental Ertzbriester
ist, alslainig, damit die gedaechtnuz und daz pitten
hinwieder vollbracht und vollfuhrt werde, als dami
vornschriben ist. Wer auch der Ertzbriester daran
sewmig, so sullen und mogen wir uns Ich oder mein
Erbn der vorgenanten huebn wol und niender und die
innhaben und niitzen nutz alslainig bis daz die egenant
gedechtniisz von dem vorgenannten pharr. und seinen
nachkommen ivieder volluhrt und volpracht wird unser
Sel zu gedenncken zu zeiten, als dann vorgemelt ist
und wann daz also geschicht, alsdann so sollen vvir
In ich oder mein erbn die huebn mitsambt dem tzinsz
vider inantworten und geben unzbgerlich und an ali
ihr mue alles ungeverliechen. Wir loben in auch die
obgenannte hueben mit irer zugehorung zu schermen,
zu freyn und mit dem recht ze vertreten vor aller
chlag und ansprach nach dem landesrechten in Stevr.

33

Teten wir dez nicht was Sy oder Ir nachkommen des
scheden naemen hinz kristen, oder hinz Juden (od
kristijanov ali judov), kaynerlay schadn ausgenommen,
denselben schadn allen sullen wir In gantz ablegn und
widerkern und sullen auch daz haben zu uns und
auf allem unsern guel nichts ausgenomm. davon sol
bew richtn und vern. der landesfurst in Steyr oder
sein Anwalt, wo sew darauf weisent an unser und
maenikchleichs widersprechn. daz ist unsr. guetlich willen.
Und daz also die obgenant stifft und ordnung von
mir obigen. Hannsn. Graesel und meines Erbn stal
und unzerbrochn beleib, dez gebn wir also den offen-
brief, versigeltn mit meins obgenan. Hansn. Gresel aign
anhanngendes Insigel und durch merr. getzeugnuz willen
hab ich uleissigleich gebetn den Ed el n vesstn. meinen
liebn 6haym Jorgn den Mindorffer, Burckgrauen zu
Lemburg, daz er auch sein aign Insigel an den briet
gehanngn. hal, Im und seinen erbn on schaeden.
Darunde ich mich obgent. Hanns Graezel fur mich und
ali mein erbn mit meinen trewn verpinde allez daz
war und staet zu haldn, daz an dem brief geschribn
ist, der gebn ist, an Sand Luceintag, der heilgn. Junck-
frawn Nach Kristi gepiirde Tausend Vierhundert und
in dem Newn und czwainczigisten Jarenn.«

Iz tega pisma posnamemo, da je Janez Graesel
13. decembra 1429. leta izroči] svojo kmetijo pri
sv. Lovrencu na Dravskem Polju župniku Loporskemu
za eno sveto mešo, ki bi se naj ob nedeljah in praznikih
brala v cerkvi Marije Device v Poličanah. Očividno
je, da se ujemlje ustanova Janeza Graeselna iz leta
1429. z ono iz leta 1430. Oskrbniku svojemu Jurku
so Graeselni hvaležni ostali in so naročili, naj se tudi
za njega moli.

3

34

VIII.

Graeszelnov rod.

> riedrich vonPoltschach« se imenuje v listini: »Actum
Viennae Kal. Januarii anno 1251.« (Muchar. op. cit.

5, 236.) Vendar se pa ne ve, ali je bil iz roda
Graszel ali ne. Karol Schmutz piše v svojej knjigi:
»Historisch Topographisches Lexicon von Steyermark«,
I. 563: »Grasel, ein ausgestorbenes Rittergeschlecht.
Ein Hans Grasel lebte 1300, Anton, Ulrich und Hans
lebten 1453, 1478 Andrae Grasel war 1457 Prior zu
Lambrecht. Jorg, Ulrich und Erasmus waren 1446 bey
dem Aufgebothe gegen die Ungarn, Wilhelm Grasel
lebte 1462.

Sie besaszen Plankenstein und Gulten zu Feistriz,
auch einen Thurm zu Cilli, welchen die Briider Hans
und Rudolph dd. Mittwoch vor Lucientag an die Grafen
von Cilli um 390 march guter alter Gratzer-Pfennige
verkauften.« V II. zvezku, str. 492, pa piše: »D. d.
St. Gilgentag 1467 erhielt Oswald Graszl gegen jahr-
liche 800 Pid. das amt zu (Unt) Marburg sammt dessen
Nutzen, Renten, Zinzen, Gulten, Zugehorung von Kaiser
Friedrich auf 3 Jahre in Bestand.«

V knjigi »Steiermarkisches Wappenbuch von
Zacharias Bartsch 1567, Fascimile-Ausgabe . . . von
Dr. Josef von Zahn« beremo na str. 20: »Sigmund
Eibiswald (f 1515) brachte durch seine Gemahlin
Margaretha, die letzte Graesel, deren Wappen, einen
von Kiirsch iiber Roth getheilten Schild, an seine
Familie . . . Decken rothweisz . . . Heidel der Graesel
luhrtschon am 9. Juni 1360 (Original im Auerspergischen
Archiv) in seinem Siegel IV. A. 2 das Pelzmuster in
der oberen Schildeshalfte.«

35

V Zbelovskem urbariju iz 16. veka stoji pisano:
»Pbltschach. Jacob. Jansche. Andre. Essih. Jure des
Greszelden Holden.«

Muchar piše (op. cit. VIL 336); »Die Veste Planken-
stein in Mitte der von den Ungarn bedrangten Landes-
theile gelegen, wurde am Mitlwoche vor Palmsonntag
1446 von Kaiser Friedrich in Neustadt zum pflegweisen
Besitze mit 20 Pfd. und mit allem Nutzen und Ertrage
dem Ulrich Grasel verliehen.« (K. k. Gub. Reg.) V
VIL zv. na str. 330 piše Muchar: »Die edJen und vesten
Herren Ulrich der Graszl, Hans der Metnitzer und
Bernhard der Bauerl siegelten die dariiber gefertigten
Briefe«, namreč pismo Miklavža Gribingerja od 15. junija
1445. (K. k. Gub. Reg.) V VIII. zv. str. 19 piše to-le:
» Am 8. September 1460 iiberliesz er (Kaiser Friedrich III.)
dem Anton Gresal pflegweise das Schloss, Landesgericht
und Urbar zu Plankenstein. Den Reversbrief dariiber
siegelten Ritter Anton von Hollnek und Wilhem Heben-
streit.«

Knjiga: »Das Karthauser-Kloster Seiz, von Dr. J.
M. Stepischnegg«, poroča, gotovo po listini deželnega
arhiva v Gradcu na str. 49: »1432, 21. Mai. Ulrich
Grasel von Purkhstall verkauft dem Kloster Seiz Giiter
zu Chrabatendorf (Horvati med Žiško Gorco in Konji¬
cami) und Gonobizdorf.»

Po zgodovinskem redu nastopajo torej sledeči
vitezi Graszelni, ki so imeli nekdaj svoj sedež na
Gradišču, blizo 400 stopinj od Poličanske cerkve proti
Lubični, na prijaznem holmcu, s kterega se odpira
razgled v tri doline, proti zahodu, severju, izhodu in
pa v sotesko za Belo. Zraven omenimo tudi rodove, s
kterimi so bili Graszelni v ožji zvezi.

Okolu 1. 1300 je živel Hans Graszel.

3*

36

L. 1360: »Heidel der Graszel«. Njegov grb nam
kaže ščit, ki je v gornjem delu s krznom prepasan.
Morebiti je bil ravno ta Heidel oče tistega Graszelna,
od kterega sta rojena Rudolph in Hans Graszel. Hans
Graeszel je bil oženjen z Nežo Mindorffer, hčerjo Mala-
hornskega plemenitaša, kojega krstno ime nam ni
znano. Nežin brat, Jorg Mindorffer, je bil »burckgraf«
na Lemberškem Gradu pri Novi Cerkvi in je podpisal
ustanovno pismo od 13. decembra 1429 leta. Mindorfferji
so imeli svoj grad v Malahorni, na južni strani cerkve
sv. Barbare med Konjicami in Čadramljami. (»Der Hof
Malchorin, darauf er, Friedrich Myndorffer, sitzt, bei
Gonowitz gelegen. Orožen, op. cit. III., 236 o letu 1491.)
Spomin na Mindorferje še hranijo »Groblje«. Tako se
imenuje njiva na levi strani pota, ki drži iz Oplotnice
k sv. Barbari, in sicer je druga njiva od pola. Tam
so izorali že dosti zidnega kamenja. Njiva je sedaj last
Jožefa Hmeteca. Pri bližnjem Goriškem mlinarju je
streha krita s Skriljami, ki so znabiti kedaj pokri¬
vale Mindorferjev grad. Zadnji moški Mindorfer je bil
»Hans Christof, Freyherr, kayserlicher Oberst und
Landoberst der steirischen Landschaft. «Umrl je 11. de¬
cembra 1648 blizo Gradca v llzu, kjer ima v župni
cerkvi nagrobni spomenik. Njegova hči Elizabeta se
je omožila z Jurjem Sigmundom grofom Tattenpachom.

Iz zakona Janeza Graszelna in Neže Mindorfer
sta se rodila Sigmund in Janez Graszel, ki je 13. de¬
cembra 1429 podpisal ustanovo za Poličansko cerkev.

Hans in Rudolf Graszel sta prodala »Turm zu
Cilli« (Poličanski grad?) grofom Celjskim (Mayer, op.
cit. 105).

Ulrich Graszel proda 21. maja 1432 Hrovate in
Konjiško Ves Zajckloštru.

— 37 —

Ulrich Graszel podpiše 1445 pismo Miklavža
Gribingerja.

Jorg, Ulrich in Erasmus Graszel se udeležijo 1446
vojske proti Ogrom. Ravno tega leta dobi 'Ulrich
Graszel od cesarja Friderika Zbelovo v oskrbovanje.

V dobi med 1453. in 1478. letom se imenujejo
Anton, Ulrich in Hans Graszel.

Andrej Graszel je bil 1. 1457. prijor benediktin¬
skega samostana pri sv. Lambrechtu.

Wilhelm Graszel se imenuje 1462. 1.

Oswald Graszel dobi 1467 Mariborsko grajščino
za tri leta v oskrbovanje.

Zadnja panoga iz roda Graszelnov je bila Margareta,
ki se je omožila se Sigmundom baronom Eibiswaldom
in tako je združila svoj grb ž njegovim. Sigmund
Eibiswald je umrl 1. 1515. Ves Eibiswaldov rod je pa
izmrl 1. 1673. Njihov grb je prešel na Koloniče, Kieselne
in Windischgratze.

O podložnikih Graszelnovih nam poroča Zbelovski
urbarij iz 16. stoletja: »Poltschach, Tscherne, Jacob
Jansche, Enndre Essich, Jure. Des Gresselen Holden,
Jurith, Lienhart. In der Hell: Lucas Supan, Jure Pekle,
Jurše Kolar, Lucas Supan, Juri Pekler«. (Izvirnik v
deželnem arhivu v Gradcu).

IX.

Grajščina Golič.

goličevo pri Konjicah se omeni že leta 1265. in sicer
V) v »Ralionarium Styriae«, ki imenuje med podlož¬
it® niki češkega kralja Otokarja kot gospodarja Štajarske
vojvodine tudi nekega Henrika iz Goličevega:
»hi officio Gumz . . . Haidenricus de Golischowe«.

38

Kedaj da je bil nekdanji Goliški grad pozidan,
tega ne moremo dognati; pač pa je verjetno, da je
bil razdejan v preje, pod št. 5. omenjenem silovitem
boju med Celjskimi grofi in Avstrijskimi vojvodi. V
grajski veži beremo namreč na desni roki pri vhodu
na kameniti plošči sledeči nemški in hrvatsko-slovenski
napis: »Der mogende und gestrenge Herr zu Lindeckh
der romischen kaiserlichen apostolischen Majestat ratt
und regent der nieder oesterreichischen Laride hat
solichen Siz genannt am Golitsch von neuem erbaut.
anno domini 1542. Opalen, nehajen, poufan.«

Tedaj, ko je bil opaljeni ali zažgani in zapuščeni
grad zopet pozidan, med leti 1519 — 1544, sta živela
na Lindeku Adam in Simon Lindeški, kar je razvidno
iz Strassburške listine št. 229, oziroma iz prepisa
g. stotnika Leopold von Beckh-Widmanstetter.

Nasproti Lindeškemu grbu na levici je vzidan
duhovski grb s kardinalovim klobukom in tremi pšičami.
Nehote misli preiskovalec na Krške škofe, in sicer na
Auerjev grb, kar se pa ne strinja, ker so imeli Auerji
po spričevanju pečala Hermana Auerja od 30. aprila
1432 v svojem grbu zobce grajskega obzidja (Mauer-
zinnen). Njihov grad je stal v Savinjski dolini pri
Novem klošlru. Znabili so dobili Lindeški gospodje
Goličevo v povračilo za zvesto delovanje v cesarski
službi. (Stvriaca von Zahn, S. 172).

Da bi nam razmere med grajščaki in njihovimi
kmeti živeje pred oči stopile, podam tukaj prepis iz
»Stiift und Klein-Rechten-Register dasz Gneti Golitsch
betreflend De annis 1731 et 1732«, ki se hrani v
štajerskem deželnem arhivu. Lastnik grajščine je bil
tedaj Jacob Conti iz Hebenstreithofa pri Konjicah, o
kterem pa zdaj niti pravega sledu več najti ni. Urbar

39

Konjiške grajščine, ki se hrani v arhivu kneza Windisch-
gratza v Konjicah, nam podaje o Hebenstreitovem
dvoru iz leta 1677 tole sliko: »folgt des Hoff Heben-
streith Gebey und Wohnungen. Erstlich der Hof Herben-
streit, an der Landesstraszen gegen Cilli, ein wenig
auszer des markhts Gonowiz, samml den dabei be-
fundeten Stallungen, Dreschtenne und Scheunen. Mehr
negst darunter liegende Solliter Hausz wie dieselbe
Hulten.« Ko sem v jeseni I. 1897 prišel na prijazen
breg pod Konjiškim starim gradom in sem popraševal
po »gradišču«, so mi rekli, da stoji na gradišču slan
Razl-nov, ki je nekoliko nad Kračunom, blizo tam, kjer
se snideta velika in pa stara cesta.

Goliški zapisnik se glasi tako: anno 1731 »Simon
Laude dient jarlich verglichene Steyer 10 1L, Ayer
'20 Stiickh, Haar y 2  Pfund, Handt-Robath wochentlich
2 Tag. gleich 10 fl. Mathias Pavekh. Dient jahrl. ver-
glichener Maszen 24 tl. Hiendl 3. Aver 30, Haar
1 Pfund. Zug und Handtrobalh wochent. 3 Tag. Den
10. Martii 1731 erlegt 6 II.; den 15. December zait
vollig mit 18 11. = 24 11. (Anno 1732. Den 1. Novb. 1732
erlegt sambt 2 Pfd. schmalz 1 tl. 15 kr. Am 2. Dcb.
erlegt 15 tl. Schmalz 36 kr. Dann an Soldatenfuhren
zait 36 kr. Mehr 24. Decb. zait vollig mit 6 11. 33 kr. =
24 11.) Jakob Laude. Steyer 24 fl. H. 3. A. 30, H.
1. Pfd., Zug- und Hand-Rob. 3 Tag.« Pripisano je, da
je davke plačal nekoliko z lojem (Inslicht 2 tl.) in da
je dal majerju in hlapcu lodna za 3 11. 30 kr. »Andre
Weyllandt (Walland = Balant = Valentin). Steyr 24 fl.
H. 3, Ay. 30, H. 1 Pfd. Robath 3 Tag.« Leta 1732.
je plačal davek nekoliko z vinom. — »Jernej Mernigg.
Dient 12 tl., H. 2, Avr 10, Rob. 1 Tag. — Mathias
Weillandt. Dient 6 tl. Avr 15, Rob. jahrlich 35 Tag.—

40

Prim us Vishner. Dient 5 fl. Joseph Preschega.ll. Ver-
glichene Steyer 4 11. H. 2, Ayr 15, H. 1 Pfd., Robath
jahrlich 12 Tag. Den 25. April 1731 erlegt 2 fl., 1. Dcb.
zait vollig mit tagwerke und 1 Pfd. Schmalz mit 2 fl. =
4 fl. — Jacob Sacher. Verglichene Slever 6 fl., H. 2,
ayer 15, H. 1 Pfd. — Mehr Jacob Socher. Steyr 2 fl.,
Schmalz 1 Viertel. — Herr Johann Baptista Vogl dient
von einer Wisen jahrlich verglichenermaszen 6 tl. —
Mathia Rebernakh, Steyer 1 fl. 30 kr. — Blashe
Rathey Steyr 1 fl.«

O sledovih imena Pajek naj mi bo dovoljeno
toliko le omeniti. V «Rationarium Styriae« pisanem
1. 1265 se poroča, da je moral takrat neki posestnik
vinograda blizo Slov. Bistrice češkemu kralju Otokarju
kot deželnemu gospodarju dati dve vedrici vina: »Perch-
toldus poyak II urnas.« Iz njegovega roda bo menda
tisti »Jacob Payeck«, kterega imenuje konjiški graj-
ščinski urbar 1. 1570, na listu 131 kot podložnika, ki
mora gornino dajali od svojega vinograda v Ritoznoju:
»Jacob Payekh von einem Weingarten Eimer most
anderthalben, perckh pfenning ain, item sechs pfenning
von ainem weg.«

Prežigal se pa imenuje prvokrat 25. januarja
1449. V Mucharjevi štajerski zgodovini beremo namreč:
»Am 25. Janner 1459 vertauschte ihm (cesarju Fri¬
deriku IV.) Andrae Magsalber ein Gut zu St. Nicolaus
um ein anderes zu Presigal (Preschigal bei Gonowitz?)
am Fewberg (?) gelegen». Drugokrat se imenuje Pre¬
žigal 1. januarja 1. 1485: »Wallhasar Radmanstorffer,
Pfarrer zur hi. Magdalena vor Marburg am Ra in und
Caplan der Stiftung in der St. Jakobskirche in Lembach,
verkaufrechtet den Brudern Pernhart und Ambros eine
Wiese bei Presegali«. (Dež. arhiv).

41

Kot pojasnilo k predistoječemu še naj služi ne¬
koliko podatkov iz zadnje zemljiške knjige Goliške
grajščine, obsegajoče pravne razmere v prvi polovici
tekočega stoletja.

Knjiga kaže napis: »Grundbuch des Gutes Golilsch«.
Eliptični pečat nam kaže »Pravico«, ki drži z desnico
meč, z levico pa tehtnico z dvema skledicama. Na
desni od »Pravice« je v eliptičnem okvirju polumesec,
pred njim dve štirizobati rozeti in pod njima črki
T. G. ki pomenita zadnjega grajščaka, ki je še imel
podložnike, Tomaža Gorišeka, ki je bil rojen v Laškem
Trgu in se je še takrat z dvema belcema po veliki
cesti prevažal, ko je pisatelj teh vrst v Konjiško šolo
hodil. Nad obema okvirjema, ki oklepata pravico in
rozete je peterozobna krona. Ob skrajnem robu pečata
se bere: »Amtssiegel des Gutes Gollitsch.«

Naj še sledi nekoliko izpiskov: »Berg Nr. 9. Mar-
gareth Pajek in Wesina«. (Grbdb. pag. 17). »Franz und
Sophia Napotnigg in Anit Wesina«. (pag. 157.) »Kuni-
gund Golitscher besitzt ein Weingarten in Wesina«.

Grundbuch der Dominicalisten von Gut Golitsch:
»Joseph Pajek eine im Werbebezirk und Pfarre Go-
nobiz, Gegend und Amt Preschigal liegende Dominical-
Waldung Diese Realitat wurde laut Uebernahmsurkunde
vom 1. april 1811 ins Eigenthum ubernommen per
12 fl. Laut Tauschcontract vom 24. Juli 1812 hat
Josef Pajegg ein Stiick per 4 Joch an Valentin Mlakar
gegei Vertauschung eines der Staatsherrschaft Seiz
sub urb. Nr. 84 bergrechtmassigen Berggrundes hintan-
gegeben. Dieser Grund grenzt oben an Valentin Mlakar
(Gregorec) Neugreuth, rechts an Gaspar Walland Hut-

42

weide (Gašperjevo brezje), links an Fuhrmans ('Štok)
Gestriipp, unten an den eigenen und Wallandts
Schweinanger (Svinjska gorica). Last '/ 2  Pfd. Schmalz.
Auf Grand des zwischen Josef Pajek und seinem
Sohn Anton Pajek geschlossenen Vertrages vom
9. October 1857 wird die Realitat (Dobrna) iiber-
nommen um 400 tl.«

Auf Grund des Vergleiches vom 1. Juni 1875 fur
dieses herrschende Grundstiick ein Servitut des Fahr-
weges fur die in der Steuergemeinde Tepina gelegene
Parzelle Nr. 21 ad Šiissenheim einverleibt. (To je
kakih 20 sežnjev dolgi kolovoz med okrajno cesto in
Prežigalskim mostom čez Rezino).

Prav verjetno je, da se nanaša sledeča vest na
1. januarja 1485 od Radmansdorferja prodani travnik,
kterega smo že omenili, da se nahaja blizo Prežigala,
namreč na izhodnji strani, na desnem bregu Rezine,
proti Perovcu: »Lorenz Graf von Berlendis in der
Gegend Preschigal gelegene Wiese Puschnig (Pongračev
ali Bistriški travnik) betheuert mit 3000 11. Laut
Meistbothsprotokoll vom 3. October 1825 uberkommt
diese Wiese Markuš Ponkraz.« Sedaj je pa lastnik
travnika Peter Dobnik (Bučar) iz Zreč, ki ga je kupil
za 4200 gld.

Schmutz piše v že imenovanem »Steir. Lex.«
III. 177: »Besitzer von Gut Pogled: die Tattenbach.
Dienersberg. 1730 war Karl Joseph Frevherr von
Conti, mit 25. August Maria Anna verwittwete Freyin
von Conti, spater Josepha, Beatrix, Victoria und Barbara

1  Štok je nemški Štock. „Stock . . . bedeutet das holzerne Wohn-
haus ... im Gegensatze zum steinernen Thurme . . . fiir das Dienstvolk
bestimmt . . . endlieh ein einfaches Wohnhaus iiberhaupt." (Jos. v. Zaim,
Giilthofe, Styriaca, Graz 1896, 175).

43

Freyinnen von Conti, mit 10. Mav 1802 Lorenz und
Leopold Graf von Berlendis, mit 15. December 1807
Lorenz Graf von Berlendis im Besilze dieses Gutes.«

Goliška dominikalna zemljiška knjiga poroča na
dalje na str. 133: »Joseph Pajegg besitzt eine im Amt
Preschigal liegende Dominicahviese, durch Meistboth
vom 23. April 1818 erstanden um 166 fl. (Laut Ehe-
vertrag zwischen Josef und Anna Pajek vom 9. August
1826).

Joseph Pajek ersleht eine Wiese laut Verstei-
gerungsprotokoll vom 30. Janner 1818 erstanden um
166 11., an Dernkos Wiese grenzend. (Nahaja se na
izhodnji strani Hrastinja; meji pa na desni strani s
kolovozom med Prežigalskimi in Drnikovimi in Grajščin-
skimi travniki.

Grundbuch der Rustical Unterthanen von Gut
Golitsch:

»Georg Pajegg, Gegend Wesina, Hubenwert 695 fl.«
»Uršula Pajek, eine verehelichte Tschreschner (Maček
pri sv. Barbari) laut Einantwortungsurkunde vom
15. Juli 1823.« »Josef Payegg besitzt im Amt und
Gegend Preschigall Haus Nr. 5 eine Hube bestehend
aus 7 Aeckern, 1 Wiese, 1 Hutweide (zadela) dami
1 Wohngebaude, Viehstallung, Dreschtenne, Scheune
und zwei Keller. (Vsa ta poslopja so stala 20 stopinj
proti jugu od sedanjega doma, tam ker je zdaj tnalo).
Die Realitaten waren laut Uebergabsinventar vom
11. April 1811 betheuert pr. 346 fl. Laut Rectilications-
urbar vom 30. August 1753 bestehen darauf folgende
Lasten:

Rusticalbeansagung 1 Pfd.. 39 K, 2 Plg.

Fleisch-Kreuzer 30 K.

Gelddienst . . . . 8 fl.

44

Kleinrechte: 3 Hendl, 30 Stiick Eier, Spinnhaar
1 Pfd. Die Roboti wurde im Capitahverte abgelost«
(Jožefu Pajeku se namreč ni zdelo varno kmetijo
prevzeti, ker je bilo na njej preveč bremen. Grajščak
jo je torej dal po 4 župnijah za prodajo razglasiti in
sicer je bila na oddajo za 70 gld., pa je ni nikdo kupil.
Zato je grajščak privolil, da se robota odkupi in tako
je postala kmetija bolj sama svoja). Fiir jede Besitz-
veranderung das Zehntel Laudemium (desetek) und
im Sterbefalle 3°/ 0  Mortinarium (Mrtvina).

Pag. 61. »Caspar Walland, H.-Nr. 4. Ist eine Ein-
viertel Hube ... Laut Uebergabs-Inventur vom 6. Oktober
1820 an Simon Walland iibergeben. (Simon Walland
je v mladeniških letih na Prežigalu služil.) »Acker
grenzt oben an Josef Pajek Wald (Doberna) rechts an
Wesinabach, links eigene Hutweide, unten an des
Josef Pajek Acker. Die Wiese Walland grenzt oben an
Herrn Franz Xaver Vogels Wiese, rechts an den Bach
Wesina, links an die Pogleder Wiese, unten an Rateis
Wiese.«

»Georg Fuhrman Nr. 6 (Štok). Wert 550 tl. Grenzt
an Georg Plech Wiese, rechts an Josef Pajek Wald
(Dobrna), links an Skrbinek Acker, unten an Josef
Pajek Acker.«

X.

O nekdanjih denarjih.

TJovedalo se je že, da sla Janez in Rudolf Graszl
Ito iz roda Poličanskih gospodarjev okolu leta 1430
Celjskemu grofu prodala »Thurm in Cilli um
390 March guter alter Gratzer Pfennige«. Plačevalo
se je takrat s srebrom, in kovano srebro se je imeno-

45

valo »Pfennig«, po naše penez. Kovali so cele peneze
in pa »Halblinge«, polovičarje. Najbolj znani so bili
s prva penezi kovani v Brezah (Friesacher Pfennige),
katere so izdajali Solnograški škofje; zraven teh so
poznali pri nas tudi oglejske peneze. Pozneje najdemo
graške peneze, ktere so deželni knezi dali kovati v
Gradcu, in še pozneje so obveljali dunajski penezi
(vinarji). Trideset penezov je šlo na eden »Schilling«
ali »Solidus« in 240 penezov na eden »funt«; šilingov
je šlo osem na eden funt. Penez je veljal v drugi
polovici 13. stoletja blizo 7 krajcarjev naše sedanje
avstrijske veljave. (Luschin-Ebengreuth, Die Wiener
Pfennige, Wien 1877. Mayer, op. cit. 76.)

Vojvoda Albrecht II. je 10. decembra 1339 izdal
novo postavo o denarstvu. Denar se je koval po tej
določbi v Gradcu in Zeiringu. Razun dunajskih penezov
se prikazujejo od leta 1300 v Kuttenbergu kovani
»groši« in pa cekini iz Florencije, Genove, Benetek in
zlati iz Ogerskega. Razmera med zlatom in srebrom je
bila taka, da je zlato ednajstikrat več veljalo kot srebro.

Večkrat so vladarji postavno določili, koliko je
ktero blago ali delo vredno. Za navadni obed se je v
krčmi plačalo 8 penezov. Funt govedine je veljal dva
peneza; tele se je kupilo za 40, jagnje za 20, kopun
in zajec za 10, in funt masla za 6 penezov. (Maver,
op. cit. 147).

XI.

Upravne in sodnijske razmere pa upor v 17. veku
(1635).

O4ajarska dežela je bila v tej dobi razdeljena v pet
/j okrajev (Viertl): 1. Judenburg; 2. Ennsthal; 3. Vorau;

4. Med Muro in Dravo in 5. Celje.

46

Celjski okraj, nekdanja last 1. 1456 izmrlih Celjskih
grofov, je obsegal vso štajarsko na južni strani Drave.
V Celju je bil sedež vicedoma, cesarskega namestnika
v upravnih zadevah.

Z ozirom na upravo in na sodnijsko oblast je
bil ves okraj razdeljen v takoimenovane deželne
sodnije (Landgericht). Sodnijska oblast je bila v rokah
nekaterih grajščakov; ni še pa dognano, kedaj se jim
je ta oblast izročila, in kako so se od večih sod-
nijskih okrajev s časom manjši odločili, kterih je
bilo v 18. veku že veliko število. Schmutz (op. cit.
II. 342) jih našteje 136. Razun teh grajščakov, ki so
imeli svoje sodnije, so bili še pa drugi, ki je imeli
niso; njihovi podložniki so pripadali sodni oblasti
tega ali unega soseda grajščaka-sodnika.

Grajščaki s sodnijsko oblastjo so bili skoraj da
neodvisni gospodarji na svojih grajščinah in se niso
za deželne postave dosti menili. Da bi si dohodke
povikšali, so od kmetov več tirjali, kakor jim je po
postavi šlo. Deželni uradniki ki bi naj kmeta branili,
so si pa bili z grajščaki preveč na roko, ali pa tudi
niso dosti veljave imeli. Tako se je kmetu jelo dozde¬
vati, da je najbolj zatirani človek na svetu, kteremu
vsi drugi krivico delajo; tu in tam so se začeli obupani
trpini upirati. Najbolj znameniti so bili upori 1. 1515.,
1573. in pa oni 1. 1635.

Slednji se je pričel od podložnikov Maksimiljana
Schrattenbacha, gospodarja na grajščini Ostrovica v
Savinjski dolini. Deželna vlada je odposlala profosa
Lovrenca Maas s 40 vojščaki, naj bi mir naredil.
Vročekrvni grajščak ni hotel nikakor odjenjati in
pričel se je boj blizo cerkve sv. Krištofa v Grajski
Vasi blizo Gomilške župnije. Uporniki so bili 27. aprila

47

1635. 1. premagani: dva kmeta sta mrtva obležala,
11 je bilo vjetih, drugi so pa v gore zbežali.

Lovrenc Maas se je umaknil s svojimi vojščaki
v Gradec in je spotoma zvedel, da se podložniki kar
vzdigujejo vsepovsod zoper svoje grajščake.

Vzdignil se je res skoraj ves Celjski okraj in
kmeti so sklenili med seboj zavezo (punt), da bi si
med seboj obvarovali svojo staro pravico in da bi se
uspešneje ustavljali novim davkom. Silno veliko škode
so trpeli samostani Jurklošter, Zajčklošter in pa Stude¬
nice. Uporniki so se polastili skoraj vseh gradov in
so oplenili Ponikvo, Jelše pri Šmariju, grad Golič
pri Konjicah, Oplotnico, Poljskavo, Pragersko in Slivnico.

Vlada je poklicala na pomoč zoper upornike
hrvaške grajničarje pod poveljem grofa Jurja Schwarzen-
berga, ki je dospel v Celje med 11. in 14. majem
I. 1635 s 1300 konjiki in pešci. Štajarsko deželno
vojsko je pa vodil Vid Siegmund grof Herberstein,
ki poroča deželni vladi, da je srečno v Konjice došel
in da ni do tu nikjer na sovražnika zadel

Osmega junija 1635 se je vzdignil proti upor¬
nikom tudi komisar baron Stiibich, ki je tega dne
došel iz Marenberga v Maribor. Ko je s svojo vojsko
hitel iz Maribora proti Konjicam, je zvedel, da je vstalo
med Konjicami in Celjem dosti podložnikov proli
svojim grajščakom. Vse povsod so v plat zvonili in
pa zbirali so se ob cesti, da bi Stiibichu pot zastavili.
Stiibich je stotniku svoje kompanije naročil, naj
vojščaki svoje puške nabijejo in naj tovorne vozove
v sredo sprejmejo. On sam je s petimi konjiki naprej
jezdil na ogledovanje, in zadel je v hosti pred Konji¬
cami (v Nemču, med Tepanjskim Vrhom in Grušovjem)
na dva kmeta, ki sta bila najbrž sprednja straža upor-

48

ni kov. Ko sla jezdece zagledala, sla zbežala s svojima
puškama v hosto, pa sla bila vendar ujeta. Izgovarjala
sta se, da sta se bala upornikov, in da sla se zato
na cesto podala, da bi roparjem pot zaprla. Stiibich
jima je verjel in jih je spustil. Ko je pa dalje jezdil,
je našel še več takih straž za cesto, ki so se pa vse
hitro pri njegovem prihodu v goščo umaknile; 10. junija
je srečno v Celje dospel.

Tako se je vsa kmečka nevihta razkadila. Nekoliko
kmetov, ki so grajščakom najhuje prizadevali, so
vojščaki polovili. Nam že znani Lovrenz Maasz je
14. junija prevzel v Celju 17 ujetnikov, ki so bili
večidel podložniki trdega Schrattenbacha, pa tudi Jur-
klošterski in Zajcklošterski, in jih je v Gradec odgnal.
Kaj se je ž njimi zgodilo ne vemo. V Celju je pa
ostalo še 130 jetnikov. Izmed teh jih je bilo 36 od
grofa Ludovika Thurna na Laško odgnanih. Dva ujet¬
nika je 12. oktobra v Celju smrtna kazen zadela.
Drugim so naložili manjše kazni, so jih še tudi ostro
posvarili in potem so jih domu spustili.

Veliko grajščakov je vsled upora tako ubožalo,
da so pri deželni vladi prosili, naj jim davke zniža,
ker jih ne morejo nikakor plačati. Med prošnjiki je
bila tudi »Sophie Conli« iz Hebenstreita pri Konjicah.
(Der windische Bauernaufstand des Jahres 1635 und
dessen Nachwehen. Von Dr. Anton Mell. Miltheilungen
des hist. Ver. f. Sik. 44. Heft. 1886, 205—287).

49

XII.

Razne vrste podložnikov pa njihovi davki.

T)o srednjeveških nazorih je bila vsa neobdelana
zemlja ali pa kar se je v vojski pridobilo, vse to
je bilo kraljevo. On je zemljo razdelil med cerkve,
samostane in plemenitaše, in sicer je delil kmetije,
ki so obsegale blizo 30 do 40 plugov ali kakor meni
Mayer (op. cit. 15) 48 hektarjev. (G. Strakosch-Grasz-
mann, Geschichte der Deutschen in Osterreich-Ungarn.
1, Wien, 1895). Dalo se je pa posameznim grajščakom
po 20, 50 in tudi 100 kmetij. Po naši domovini
naseljeni Slovenci so prišli kot podložniki pod tujo
oblast. Da bi se kmeti ne uprli, postavili so si njihovi
gospodje med njimi svoje gradove ali trdnjave, od
koder so lahko svoje imetje nadzirovali. Razun teh
starejih gradov je nastalo posebno v teku 16. stoletja
še več manjših grajščinic (Giilten) tem potem, da je
kteri bogataš več kmetij nakupil in jih v novo sku¬
pino združil (Zahn, Giilthofe, Stvriaca, II, 169).

Grajščaki so v svojih zemljiščnih knjigah ali
urbarjih ločili kmetije v kupljene (Kaufrechthuben),
podedovane (Erbrechtsgut) in začasne (Freirecht).
Kupljena kmetija se je smela z dovoljenjem grajšča-
kovim zopet prodati. Od kupa je dobil grajščak po
nekod vsak tretji, po drugod vsak deseti ali dvajseti
penez in razun tega še pisnino (Schreibgeld) in pečat-
nino (Laudemium). Podedovana kmetija je pa ostala
pri družini, dokler ni izmrla, in potem je pripadla
zopet grajščaku v popolno last. Na začasnih kmetijah
so «Činžarji« smeli le tako dolgo ostati, dokler je bilo
grajščaku po volji.

4

50

Vsi ti podložniki so morali grajščakom davke
podajati in pa zanje delati. Med davki se imenujejo
najpreje oni za kuhinjske in druge domače potrebe,
namreč jajca, kokoši, povesmo, maslo. Zgledov imamo
dosti v že podanem ustanovnem pismu Poličanskega
Graszelna pod št. VI. Davek od vinograda se je imenoval
gornina. Hujši od teh davkov so bili častni davki
(Ehrungen). Redar se je kmet naselil, je moral plačati
selilni penez (Siedelpfennig). Nekteri grajščaki so jemali
tudi smrtnino (Mortuar) in so vzeli o priložnosti smrti
svojega kmeta iz njegove zapuščine najboljšega vola.
Vse je bilo odvisno od tega, ali je bil grajščak dober
ali pa trdosrčen. Sploh se sme reči, da se je pod *
duhovno gosposko kmetom še najbolje godilo. Zato
so imeli Nemci svoj pregovor «Unterm Krummstab j
ist gut leben.« (Mayer op. cit. 141).

Desetina se je dajala iz začetka samo cerkvam
in duhovnikom. Po darilih in prodajah je pa prešlo
veliko desetine v posvetne roke.

Delo, ktero je moral kmet grajščaku opravljati, so
imenovali roboto, ki je bila ali določena ali nedoločena, |
to je, da je smel grajčak od kmeta tirjati toliko delav¬
nikov, kolikor jih je potreboval. Kmet je moral po¬
magati pri lovu divjačine, pri ribljenju, oranju, sejanju
in žetvi. Nekteri so hodili samo na ročno delo, drugi
so pa morali tudi vpreči in s svojo živino gospodu
pomagati. Če se je drznil kteri podložnik za sebe
divjačino loviti ali pa ribiti, ga je zadela huda kazen.
Po določbah postave Reichenau-ske m Prein-ske je
moral v 16. veku takošen nesrečnik za kazen plačati
6 funtov denarjev, ali so mu pa obe oči iztaknili.

O zločinstvih, ki so se kaznovala s smrtjo, pa
vendarle ni sodil kteri bodi grajščak po svoji glavi,

51

ampak samo tisti, ki je imel krvavo sodnijo, in to le
v navzočnosti deželnega sodnika (Landrichter), ki je
preiskovanje vodil in je tudi sodbo izrekel.

XIII.

Krvava sodnija na Zbelovem.

TVbelovski urbar iz 1. 1524 nam poroča to-le:

O  »Landgerichtsgezierkh. Das Landgericht der
'g Herrschafft Plankenstein fecht sich an bev dem
dorff Supnegg, nach dem Pachl, so von Dramin
fleust und raint daselbst an das Hocheneggerisch
Landtgericht, aufvverts auf undter Dramin, von dannen
auf ober dramin nach gerneltem Pachel strakhs auf
den Munichs Perg na Redkho, von selben zu Thal,
ab auf die Landstrassen, so man von Cilli auf Seytz
reit und gehet. Nach derselben straszen neben den
Gonobitzerischen Landtgericht auf Podob fuerter hin
durch den Feystritzer waldt bisz an das Feystritzer
Landtgericht. Dan wider von dem Tbbinger Pachel
(Devina), da sich der Stat Feystritz Purkhfridt enndet
nach der Landstraszen bis an das ober Pulszkher
oder Gruenbergerisch Gericht und Purgkfridt; von
desselben Gerichts-Confin weitter nach der Landt-
strasžen fiir Frauenhaimb auf Schleinitz, von dannen
nach der Landtstraszen durch Khotsch fiir Clain Hausl
(Hausambacher ?). Dasselb hat sein aigen ausgezaigten
Purkhfridt und Gericht auf ali seinen grundten. Dann
verer nach der Landtstraszen fiir windenaw, welliches
auch, \vie man sagt ein Purgkfridt haben sollen, auf
den Lempacherischen Purkhfridt an die Traa und
Marchpurger Prukhen. Von dannen volgundt abwerts

4*

52

nach der Traa auf Pethau bisz an das Ankhenstaine-
rische Landtgericht, nebenhin nach der Landtstraszen
von Pethaw fur das Monspergerisch Landtgericht bei ;
Ober Jablanitz durch die Auen und straszen auf I
Kherspach dachin auf Laporjach nach der Landstraszen
fur das dorff Hoti (Pekel s sedanjim železniškim kolo¬
dvorom) genannt. Uber die Traan auf Pbltschach.
Von dannen nach den Graben an des Valentin
Khrumpitsch Milil. Daselbst schaiden oder confinieren
das Stattenpergerisch, Rohitscherisch und Planken- i
stainerisch Landtgericht. Von dieser Milil auf das dorff
Clopzi bisz an dero von Lemberg Purkhfridt liber
die hoch zu Thal ab fur S. Maria Magdallena Khierchel.
nach dem Pachl fur die Cardinitza auf die Milil, in
der Hbll genannt, von dieser Milil nach dem Pach
auf Gerletschische, dahin auf undter Mestin, von dem
auf Lokhach uber die hoh fur Khonitschko, das ligt
im Gericht, aut Polane und den Drobintz ob Letmarve,
daselbst nach der Straszen so man auf Tifer gehet, I
alles nach der hbhe, bis auf Lutschawitz. Von diesen
nach der Hbche fur Groblna auf das Prukhl, welliches
zwischen ober und undter Groblna liber die Hoten
gemacht, von sollichem Pruckhl nach dem Pachel
hottun auf die Landstraszen undter Slamb (Slom).

Dann verer von der klain hottun und hofwisen ,
daselbst nach der Ponikhler Landstraszen, durch die
Stainpacher und Purkhdorfer Gemain auf das holzen
Kreuz bey S. Primos, von denselben Kreuz nach der
hohe fur den Locasz zu Raszwor, der ligt im Gericht, |
further widerumben auf das Dramina Pachel bei Supnekh
und den Seytzer Teycht.

Burkhfrieder so in beruertem Landtgericht gellegen
und anrainendt.


53

Erstlichen des Closter Seytz etlich stuckh und
guetter wie das des Closter Frevheit mit sich bringen.

Der hof poglet, dem Schroten gehdrig soli aucli
einen Purkhfridt haben mit dieser auszerung. In dem
dorff zn dem heyligen Geist, das dem Bischoffen von
Gurk zugehbrt, hat man Standrecht und Mauth an
Erichtag in den Pfmgslfeiertagen und an Sannct Maria
Magdalenatag einzunemen. Item auf allen den grundten
und guettern, so zu dem hoff Pogledt gehbren, wie
vor vernumen, hal man ali Erbar Handl auszerhalb
des Todes zu richten, zu Puessen und zu wandeln.
Wo aber einer auf den Grundten, der das Leben
verworcht hat in den Landtgerichlen Plankenstain oder
Gonobitz ainer betreten wird. der soli in dasselb
Landtgericht ob denselben grundt, die zu dem Pogledt
gehbren, wie er mit gurtl umfangen ist, geantburt
werden.

Der Sytz Ober Polszkha, den Seifrieden von
Dietrichstein gehdrig.

Item Freyenstein denen Regallen gehdrig.

Item Grienberg Christoffen von Prag gehdrig; die
haben zugleich ein hefreit auszgezaigt Gericht und
Purkhfridt, auch Stockh und Galgen.

Khrainnichsfeld soli auch einen Purkhfriedt haben.

Purkhschleiniz hat auch sein ausgezaigten Purkh¬
fridt.

Das Schlosz Khlain Ileusl hat gleichfalls sein
ausgewissenen Purkhfridt und Hochgericht auf allen
seinen grundten.

Windtenau dem Zaigkhl gehdrig soli auch haben
einen Purgkhfridt.

Das Schlosz Lembach deszgleichen.

54

Ebensfeldt in Trafeldt dennen von Stubemverg
gehbrig, soli auch einen Purkhfridt haben, dartzue das
hoche gericht auf allen seinen grundten.

Jablanitz, Gabrielen Tachi gehbrig soli auch einen
Purkhfridt daselbst haben.

Malefiz Rechtens befuerderung.

Das Malefiz-Recht hey der Herrschaft Plankhen-
stein wirdet im Marki Lemberg durch den geschworenen
Ponrichter in Steyer undter freyem Himel neben
etlichen Burgern und Peysitzern, die von einen Inn-
haber von der Stat Feystritz, Rohitsch und St. Georgeu
und anderen orten erpetten, besessen und gehalten.
Dennen wirdt umh Ir bemuechung ein Malzeit ge-
geben.

Die Executions-Personen des Malefiz-Rechtens
als den Pon-Richter, Maletiz-Redner und Frevmann mit
seinen Knecht vergnuegt der Landtgerichts Innhaber.
Derselben besoldung und lifergelt vermbg der Landt-
gerichts-Reformation.

Hoche Gericht.

Das hoche Gericht (vislice) sein die Undterthanen
in Lombnikh aufzusetzen, dartzue Innen die Burger-
schaft zu Lemberg zwo oder drev Personen zu Hulf
zu geben schuldig . . .

In beruertem Landtgericht ligen hernach volgunde
Pfarrkhierchen. Die Pfarrkhierchen zu Sannct Marein ...
Die Lemberger Pfarr mil Maria Magdalena filial. Die
Pfarr Kherschpach mit Iren Hlialen. Die Pfarr Lapuryach
mit derselben zur Khierchen. (Orožen op. cit. I. 439).
Pfarr Schleiniz . . . Pfarr Undter Pulszkha . . . Bey
Sanct Maria Magdalena Khierchen vor der Stat March-

55

burg wirdt Jahrlich den 22. July ein Kirchweich ge-
halten; feldt (fallt?) zu Standtrecht; Ruebsamen ein
Tischkandl.

Straff und Gerichtswandel.

Alie und jede Landtgerichtliche versprechungen,
straffmaszige Unzuchten und uberfarungen hat ein
Inhaber nach der Neuen Landtgerichtsordnung jeder-
zeit, doch ohne weibs und Khindt entgelt zu puessen
und zu straffen.

Erung und Sterbrecht.

Wenn ein Hueben durch absterben ledig wirdt
und dieselb ein nachgelassener Erb zu empfachen
ersucht, ist derselbe fur Sterbrecht und Erung ein
gulden, oder wo kein leibs Erb vorhanden ain anderer
Erbhold oder frembder mit dem Inhaber umb ein
gebuerliche Erung fur Anlat und Sterbrecht aufs Leiden-
hchst zu vergleichen schuldig . . .

Vischwaidt.

Auf den waszer der Traan hat man mit zu
vischen zu dem Hoff am Pogledt. Hebt sich an die
vischwaidt an zunachst ob dem Dorff Stokh (Penovje?)
genannt und werdt bis a n Puechpach ob Plankhen-
stain. Darnach hebt sich die bemelt vischwaidt \vider
an, bey der Miill undter den Stain, undter Plankhen-
stain, wie die Zugehbrung zu dem Pogledt die grundt
und guetter verraichen ab unzt ob dem Steg Lubitschva.

Maut.

Erstlichen zu Schwell (Zbelovo) undter Plankten-
stain. Die ander zu Pbltschach. (Ko sem 8. januarija
1898 v Poličanah bil, sem zvedel od spoštovanega
posestnika Antona Prešerna, po domače Lebenšeka,

56

ki ima svoj dom tik okrajne ceste na zahodni strani,
da je njegovega očeta mati kupila tisto kmetijo od
grajščine. Graszelnova grajščina se je gotovo z Zbe-
lovsko združila in je stala mitnica menda na grajščinski
zemlji. Ko smo hišo pregledali, se je pokazalo, da je
v južnem delu poslopja silno močno obokano zidovje,
ki je menda nastalo v 13. veku. Tudi gospodarsko
poslopje je starinsko. Ko so še bivali Graszelni na
svojem gradu, so imeli spodi za cesto gotovo svojo
pristavo, ki se je pozneje rabila menda za stanovanje
mitarja). »Die dritt (Mauth) zu Neudorf undter Lemberg.
Und die viert an der Goritzen ob Sannct Marein. Bei
diesen Meutstetten wierdt kein ordentliche Mautordnung
gefunden. Ursach, die Mauttner der ennden (teh krajev?)
sein lesen und schreibens unkhundig. Soli man schreiber
darauf halten, wuerde den Innhaber khaumb den
Unchosten auf die Mautdiener ertragen, denvegen
vvierdt solliche Maut durch Paursleut gehanndelt und
abgenommen, namblich was auf einen angeladenen
wagen gefuert wirdt, gibt man 3 Kreuzer, von ein
Sambrosz (tovorni konj) 1 kr. und was eine Person
tragen thut, gibt man 2 Pfenning Maut.«

XIV.

Konjiški župnik Peter zamenja Poličansko cerkev
L 1251 za ono v Tinjah.

|e|glejski patrijarh Berchtold je 23. oktobra 1245
podelil Slivniško župnijo Studeniškemu samostanu.

% Takrat je obsegala Konjiška župnija tudi Studenice
in Laporje in torej tudi Laporsko podružnico v
Poličanah. Studeniški samostan je pa želel, naj bi se

57

župnije tako omejile, da bi se Studenice z Laporjem
in Poličanami pridružile Slivniški župniji, ki je bila
samostanska last. To se je s pomočjo patrijarha
Berchtolda res doseglo, in Peter, Konjiški župnik, je
v drugi polovici 1. 1251. odstopil Laporje in Poličane
Studenicam in je dobil za to od Slivniške župnije
cerkev v Tinjah in pa pri Venčeslavu. Dotična listina
se glasi tako:

»Ego Petrus, Plebanus S. Georii de Gonowiz, ad
praeceptum Dom. Patriarchae Berchtoldi (ki je vladal
od 27. marca 1. 1218 do 23. maja 1251) felicis
memoriae paratus, necnon et animum suis ratio-
nabilibus inclinans preči bus hanc sub arbitris per me
pro pa rte mea electis teci commutationem: dans ad
fontem gratiae claustro sororis Sophiae Ecclesiam in
Peltschach cum integro iure ecclesiastico ex antiquo
possesso, similiter et illam in Laporiach Ecclesiam
cum omni iure simul attinenti pro illis duabus ecclesiis
scilicet S. Wenceslao el Tainach cum suis attinentiis
his tamen terminis assignatis: primus terminus est
qui dicitur Vevslriz, a superiori parte montis defluens,
secundus terminus est, qui dicitur Chestenpach, citra
quos exspirat iurisdiclio plebis de Gonowiz, tertius
terminus est fluvius, qui dicitur Leyseniz, qui hanc
facit inter nos divisionem, quod villas iuxta hanc
sitas, ad quamcumque iurisdictionem spectaverint, illae
(znabiti illuc?) et decimarum proventus spectabunt, et
sequentur Dacimae villarum locationem. In hanc
formam convenerunt et arbitri: Scilicet Rupertus
decanus de Kungesperg, Joannes Plebanus de Pulscau.
Popo de Lengenberg, Tvemo de Gvbel, Prior Purchardus
de Saiz« (Orožen, op. cit. L 442. Muchar, op. cit. V. 158
je zapisal namesto pravilne letnice 1251 po zmoti 1243).

58

Od zdaj zanaprej je bila med Konjicami in Sliv¬
nico ta le meja: z vrha Pohorja do sv. Urha potok
Bistrica, od tam pa Kostanjiščica, ki izvira v Juršni
Vasi in teče mimo Kostanjevice in se izliva v Ložnico.
Od vesi Spodnja Ložnica je šla meja menda po cesti
do Vrhovelj in od tod za Ličenco do Dravinje pod
Ljubično.

XV.

Se nektera stara poročila o Poličanah.

^Fchmutz (op. cit. III. 239) piše: »In bevahrten
Zp Urkunden bis zum Ende des zwblften Jahrhunderts
(sjt  kommen folgende Pfarren und Pfarrkirchen in
der Steiermark vor: . . . Laporiach, Pbltschach,
Mannsberg.« To ne bo obveljalo, ker so spadale Poli-
čane do I. 1251 pod Konjice.

Patrijarch Berchthold je podpisal 27. oktobra 1249
na Svibnem (Scharfenberg) pri Radečah pismo, s
kterim potrdi ustanovljenje Studeniškega samostana:
»Sopiha von Rohitsch und ihre Schwester Richiza,
Gemahlin Ottos von Kbnigsberg, haben mit Vorwissen
und Zustimmung des Patriarchalcapitels ein Nonnenstift
gegriindet im Orte Studeniz in der Nahe von Pdltsach,
und dabei den Namen Studeniz in die Benennung
Gnadenbrunn (Fons Gratiae — Mariae Prone) aus
Verehrung der heiligsten Jungfrau verandert.« (Muchar?
op. cit. 5, 226).

Filip Koroški, nadškof Solnograški sklene s Se-
kovskim škofom leta 1251 pogodbo o desetinah pri
Kirchbergu v pričo Ulricha Lichtensteina in Friderika
Poličanskega. (Dipl. Styriae. I. 324: »Actum Viennae
Kal. Januarii. Anno 1251.« Muchar op. cit. 5, 236).

59

Brata Rudolf in Henrik iz Lauenbacha dasta
Studenicam za svoji sestri Sofijo in Elizabeto pri
njunem vstopu v samostan 1. 1259. trinajst selišč
(mansus) v Zgornjih Poličanah in Jablanicah. (Stude-
niška listina, Muchar, op. cit. 5. 277).

»Leutold von Gonobiz« proda 4. maja 1271
Studeniškemu samostanu dve posestvi s hosto in
pašnikom v pričo teh dveh mož: »Pernger von Go-
nobiz (miles) und Ortolf, Richter zu Gonowitz«. (Stu-
deniška listina, op. cit. 5. 347).

Berchtold Pilštanjski in Diemuth, njegova žena,
Henrik Haide in Zofija, njegova žena, izročijo svoja
feudna posestva: mlin v Poličanah in osem selišč z
gornino, hostami in pašniki, nekdanjo last »des Amelrich
Spete zu Lembach« Rudolfu, mariborskemu meščanu,
v pričo »des Hartwick von Moosberg, Jacob, Vičar zu
Pettau, Marquard, Commendator zu Melnich, Weckerlein.
Richter zu Pettau und Marquard, Richter zu Marburg.«
(Studeniška listina, Muchar, op. cit. 5, 444).

Rudolf, mestni sodnik v Mariboru, proda 12. marca
1295 Studeniškemu samostanu zgoraj omejenih osem
kmetij z gornino v Poličanah. (Muchar, op. cit. 6, 104).

Oglejski patrijarh Bertrand ukaže 19. januarja
1341. naj njegov generalni vikar Jakob »Carraria«,
kanonik v mestu Treviso, presodi in potrdi pravice,
ktere si svojijo Studenice nasproti župniji Sv. Marija
v Poličanah (Listina v Joaneju, Muchar, op. cit. 6, 292).

»Friedrich vonHarberg« proda 24.marca 1359 grofu
Frideriku Celjskemu nektera posestva v Poličanah »Giiter
zu Policzach«. (Krones, die Freien von Sanneck, I, 174).

Herman Celjski (1332 —1385) podari cesarju
grajščino »Stattenberg« in ž njo seveda tudi podlož¬
nike v Poličanah. (Krones, op. cit. 11. 157).

60

Jan Vitovec, češki vojvoda Celjskih grofov, osvoji
Zbelovo »und die Thiirme zu Waitenstain und Poltschach«
1. 1439. (Muchar, op. cit. 7, 290).

Cesar Friderik IV. podpiše 12. julija 1479 listino,
s ktero prepusti Andreju Stermolu desetino v Poličanah
(Muchar, op. cit. 8, 115).

XVI.

Poličanski kmeti Štatenberške grajščine.

Ostari grad Stattenberg je stal eno uro proti jugu od
sedanje grajščine v občini sv. Ane. Novi grad
je pozidal med 1. 1720 — 1740 Dizmaz grof Attems,
kterega grb, štiri navzdol obrnjeni šilasti zobci,
se vidi na urbarju I. 1747, iz kterega sledeče po¬
vzamemo :

Ambt Pbltschach.

Simon Khotnigg dient 1 II. 4 K., 4fache Stever
4 11. 16 K., 4'/ 4  Zs. 4 11. 32 K., Contrib. 32 K. Klein-
rechte 18 K 10 II. 42 K. Jury Godez, 16 11.42 K;
Gregor Khegl, vor Jansche Khotnigg 9 II. 49 K;
Matthaus Kholtnigg 9 11. 49 K; Jury Didischegg (De-
tiček) 16 tl. 53 K; Lucas Grabaner 6 tl. 5 K. Jurv
Theichmaister 8 II. 30 K; Michael Dedischegg 6 11.
49 K. Jansche Kharren (Koren) 11 11. 8 K; Item er
Kharren von dem Andreas -Poschotegg-Grundt vor
Ziinsz und Robot gelt 18 11., per Kleinrechten 27 K;
Jansche Dedischegg 18 11.; Jacob Sentschnigg 6 tl.
6 K; Wlasch Dedischegg 11 tl. 17 K; Paul Smodey
vor Piischotegg, von des Pongraz \vuester Hueben
17 11. 2 K; Michael Khotnigg (Gregor Stanberger) dient
vor des Jury Sternischa (Strniša) Midi laut des alten

61

Khaufbriefs 3 f 1; Petter Piischotegg, vorhin Sebastian
Mali, dient von einer Kaufrechts - Hueben und von
einer Muli vor alles und jedes sambt Robotgeld auszer
des Ziinnsz getrauth 20 11.; Kleinrechte 18 K.; Jernev
Smodev, vorhin Matthia Khotnigg 8 11.31 K; Wastian
Khotnigg, des Stentschnig selig Aidamb 8 11. 31 K:
Jansche Smodev 13 11.; Franz Pischotegg 1 11. 30 K;
Pangratz Khotnig dient von einem Hauszl 30 K;
Anthoni Obresch 1 11.

Kleindorf.

Matthia Dedischegg 10 tl. 3 K; Simon Primež
20 11.

Luxendorf.

Mathia Khain 12 11.56 K; Lorentz vorhin Valenti
Rohr 1 tl. 20 K; Jury Rohr 13 11. 10 K; Gregor
Ramur, vor des Valenti des Bedinegg Sohn 12 11.;
Niclauss Turckh dient von des Mathia Wrabitsch
Hueben 1 11. 13 K; Mateusz Werglesz, Rest von 1708
bis 1714, 89 11. 10 K; vor diesem Aufsandt hat der
Niclasz Turkh einen Weingarten in Dolschagberg per
40 11. Der Alte idem (Werglesz?) Matia Vrabiitsch
Rest bis Ende 1699, 20 11.; Mathia Poscherin (Prešern?),
vorhin Lucass Rohr 13 H. 6 K; Lucasz Rohr verstorben
bis Ende 1730, 137 11. 15 K; hat ober dem Poschour
ein Weingarten in Zerva. Joseph Collander 12 fl.
29 K; Blasch des Miichl Sohn von 1713 biisz 1725,
13111.49 K; Gašper Khain 6 11.14 K; Marco Khain 6 11.
14 K; Item Restiern sye beede als die Hueben bev-
sanben waren von 1714 bis Ende 1718, 61 11. 24 K;
Martin Robin 18 11. 32 K; Jurv Vrabitsch vorhin Urban
Khain 12 11. 44 K; Urban Khain blibe per Rest von
1713 bis 1720, 108 fl.

62

Lobitschna.

Jury Khosmatsch 14 fl. 33 K; Jerne Schager
13 fl.; Jacob Smodey Rest bis Ende 1712, 88 fl.
27 K; Michael Khmeth 20 fl. 42 K; Lorentz Khovatsch
des Herrn Pfarrer von Lappriae Unterthan 30 fl.;
Sophia Tschatrin (Čater) von des Khusche Khauf-
recht 7 fl. 6 K; Andre des Gašper Sohn 11 fl. 48 K.

Freyholden zu Ambt Pbltschach.

Jerney Sternath dient frey 2 fl, Leubsteyr 15 K,
Robot gelt 1 fl. 30 K = 3 fl. 45 K; Valenty Haffner,
3 fl. 36 K; Caspar Suar 3 fl.; Jury Stermbschegg
2 fl. 30 K; Wlasch Rohr 2 fl. 45 K; Er Wlasch desz
Michl Sohn blibe per Rest bis 1724, 61 fl. 53 K;
Thomasz Strausz, 2 fl. 45 K; Stephan Nevscher 3 fl.
15 K; Jacob Khotnig 3 fl. 15 K; Michael Khollar
Rest von 1704, 30 K;

Na koncu urbarja od I. 1747 stoji opazka: Surama
der 1747 Stiift Ertragnisz 3419 fl. 55 K, 2 Pfg.;
Robot Gelt 429 II. 26 K, zusammen 3849 11. 21 K,
2 Pfg. . .«

XVII.

O začetku Poličanske cerkve in o spremembah,
ki so se ž njo godile.

ajstarejše cerkvene stavbe na Štajerskem so bile
pozidane v 12. veku in sicer v takrat navadnem
romanskem slogu. Mnogozasluženi konservator

Janez Graus je naštel v svojem listu »Der
Kirchenschmuck« 1871 na str. 119 in 1878, na

str. 99 več teh cerkev. Najimenitniše so: St. Margareth
bei Knittelfeld, Obdacli, Obenvolz, Straszgang, Heim-

63

schuh bei Leibniz, St. Georgeu ob Murau, St Stefan
bei Stainz, Straden, Mariborska stolna cerkev v svojem
prvotnem jedru, Ptujska cerkev sv. Jurja, v kterej
kapiteli romanskih stebrov še iz zidovja gledajo, in
pa cerkev v Špitaliču. Razun teh naštetih jih je
menda samo še čvetero ali pet enako starih cerkev
v naši Štajerski deželi. Prejšnje cerkvene stavbe so bile
lesene. (Kirchenschmuck 1878, str. 98).

Muchar (op. cit. III. 179—181, 239) prišteva tem
najstarejšim cerkvam iz 12. veka še tudi Gornji Grad,
Slovenji Gradec, Braslovče, Žale, Pilštajn, Šmarje,
Kunšperg, Laporje, Poličane, Slov. Bistrico, Črešnjevec.
Spodnjo Polskavo, Sv. Vencesl.. Št. Lenart, Hoče, Sliv¬
nico, Vozenico in Jarenino, dasiravno so bile skoraj
vse tako prezidane, da je težko dognati, kaj da se je
še iz one dobe ohranilo.

Čisto gotovo je pa stala v Poličanah cerkev že
1. 1251, ker je Konjiški župnik Peter tega leta odstopil
Studeniškemu samostanu: »Ecclesiam in Peltschach
cum integro iure ecclesiastico ex antiquo possesso
similiter et illam in Laporiach.« Ker govori župnik
Peter o starih pravicah Poličanske cerkve, moramo
iz tega sklepati, da so bile tiste pravice že vendar
toliko stare, da ni vedel nikdo takrat še živih doma¬
činov kaj o začetku cerkve povedati. Verjetno je torej,
da so imele Poličane že preje leseno kapelo in potem
proti koncu 12. veka je pa bila pozidana cerkvica
iz kamenja.

Povedalo se je že, da je na južni strani Poli¬
čanske cerkve vzidana plošča z napisom: »Fundator
huius Ecclesie Iring«, to je, ustanovnik te cerkve je
Iring. Beseda Fundator pomeni moža, ki je tla ali

C4

temelj poslopja položil, ali pa tudi jega, ki je ustanovo
založil z dohodki pa tudi jega, ki je hišo pozidal.

Muchar (op. cit. IV. 241) nam poroča, da je kralj
Arnulf na svoje stare dni (umrl je leta 899) vsled
priprošnje grofov Iring pa Isengrim 31. avgusta 898
nekemu korotanskemu plemenitašu Zvvetbochu podelil
veliko kraljevih posestev v Karantaniji in v grofiji
Liutpolda, in da je 1. septembra 898 dodal še veliko
zemlje med Koroško Krko in Štajersko Muro in veliko
kmetij, host, činžev, podložnikov in pravico do lova
in ribljenja. (Archiv fiir Siiddeutschland 11. p. 214—216).

Na dalje poroča Muchar (op. cit. IV. 244), da je
kralj Ludovik 1. 904 po priprošnji Iringa in drugih
veljakov podelil svojemu zvestemu služebniku Arpo veliko
posestev »im Lipinathal« (Ljubno-Leoben).

Štajarska dežela je pripadala do Drave Oglejski,
od Drave naprej pa Solnograški nadškofiji. Škofa so
namestovali njegovi arhidijakoni, katerim je bilo več
ali manje župnij v nadzorovanje izročenih. L. 1289
je živel Iring, arhidijakon Solnograškega škofa v spodnji
pokrajini (Untere Mark) Štajerske dežele, (Muchar, op.
cit. III., 237: Admonter Urkunden. Dipl. Stvr. II. 211,
308. Reiner-Urkunden).

G. deželni arhivar Zahn nam je v »Styriaca« L, stran
33—83 v svoji razpravi »Taufnamen« marsiktero ime raz¬
ložil, a za našega »Iringa« nisem nič povoljenega našel.

Pa tudi tega si ne upam določno trditi, ali je bil
eden ali drugi teh »Iringov« s Poličansko cerkvijo v
kteri zvezi ali ne. Preje sem mislil, da je arhidijakon
Iring cerkev pozidal; zdaj pa moram odjenjati, ker se
ne da tajiti, da je imela Poličanska cerkev že 1. 1251.
»stare pravice«. (Primeri: »Die Haupt- und Stadtpfarr-
kirche St. Georg in Pettau, von dr. Jos. Pajek, 10).

5

67

Da so Poličansko cerkev večkrat predelali in raz¬
širili, to kaže že tudi dognana resnica, da je bila cerkev
nekdaj posvečena Materi božji in je pozneje dobila
drugi naslov, namreč ime Sv. Križa. Kakor smo namreč
že povedali, je nastal med Studeniškim samostanom
in pa med cerkvijo Sv. Marije v Poličanah prepir
zavoljo nekaterih pravic in je bil kanonik Carraria od
patrijarha Bertranda 19. januarja 1341 odposlan, naj
bi pravdo razsodil.

Hanns Graeszel naroča v svojem pismu od 13. no¬
vembra 1429, naj opravlja župnik Laporski ali pa
njegov kapelan vsako nedeljo in praznik božjo službo
»in der Kirchen zu Poltsach«. Če bi opravilo izostalo,
»hietten, als offt das geschech, so ist der benant pharr.
oder sein nachkommen der benannten Kirchen u n s e r
frawen gen Poltzach verfallen und schuldig zu geben
einen vierdung wachs«. V tej dobi so bile Poličane
pod duhovsko oblastjo župnika v Laporjah.

Iz ustanovnega pisma Ernesta, škofa Krškega iz L
1430 je razvidno, da se je hotelo z ustanovo oskrbeti
posebno češčenje Matere božje in pa sv. Katarine:
»Als haben wir nach soleh er Erkantnus Gott dem herrn
unser Frauen Maria seiner Mutter und allen Heiligen
und nemlich der hi. Jungfrauen St. Catharina zu lob
und ehren . . . diselbe ewige Mess . . . gestift.«

Z ozirom na način gotiškega svoda in njegovega
rebrovja, ki se nahaja v lopi zvonika, bi sodil, da je
bil zvonik pozidan ali prezidan proti koncu 13. veka.

O času Krškega škofa Krištofa Andreja je bila
Poličanska cerkev podružnica Bistriške župnije in je
stal v njej tudi altar sv. Katarine, kakor je to razvidno
iz navedenega pisma od 6. decembra 1588: »bene-
ficium simplex . . . altaris Sanctae Catharinae virginis et

5*

68

martvris in capella Poltschach eidem Ecclesiae (in
oppido Feistriz) parochiali filiali.«

Ustanovno pismo c. k. gubernija od 1. novembra
1776 pa govori, »dasz der Stifter zur hi. Kreuz-Kirchen
in Poltschach auf ewige Zeiten verschiedene Gallen
und Realitaten vermacht hal«.

Ker so posebno o povodnjih oni farani, ki so
stanovali na desnem bregu Dravinje, le težko v
Laporje k službi božji dohajali, se je ustanovila v
Poličanah 1. 1760 posebna župnija, dasiravno še niso
bili dušnemu pastirju potrebni dohodki zagotovljeni.
Krški škofijski ordinarija! je 17. decembra 1774 izročil
1250 tl. namestu že preje imenovanih razprodanih
posestev Graszelnove ustanove. Za te denarje se je
kupilo deželno dolžno pismo od 1. februarja 1774,
št. 431 in kn.-šk. ordinarijat v Gorici je 30. decembra
1774 ustanovo potrdil in tako je bilo dušnemu pastirju
v Poličanah zagotovljenih vsakoletnih 50 fl„ za katere
denarje sta se morali vsak teden dve sv. meši opraviti.

Krstna, poročna in mrtvaška knjiga se pričnejo
z 1. 1760. Dosedanji provizor Janez Stranzer je postal
1. 1760 stalni župnik. Prvi kaplan, ki ga tukaj zasle¬
dimo, je bil Janez Ev. Andre, ki je svojo službo na¬
stopil 28. januarja 1778.

Ko je po naročilu Vincencija Jožefa, knezoškofa
Lavantinskega iz roda knezov Schrattenbach, izšel prvi
»Schematismus der Bistum Lavantischen Geistlichkeit
1796« je imela Bistriška dekanija to le lice.

Dekanat Windisch-Feistriz. Stadtpfarr
Windischfeistriz. Vakat. Hr. Franz Perko, Pfarrer zu
Unterpulsgau, Decanats- und Pfarrsprovisor. Hr. Joh.
Bapt. Michel, pensionirter Benefiziat von St. Joseph.
Hr. Johann Georg Dobey, pensionirter. Benefiziat von

69

der Stadtpfarr Feistriz. Hr. Paul Kotscheer, 1. Kaplan.
Hr. Johann Franz Gutschenigg, 2. Kaplan. Hr. David
Do erer, Pen sionist.

Pfarr St. Martin am Pachern. Hr. Anton Bisziak,
Pfrr. Simon Sovinz, Kaplan.

Pfarr Oberpulskau. Michael Kobau, Pfrr. Georg
Appat, Kapi.

Pfarr Unter-Pulskau. Franz Perko, Pfarrer und
Decanatsprovisor, wie oben. Dominicus Schottnig, Kapi.

Pfarr Kerschbach. Valentin Joseph Schager, Pfrr.

Pfarr Monsperg. Valentin Rutschger, Pfrr. Joseph
Schutz, Kapi.

Pfarr Maxau. Franz Xav. Siebenbtirger, Pfrr. Jakob
Tuschar, Pfarrsprovisor.

Kurazie Studeniz. Franz Zeiselsteiner, Kurat.

Pfarr Poltschach. Michael Stramzer, Pfarr. Anton
Gulterer, Kapi.

Pfarr Laporie. Kaspar Strininger, Pfarr. der Gottes
gelehrhtheit Baccalaureus for. Kaplanav unbesetzt.

XVIII.

Dušni pastirji, ki so v Poličanah delovali.

! akor je razvidno iz predi podanega ustanovnega
pisma, je bil do leta 1540 kaplan v Poličanah
Rudbert Zmolnik, 1  in I. 1540 je bil kot njegov
naslednik prezentiran Gašpar Pruker.

1  Smolnik Rupert, sin rajnega kovača Mihaela Smolnika iz Konjic
(Smolnich de Gonobiczj, akolit Oglejske škofije, je postal 27. februarja 1496
v Cevdadu subdijakon na naslov gospoda Frančiška Pergerja „de Siamnich",
19. marca 1496 dijakon, in 2. aprila 1496 v Ogleju mašnik. (Anton Koblar,
Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, VI, 107 po prepisu v. č. g. M.
Slekovca.)

70

Janez Stranzer, župnik od 1780 do 23. novembra
1797. Mihael Schiller, provizor od 24. sept. 1797 do
novembra 1798, župnik od novembra 1798 do no¬
vembra 1824. Jožef Dežela, provizor od 26. novembra
1824 do 24. aprila 1825. Anton Hmeljak, župnik od
24. aprila 1825 do 8. marca 1849. Jožef Altman.
provizor od 21. marca 1849 do 2. junija 1849. Anton
Šmon, župnik od 3. junija 1849 do 14. decembra 1872.
Jožef Ulčnik, provizor od 15. avgusta 1872 do 30. aprila
1873. Benedikt Jury, župnik od 1. maja 1873 do
8. maja 1889. Gregor Presečnik, provizor od 8. maja
1889 do 31. avgusta 1889. Janez Pajek * * * * * * * * 1 , župnik od
1. septembra 1889 do 19. januarja 1890. Gregor Pre¬
sečnik, provizor od 20. januarja 1890 do 30. aprila
1890. Janez Lenart, župnik od 1. maja 1890. Pozidali
so novo cerkev za blizo 16000 gld.

Kaplani so bili tukaj: Jan. Ev. Andre, 28. 1.
1778 do 30. 4. 1782. Janez Biser, 1. 5. 1782 do
aprila 1786. Franč. Stibenegg, junij 1786 do aprila
1789. Jožef Apih od maja 1789 do’ maja 1793.
Jurij Ranzelli od jun. 1793 do julija 1794. Filip Valenčič
od avg. 1794 do apr. 1795. Anton Gulterer od 4. avg.

1795 do 1. avg. 1796. Simon Kastelic od decembra

1796 do decembra 1797. Jožef Schutz od januarja
1798 do maja 1800. Basetti od junija 1800 do aprila

1  Spominska podoba nosi ta napis: „V pobožni spomin pri daritvi

sv. maše naj bodo priporočeni v. č. gospod Janez Nep. Pajek. Rodili so se

na Prežigalu 27. marcija 1833. Za inešnika so bili posvečeni 29. julija 1855.

Za kaplana so služili v Gornjem Gradu od 1. septembra 1855 do 15. sveč.

1856; v Šoštanju od 15. sveč. 1856 do 1. jul. 1859; v Žalcu od 1. jul.

1859 do 5. sept. 1861; v Dramljah od 5. sept. 1861 do 1. maja 1865; v

Slov. Bistrici od 1. maja 1865 do 15. jan. 1867 ; v Savski Selnici od 15. jan.

1867 do 4. jun. 1870. Za župnika so bili v Zdolah od 4. junija 1870 do

1. septembra 1889 in so tamošnjo cerkev prezidali in vzdignili, v Poličanah
pa od 1. sept. 1889 do svoje smrti 19. januvarja 1890. Bog jim večni pokoj
daj, Nebeška luč jim sveti naj!“

71

1802. Perše od maja 1802 do maja 1804. Speziari
od julija 1804 do julija 1805. Janez Lemič od julija

1805 do decembra 1806. Janez Rotter od decembra

1806 do junija 1807. Gregor Paglovic od julija 1870
do novembra 1808. Ludovik Battistig od 1. novembra
1808 do 25. aprila 1810. Janez Čamer od maja 1810
do 22. oktobra 1810. Jakob Pražnikar od 23. oktobra

1810 do oktobra 1811. Vincenc Brayer od 1. novb.

1811 do 1. novb. 1812. Matevž Pirc od 1. novb. 1812
do febr. 1813. Jakob Detelja 8. 7. 1813 do 29. 4. 1815.
Tomaž Rom od julija 1815 do novb. 1821. Kaspar
Sorš od novb. 1821 do okt. 1823. Filip Kolar od
novb. 1823 do novb. 1824. Anton Vanič. novb. 1825
do jan. 1826. Ignacij Boleszlavsky 16. sept. 1830 do
6. marca 1831. Juri Kocbek, 11. 8.1831 do 30. 9.1832.
Marko Plešnik, 1. 10. 1832 do 7. 5. 1833. Jožef
Steininger, 8. 10. 1833 do 17. 5. 1834. Matija Koren,

17. 5. 1834. do 2. 10. 1838. Valentin Orožen, 3. 10.
1838 do 8. 3. 1842. Anton Srednik, 9. 3. 1842 do
14. 10. 1846. Franč. Kosar, 15. 10. 1846 do 18. 4.
1848. Juri Toffant, 22. 4. 1848 do 26. 12. 1849. Jakob
Mastnak od 27. 12. 1849 do 23. 4. 1855. Juri
Kopriva od 24. 4. 1855 do 31. 8. 1867. Jakob
Krušič, 15. 9. 1867 do 11. 3. 1872. Jožef Ulčnik,
20. 3. 1872 do 14. 12. 1872. Jožef Rostohar, 5. 3.
1873 do 30. 4. 1873. Jožef Ulčnik, 1. 5. 1873 do
30. 4. 1877. Janez Vrabl, 1. 5. 1877 do 19. 10. 1877.
Jakob Cajnkar, 20. 10. 1877 do 25. 10. 1882. Anton
Vamberger, 26. 10. 1882 do 2. 9. 1885. Gregor Pre¬
sečnik, 3. 9. 1885 do 17. 9. 1890. Anton Mojžišek,

18. 9. 1890 do 31. 5. 1892. Vid Janžekovič, 1. 6.
1892 do 28. 2. 1894. Anton Lajnšič, 1. 3. 1894 do
9. 2. 1889. Anton Šebat, 9. 2. 1898. —

72

XIX.

Župna fasija.

Fasija od 5. avgusta 1789.

Vsi dohodki znašajo . 393 gld. 54 kr.

Župnik daje kaplanu hrano in si računi za to
100 gld.

Župna fasija po c. k. namestniji presojena 27. ja¬
nuarja 1852 kaže 368 gld. 28*/ 4  kr. dohodkov in
210 gld. 9 kr. stroškov, torej čistega dohodka 158 gld.
19V 4  kr.

XX.

Župni inventarij.

Inventarij od 28. maja 1860.

1. Župnišče. 2. Gospodarsko poslopje. 3. V Čret¬
niku zidana klet. 4. Njiva v Pinterci. 5. Kuhinjski vrt.
6. Zelnik za Belo. 7. Njiva pri mostu blizo Spodnjih
Poličan. 8. Njiva pri peči za opeko. 9. Travnik v

73

Pinterci. 1  10. Travnik v Čretniku. 11. Pašnik pri zel¬
niku. 12. Pašnik v Kočnem. 13. Pašnik v Cirju.
14. Pašnik v Čadramu. 15. Vinograd v Čretniku.
16. Vinograd v Kočnem. 17. Vinograd v Cirju. 18. Vino¬
grad v Prihovi. 2  19. Vinograd v Verholah. 20. Ustanova
vsakoletnih 25 sv. maš za Rudolfa Graszelna, pokrita
z dohodki 10 gld. 55. Ustanova vsakoletnih 12 sv. maš
za Matijaša Novaka, pokrita z dohodki 31 gld. 22. Od
župne cerkve 14 gld 40 kr. za sv. meše ob kvatrah.
23. Od podružnice Marija Lubična 73 tl. 35 kr. za
13 sv. maš. 24. Zbirca se je po dopisu c. kr. okrajnega
glavarstva v Mariboru od 4. avgusta 1886, št. 54
rešila s 4000 gld. 89 kr.

XXI.

Cerkveni inventarij.

>

I nventarij od 15. decembra 1860 kaže, da je imela
župna cerkev pravic vrednih 720 gld., lastnega pre-
9) moženja 189 gld., v ustanovah 1559 gld. in orodja
za 938 gld. 40 kr. za vsem torej 3406 gld. 40 kr.

Inventarij od 16. decembra 1860 kaže, da je
imela podružnica Marija na Lubičnem sledeče premoženje.
1. Cerkev z zvonikom. 2. Cerkveno hišo. 3. Cerkvenikov
dom. 4. Vinograd v Prenošu. 5. Nov nasad. 6. Pašnik.
Vse to skupaj je vredno 475 gld. Glavnic je imela
Lubična 2405 gld. 26 kr. in orodja za 456 gld. 7 kr.;
vse premoženje podružnice je torej znašalo 3336 gld.
33 kr.

1  Števila 4., 5., 6., 7., 8. in 9. so spadala preje k župnišču v La¬
porju in so se prepustila proti letni najemščini 10 gld. 50 kr., ki se ne
sme nikdar povišati.

2  Štev. 16., 17. in 18. so namenjena za ležje vzdrževanje kaplanov.

74

XXII.

Ustanove.

1. Ustanova vsakoletnih svetih meš za Rudolfa
Graszelna pokrita z dohodki 10 gld. 50 kr. kot obrestmi
dolžnega pisma 1. februarja 1774, št. 431.

2. Matevž in Terezija Novak sta položila 1000 gld.
z dolžnim pismom od 1. novembra 1785, št. 3618,
namreč 700 tl., in od 1. maja 1815, št. 24.197, 300 fl.
(Sacristei. Tabelle vom 10. Juli 1851).

3. Štefan Bohak je po naznanilu okrožnega urada
v Celju od 16. junija 1781 sporočil v zboljšanje do¬
hodkov dušnih pastirjev v Poličanah svoj pod Štaten¬
berg spadajoči vinograd urb. št. 449 v Prihovi.

Margareta Strausz je sporočila v isti namen 3. de¬
cembra 1797 svoj v Cirju ležeči vinograd urb. št. 619 1 / 2
grajščine Štatenberg.

Marija Kain je sporočila v isti namen 3. decembra
1797 svoj vinograd spadajoč pod Štatenberg, urb.
št. 624 v Kačni Gori.

Te tri ustanove so Lavantinske kn.-škof Vincencij
knez Schrattenbach potrdili 10. oktobra 1798.

4. Mihael Schiller, župnik v Poličanah volijo z
oporoko od 25. oktobra 1824 župni cerkvi v Poličanah
125 11. za dve vsakoletni sv. meši.

5. Ana Wittek, udova c. k. ministerijalnega tajnika
izroči 1. oktokra 1860 Poličanski cerkvi 100 gld.
srebra s tem, da se naj 15. septembra za njenega
rajnega moža Karola Wittek-a črna sv. meša poje.

6. Barbara Krajnc iz Lušečke Vesi št. 4 voli
10. februarja 1871 Poličanski cerkvi 100 gld. za dve
vsakoletni tihi sv. meši.

75

7. Jurij Florijančič iz Spodnje Breznice št. 6
sporoči 31. oktobra 1865 cerkvi 100 gld. za tri vsako¬
letne sv. meše.

8. Lovrenc Sovine v Spodnjih Poličanah izroči z
oporoko od 13. februarja 1890 cerkvi 250 gld. za
sv. meše.

XXIII.

Kapela sv. Lukeža.

južni strani stare župne cerkve je stala pri-
prosta kapela sv. Lukeža in se je smelo v njej
meševati. Pri zidanju nove cerkve bilo je treba

prostora, ki ga je dosihmal zavzemala kapela

sv. Lukeža, in za to so jo podrli.

XXIV.

Pokopališče.

'VTa severnem koncu Poličanske Vesi se nahaja
\ pokopališče, ki se je pred osem leti proti severu
za nekoliko korakov razširilo, ker za naraščajoče
število faranov v svojem prejšnjem obsegu ni več
zadostovalo.

XXV.

Prebivalci.

Tloličanska župnija je štela 1. 1897 svojih 2521 duš.

Prebivalci po svoji modrosti in poštenosti lepo
V slovijo in stanujejo v Dravinjski dolini in na
bližnjih bregovih v sledečih selih: Zgornje Poličane 1 ,

1  Sela, ki se nahajajo na znožju gorovja, imenuje Slovenec Poličane
ali Poliče od besede „polica“; na višili policah ležeče vasi pa imenuje
Klopce, od besede „klop“. Kjer je v dolini kaj več brega, tam je Klanec.

76

Spodnje Poličane, Podboč, Maherska Ves (Marchen-
dorf) Pekel, . Breznica, Čretnik, Čadram. Stanosko,
Lešečka Ves, Lubična, Lobnik, Podlubično. Girje in
Kočnik imata obilo vinogradov, ki dajejo prav prijeten
pridelek.

XXVI.

Rešitev zbirce.

f o štajerski deželni postavi od 18. julija 1871 se
je rešila zbirca, ki jo je imel Poličanski župnik
dobivati od svojih faranov tem potem, da se je
pomnožila vsakoletna davščina s številko 20.

Ker se nam poda tako zvesto lice Poličanske
župnije za leto 1884, ko se je reševanje uradno po¬
pisalo, naj sledijo tu imena vseh rešiteljev in pa od
njih plačani znesek. Tu in tam je pristavljeno tudi
hišno ime in pa, kam je kmetija preje podložna bila.

Poličane. Andrej Grundner (pri Korenu), 71 gld.
10 K; Janez Hartner 94 II. 80 K; Štefan Detiček
(Jerneje) 47 tl. 40 K; Jožef Detiček (Rihl) 23 11. 70 K;
Jakob Franci (Zgornji Koren) 71 11. 10 K; Juri Breznik
(Bohak) 23 fl. 70 K; Jakob Žager (Kraner) 23 fl. 70 K;
Juri Kampel (Belek) 47 fl. 40 K; Marija Rober (Kola¬
riča) 24 fl. 20 K; Anton Kokne (Tinč) 47 fl. 40 K;
Jernej Štumpf 21 fl.; Simon Mlaker (Zatiček) 71 fl. 10 K;
Simon Rober (Kocian) 47 11. 40 K.; Rozalija Škerjanc
(Poharc) 23 fl. 70 K; Anton Prešern (Ledenšek) [reete
Lebenšekj 47 fl. 40 K; Janez Jezernik (Bidvek) 47 11.
40 K; Mat. Zlatorepec (Primec) 47 fl. 40 K.

Lubično. Ana Kolander 23 fl. 70 K; Elizabet
Kegu (Tontek) 23 fl. 70 K; Frančiška Kmet (Kranc)
47 fl. 40 K; Franč. Korošec 23 fl. 70 K; Jožef Franci
43 fl.; Andrej Kohne 43; Kašpar Kohne 43; Jakob

77

Bizjak (Zvon šok) 43 fl.; Florijan Švagan (Florjan) 22 fl.;
Jožef Robič (Bohak) 21 fl. 50 K; Marija Pevec
(Goljaš) 21 fl. 50 K; Filip Bohak 21. fl. 50 K.

Po d-Boč. Matej Onič (Spehovnjek) 47 0. 40 K;
Janez Babšak (Bauer) 47 fl. 40 kr.; Jožef Jurančič
(Vreščak) 47 fl. 40 K; Janez Kosič 47 fl. 40 K;
Matija Potisk (Andrejc) 27 fl. 70 K; Franč. Petelinšek
(Robič) 23 fl. 70 K; Juri Kampuš (Lipove) 23 11. 70 K;
Jožef Žechmer 47 fl. 40 K; Franč. Graf (Grof) 27 fl.
70 K; Mihael Jager 23 fl. 70 K; Andrej Jaguč (Drečak)
23 fl. 70 K; Jakob Jančič (Drečak) 47 fl. 40 K; Anton
Krajnc (Kroisendorf) 27 fl. 70 K; Andrej Jagodič
(Suhi Drečak) 47 fl. 40 K; Florijan Vodnik (Pahulet)
23 fl. 70 K; Jernej Potisk (Puščen) 47 fl. 40 K;
Jožef Potisk (Žebej) 23 fl. 70 K; Lovrenc Sovine
47 fl. 40 K; Anton Kodrič (Fišner) 47 fl. 40 K; Va¬
lentin Stibler (in Scheiderke) 23 fl. 70 K.

'Pekel. Valentin Damše 47 fl. 40 K; Andrej
Golob (Blažneč) 47 fl. 40 K; Franč. Kočajž (Šamel)
47 fl. 40 K; Anton Šuc (Jožek) 47 fl. 40 K; Eduard
Candolini 47 fl. 40 K; Jožef Baumanu (nekdaj pod¬
ložnik Zbelovski) 47 fl. 40 K; Jakob Kodrič (Markov
Jakec) 37 fl. 70 K.

MaherskaVes (Merchendorf). Ferdinand Binder
(Thomann, Agent in Triest) nekdaj Zbelovski, 94 fl.
80 K; Lovrenc Jemenjšak (Urlep, Zbelovski) 14 fl.;
Mihael Jager (Golob) 47 fl. 40 K; Simon Drev (Jerpek)
47 11. 40 K; Andrej Mahorič (Zbel.) 56 11. 50 K;
Andrej Modrič 36 fl. 90 K.

Brezni c a. Jožef Bohak, 47 fl. 40 K; Anton
Uršič 4 fl. 40 K; Juri Trofenik (Terepec) 23 fl. 70 K;
Juri Drofenik 47 fl. 40 K ; Anton Stumpf (Studeniški
podložnik) 47 fl. 40 K ; Jožef Bohak (Žunižek) 14 fl.;

78

Juri Rahle (Polun) 14 fl.; Blaž Korošec (Nočnik) 14 fl.;
Valentin Jamšek (Kovač) 14 fl.; Juri Kohne (Varga)
23 fl. 70 K.

Čadram. (Vsi kmeti so spadali nekdaj pod Stu¬
denice). Jožef Francel (Bukšek) 14 fl.; Franc. Grundner
47 fl. 40 K; Jakob Sattler (Kolar) 47 fl. 40 K; Jožef
Jager (Krampežnjek) 31 11. 05 K; Janez Žnidar 47 fl.
47 K.

Stan o s ko. Florijan Stermšek (Stud.) 11 fl. 85 K:
Franc. Stermšek (Juras) 23 fl. 70 K; Simon Kodrič,
vulgo Šrot (Štatenberski podi.) 11 fl. 85 K; Janez
Jemenjšek (Poharc, Konjiški podi.) 23 fl. 70 K; Mihael
Grosek (Miheljak ali Kerčovniški, Stud.) 14 fl.; Jakob
Gamsi (Gluhajner, pod Konjice) 14 fl.; Jakob Stermšek
(Stoporko, Štatenberg) 47 tl. 40 K; Juri Kranjc (Puk-
majster-Gluhajner) 14 fl.; Franč. Polanec (Skoper) 14 fl.;
Jakob Strnad (Palir) 47 fl. 40 K; Marko Prešern (Med-
vejski Jurač) 14 fl; Apolonija Korošec (Bračko) 14 fl.;
Marija Stumpf (Stumpflja) 14 fl.; Martin Rober (Romih)

14 fl.; Franč. Korošec (Ciglar) 14 fl.; Štefan Brglec
(Jakopič) 17 fl. 10 K; Šimon Stanovšek (Klebec) 17 fl.

10 K; Valentin Ambrož (Janžurek) 17 fl. 10 K; Pavel
Urlep (Šerbelj) 10 fl. 10 K; Anton Kolar (Krampežnjek)

11 fl.

Lešečka Ves (Luxendorf). Kmeti so spadali
nekdaj vsi pod Štatenberg. Anton Detiček (Knap) 11 fl.
85 K; Juri Rober (Štamer) 16 fl. 05 K; Franč. Kos
(Najgelc) 23 fl. 70 K; Anton Schuster (Brezničan)

15 fl. 55 K; Janez Žnider 15 11. 55 K; Florijan Gunžer
(Budin) 11 fl. 85 K; Šimon Fuhrmann (Gluhajner)
15 fl. 55 K; Anton Čoki (Inkret) 25 fl. 80 K; Šimon
Polanec 2 fl. 10 K; Jožef Kos (Kolander) 47.11. 10 K;
Jako Godec (Pogranc) 15 fl. 55 K; Janez Detiček

79

(Knap) 15 11. 55 K; Anton Grosek (Kohnetov) 12 fl.
10 K; Simon Termolšek (Košek), 11 fl.; Janez Strausz
(Hajnšek) 23 fl. 70 K; Simon Žnider (Lenart) 13 fl.
95 K; Lovrec Schutz (Pirš) 47 fl. 40 K; Simon Žnider
(Ernejšek) 17 fl. 10 K; Juri Kalba (Kočevar) 17 fl.

10 K; Jožef Florijančič (Zvonšek) 23 fl. 70 K; Andrej
Leskovar (Kamenar) 23 fl. 70 K; Andrej Grundner 23 fl.
70 K; Juri Šproger (Jakopič) 26 fl. 95 K; Andrej Kohne
(Kovaček) 23 fl. 70 K; Štefan Ajdnik (Hrsteljak) 15 fl.;
Juri Košič (Bukšek) 11 fl. 85 K; Juri Modrič (Bele)

11 fl. 85 K; Janez Berle (Kolarek) 7 fl. 34 K; Marija

Sproger 10 fl. 50 K; Andrej Grundner (Pavlak) 14 fl.;
Jožef Golob (Schutz) 11 fl. 50 K; Simon Turin 11 fl.
50 K; Simon Slemenšek 11 fl. 50 K; Juri Poljanec
(Gartner) 11 fl. 50 K; Jožef Pogačnik 11 fl. 50 K;

Janez Detiček 8 fl. 40 K; Franč. Kos 4 fl. 20 K;

Neža Detiček 2 11. 10 K; Helena Košič 6 fl. 30 K;

Matevž Bohak 4 fl. 20 K; Neža Mavrin 2 fl. 10 K;

Anton Grundner 6 fl. 30 K; Simon Kohne 8 fl. 40 K;
Pavel Urlep 8 fl. 40 K.

Dajala je poprek vsaka hiša 10 do 20 bokalov
pšenice ali pa tudi rži, zvitek povesma in pa pol
sira. Vsa zbirca se je rešila s 4228 fl. in 60 K. Obresti
od te glavnice se vštevajo župniku v določeno plačo
vsakoletnih 700 gld.

XXVII.

Novi zvonovi.

upno pred stoj ništvo je sklenilo 14. aprila 1884 z
mariborsko zvonarsko tvrdko: »Denzel in sinovi«
sledečo pogodbo.

— J80 —

§ 1. Naročijo se štiri novi zvoni, ki naj tehtajo
skupaj 60 stotov; veči zvon naj bo težek 32 stotov,
oni trije pa naj ohranijo primerno razmerje.

§ 2. Tvrdka Denzel si računi za stot teže 90 fl.
vendar tako, da oskrbi zvonom tudi potrebno opravo
(Montierung). .

§ 3. Za zvone se sme rabiti edino le bakro in
kositer (Kupfer und Zinn).

§ 4. Zvoni morajo biti gotovi do 6. julija 1884
in bodo župljani sami z vozovi po nje prišli.

§ 5. Zvoni naj se glasijo v C-moll-accordu, torej:
C, es, g, c. Trdka jamči za harmonijo.

§ 6. Tvrdka Denzel prevzame dosedanje zvonove
in računi stot po 56 tl.

§ 7. Livarna Denzelnova pomaga pri obešanju
zvonov brez povračila za trud.

§ 8. Zvonovi se, plačajo ko v zvoniku zapojejo.
Novi zvonovi so stali za vsem 6376 11. 22 kr.
Dohodki. Glavnica Vincenca Škorjanca 500 11.
in 473 fl. 42 kr.; Glavnica Antona Detička 250 11.
in 70 fl. Domači župljani so zložili 3141 fl. 63 K.
Njihovo cesarsko in kraljevo Veličastje Frančišek Jožef
so darovali 300 fl. Drugi dobrotniki so darovali 114 fl.
20 K; Za tri stare zvone, ktere je kupila Bistriška
podružnica Sv. Margareta, in ki so tehtali 1040 kg =
18 stotov in 57 funtov, stot po 56 fl., se je dobilo
1039 11. 99 K. Za strti zvon, ki je tehtal 140 kg  se
je skupilo 139 11. 44 K. Vseh dohodkov je bilo
6431 fl. 32 K.

Stroški. Zvonarju Denzel-nu za 4 zvone s
skupno težo 3510 kg =^=62  stot, 68 funtov z opravo
5641 fl. 20 K. O tej priložnosti se je cerkev tudi
znotraj in zunaj pripravila.

81

Knez in škof Jakob Maksimiljan Stepišnek so
nove zvonove posvetili v Poličanah v pričo ekscelence
prečast. g. Jurija Štrossmayerja, škofa Djakovarskega
10. avgusta 1884.

XXVIII.

Dovoljenje za zidanje nove cerkve.

e erkvenemu konkurenčnemu odboru v Poličanah je
došlo od c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru

9. decembra 1894, št. 33.383 pismo sledeče vsebine.

Z ozirom na poročilo od 30. avgusta 1894, št. 68,

s katerim se je vložil načrt za razširjenje župne cerkve
v Poličanah, je c. kr. namestnija 28. novembra 1894,
št. 29.863 naznanila, ko je preje c. kr. konservator
dr. Arnold vitez Luschin vse podatke presodil, da nima

cerkev nobene starinske vrednosti, in da konservator
načrtu ne ugovarja, ker se zvonik in pa prezbiterij
itak ohranita. Dosedanji oltarji se naj dobro shranijo.
Načrt se vrača v prilogi. Za potrebno dovoljenje k
zidanju se naj prosi pri občini v Poličanah.

Konkurenčni odbor je pri občini svojo prošnjo
vložil 16. decembra 1894, št. 46, in občinski urad
v Poličanah je 19. decembra 1894, št. 257 stavbo
dovolil. Prečastiti knezo-škof. lavantinski konzistorij je
16. januarja 1895, št. 176 načrt odobril in ob enem
naznanil, da sodi o tem predmetu centralna-komisija
za umetnostne in zgodovinske spomenike v svojem
dopisu iz Dunaja od 14. decembra 1894, št. 1991
tako-le:

»Vsa stavba je krajevnim razmeram primerna in
dobra je misel, da se pozida glavna ladija poprek med

6

82

zvonikom in prezbiterijem. Zvonikova streha bi se še
lehko o priložnosti po prigenjenem načrtu prenaredila.«

XXIX.

Priprave za zidanje cerkve.

'Ooličane so štele nekdaj 1000 duš, sedaj pa, vsled
jfs  dveh železnic in živahnosti prometa na cesti, ki
jp na Slatino vodi, štejejo 2521 duš in tako je po¬
stala stara župna cerkev za toliko ljudi pretesna.
Dolga je bila 25 metrov; 5 metrov je pa bila široka
in visoka.

Rajni gospod župnik Benedikt Jury so oskrbeli,
kakor je bilo že povedano, 1. 1884, nove zvonove.

Leta 1886 so pokojni gospod župnik Benedikt
Jury osnovali tudi društvo za zidanje nove cerkve, ki
je počasno napredovalo. Nabralo se je v šest letih
950 11. Rajni gosp. Benedikt Jury so zadnja leta za
vodeniko bolehali in Bog jih je poklical na plačilo v
spomladi 1. 1889.

Tudi njihovemu nasledniku župniku Janezu Pajeku
so bili dnevi že šteti, ko so v Poličane došli. Prezidali
in razširili so cerkev in župnišče v Zdolah pri Bre¬
žicah in namerjavali so ravno to tudi v Poličanah.
Srčna vodenika jim je delovanje ustavila 19. januarja
1890

Sedanji župnik v. č. g. Janez Lenart so bili preje
dušni pastir v Tinju na visokem Pohorju, in so pre¬
zidali oziroma pozidali tam cerkev, šolo, župnišče in
cerkvene viničarije. Zato je zavladalo občno veselje,
ko so bili 1. maja 1890 za župnika v Poličanah
umeščeni, češ, zdaj pa dobijo tudi Poličane prepotrebno
novo cerkev. In res, gospod so se takoj dela poprijeli

83

in obudili najpreje društvo za zidanje cerkve: začela
se je prava duhovska pomlad in kakor pridne buče-
lice so znašali darežljivi župljani svoje prostovoljne
darove.

Tu še dostavimo nekaj o postanku načrta za
novo Poličansko cerkev. Preč, gospod stolni prošt,
Ignacij Orožen, nasvetovali so cerkvenemu predstoj-
ništvu slovečega konservatorja, preč, monsignore Janeza
Grausa kot najboljšega izvedenca za napravljanje na¬
črtov in za primerno pa lepo zidanje. Monsignore Graus
je cerkev pregledal, premeril in dvakrat fotografiral
ter naročil zdaj že tudi rajnemu arhitektu Robertu
Mikoviczu v Gradcu, kako naj načrt izdela, da stavba
ne bode predraga.

Dobra sreča, ali recimo bolje božja volja je obr¬
nila tako, da se je ravno takrat, 18. junija 1893 vršila
v Poličanah cerkvena vizitacija in da so preč, in milost¬
ljivi gospod knez in škof tam birmovali. Prečastiti
viši pastir so govorili o sv. Križu, znamenju našega
izveličanja in pa o tem, kako zelo potrebujejo Poli-
čane nove prostorne cerkve, in slednjič so še tudi
obilen dar v podporo bogoljubnega podjetja domačemu
dušnemu pastirju izročili. Bog je besede višega pastirja
prav očitno blagoslovil in domači župljani so začeli
še obilneje darovati; kteri pa niso kar gotovega denarja
položiti zamogli, so obljubili vsak po svojih močeh
in so pozneje tudi svoji obljubi zvesti ostali.

Pa tudi posvetna gosposka je cerkvenemu pred-
stojništvu bila prav na roko in posebna hvala gre v
tem oziru c. kr. okrajnemu glavarju Frančišku Kan-
kowskemu in pa takratnemu komisarju Juliju vitezu
Vistarini-ju, sedanjemu voditelju okrajnega glavarstva
v Brežicah.

G*

84

Že 20. avgusta 1894 so začeli s primerno slo¬
vesnostjo zemljo za cerkveni temelj na južni strani
cerkve kopati in pa Boga prositi naj jim bode varih
in pomočnik.

Preje ko se je začela župna cerkev in pa zraven
stoječa kapela sv. Lukeža podirati, treba je bilo oskrbeti
prostor, v kterem se bode med zidanjem božja služba
opravljala. Postavila se je torej na povekšanem pokopa¬
lišču nova kapela Matere Božje sedem žalosti in se
je za njo porabilo 800 fl. Župljani so vložili k tej
svoti 340 fl. V tej kapeli se je namestil zanimivi
barok-oltar, ki je bil preje veliki oltar v farni cerkvi;
za njega se je gospod Graus čisto posebno zanimal.
Prečastiti gospod kanonik Anton Hajšek, dekan Bistriški
so 28. oktobra 1894 pred kapelo spregovorili in potem
so v navzočnosti preč. g. kanonika dr. Ivana Križaniča,
gospoda župnika Venčeslavskega Frančiška Petana in
pa pisatelja teh le vrst kapelo blagoslovili; odslej se
je smela tam sv. maša brati.

Cerkveno predstojništvo je sklenilo 27. januarja
1895 z zidarskim mojstrom gosp. Vincencijem Greinom
iz Vojnika pogodbo, kako in pa za katero plačilo zidanje
prevzame.

Belo nedeljo, to je 21. aprila 1895 se je preneslo
Najsvetejše v kapelo na pokopališču, kjer se je tudi
do pozne jeseni božja služba opravljala; predižnica je
stala pred kapelo in tako so duhovnik v sredi med
rajnimi farani še živim predigovali, naj ne pozabijo,
da nimamo tu stalne domovine, ampak da se od¬
prejo prej ali slej tudi nam temna vrata v grob, skoz
njega pa pot v nebeško domovino.

O vnebohodu Zveličarjevem 23. maja 1895 je
prirastel zid iz zemlje že za eden meter in vršilo se

85

je tedaj blagoslovljenje temeljnega kamena po preč,
gospodu kanoniku dr. Ivanu Križaniču, ki so bili za
to od preč, kn.-šk. ordinarijata posebno pooblaščeni.
Preč. g. govornik so pokazali, da je gospod Jezus
Kristus tisti ogelni kamen, na katerega moramo zidati
vso svojo srečo, časno in večno; pohvalili so pa tudi
župljane, ki so po zgledu sv. cesarice Helene sklenili
sv. Križ s tem poveličati, da postavijo jemu v čast
na mesto majhne, prav lepo in dostojno hišo božjo.
Po predigi so pa preč. g. kanonik Karol Hribovšek
služili slovesno sv. mešo. Svečanosti so se vdeležili:
g. okrajni glavar Franč. Kankowsky, g. komisar pl. Vi-
starini, vsi sosedni v. č. duhovni gospodje, namreč
Studeniški, Makoljski, Bistriški, Venčeslavski, Sladko¬
gorski, Loški i. d. . Izmed posvetne gospode imenujemo
še s posebno hvaležnostjo gospoda inženerja Stanjka,
ki je stavbo kot strokovnjak tako zvesto nadzoroval.
Vernega ljudstva se je bilo toliko zbralo, da je na
zadnje krčmarjem že kruha in vina zmanjkovalo.

Zidanje je bilo 11. avgusta 1895 do vrha prirastlo.
Strešni oder je postavil tesarski mojster iz Slov. Bistrice.
Pokrivanje cerkve se je pa končalo 1. oktobra 1895.

Tudi znotranje delo je veselo napredovalo in
28. oktobra 1895 je bilo bokanje dognano.

Zdaj se je moralo misliti na to, da se Najsvetejše
zopet iz kapele žalostne Matere Božje prenese v cerkev,
ker bi se v zimi vendarle ne mogla služba božja tako
rekoč pod milim nebom opravljati. Strto adventno
nedeljo 28. novembra 1895 so prenesli preč, gospod
kanonik Filip Jakob Bohinc, stolni župnik v Mariboru
Najsvetejše v slovesni precesiji v novo farno cerkev.
Potem je pa spregovoril pisatelj te-le farne kronike
blizo tako-le.

86

XXX.

Prediga o priložnosti prve božje službe v novi
Poličanski cerkvi 28. novembra 1895.

Predmet: Ljubezen križanega Jezusa
do nas ubogih grešnikov.

Rek: „Ljubil me je in se je daroval
za mene." (Gal. 2, 20).

Uvod.

f aš visokočasti gospod župnik so me 21. novembra
tekočega leta obiskali in so mi pokazali staro
podobico bratovščine za srečno smrtno uro, ki
je nekdaj v Poličanah bila in pa vabili so me,
naj danes pri Vas spregovorim o trpljenju Gospoda
našega Jezusa Kristusa in pa o bratovščini za srečno
smrtno uro, ki se naj v novi cerkvi sv. Križa zopet
obudi in k temu pripomaga, da se nikdo izmed Vas
ne pogubi, da marveč vsi pri Bogu usmiljenje naj¬
demo, ko se duša od telesa loči. Obljubil sem, naj bi
si tako naklonil usmiljenje božje in pa izprosil stano¬
vitnost do konca. Tega daru si namreč, kakor uči
sveti Tridentinski zbor v 6. seji v 13. poglavju ne
moremo zaslužiti, pač pa si ga moremo po nauku sv. Av¬
guština (Liber de dono perseveratiae, cap. 6) s svojimi
molitvami, srčnimi željami in dobrimi deli nakloniti. 1
Ker si pa srečne smrtne ure ne moremo zaslužiti
ampak samo izprositi, za to pa prosimo Tebe, o Marija,
Mati božjega usmiljenja, prosi za nas zdaj in ob naši
smrtni uri! Ker vem, da me je Jezus ljubil, in da se
je  za  mene daroval na svetem križu (Gal. 2, 20), naj

1  r Hoc ergo Dei donum suppliciter emereri potest: sed cum datum
fuerit, amitti contumaciter non potest." Patrologiae cursus compl. accurante
Migne, J. Aurelii Augustini tom. 10. pag. 999.

89

bi se jaz ne pogubil ampak zveličan bil, in ker vem
da Marija, Mati božja, za me prosi, in da njena prošnja
pri Bogu vse doseže, 1  in ker sem »prisegel in sklenil
izpolnjevati razsodbe Tvoje pravice o Bog« (Ps. 118,
106), za to pa tudi zvesto pričakujem srečne smrti
in se nečem bati nobenih nevarnosti, ki mi pretijo.
Saj nas opominja sv. Duh: »Veseli se naj srce tistih,
ki Boga iščejo«. (Ps. 104, 3).

Razprava.

L Premišljevanje o trpljenju Kristusovem.

1. Sv. Alfonz Liguori uči v svojem govoru o
štrti adventni nedelji, 2  da je Jezus Kristus na svet
prišel, naj bi mi spoznali, kako da nas Bog ljubi.
Jezus je bil krvavo bičan, s trnjem kronan, na sv. križu
zaničevan in v najhujših bolečinah je na sv. križu
svojo dušo izdihnil zavoljo-mene: »Ljubil meje in je
daroval samega sebe zavoljo mene.« (Galat. 2, 20).

2. Ko je bil sv. Vincencij Pavlanski dušni pastir
vseh kaznjencev, ki so morali na kraljevih ladijah
ali galejah veslati ali z dolgimi lopatami ladije po
morju goniti, je prišel po svojih opravkih tudi v mesto
Marseille. Našel je tam na ladiji prikovanega mladega
moža, kateremu je bil hrbet že ves z biči razsekan, ker
se je branil dela, in je hotel rajše pod krvavimi udarci
umreti ko pa veslati. Sv. Vincencij se je tej upornosti
čudil in z obupanim siromakom prav ljubeznivo in
usmiljeno ravnal. Kakor se začne sneg topiti, ko ljubo,
toplo solnce na-nj posije, tako se je začel tudi ne-

1  Alfonz Marija Liguori, „0 molitvi 11 , Rezno 1852, 387.

2  Zbrani govori, Bežno, 1842, L, 51.

90

srečnik jokati, ko je svetnik ž njim tako lepo in pri¬
zanesljivo ravnal. Začel mu je praviti, kako da je v
železje in na ladijo prišel.

Kaznjenec je bil preje delavec ali pomočnik pri
nekem zlatarju in je zaslužil pri njem dosti kruha za
sebe, za svojo ženo in za otroke; bil je srečen in
zadovoljen. Ne tako njegov bogat gospodar; lakomnost
namreč tudi pri kupih zlata lačna ostane in nima nikdar
dosti. Naj bi pri svojem delu še več zaslužil, je začel
med zlato več bakra mešati nego je dovoljeno. Ker
je vedel, da bi mu kraljevi nadzorniki te mešanice
ne hoteli s pečatom potrditi, ki se na vsakem zlatem
izdelku poznati mora, si je dal sam na skrivnem
takošen pečat narediti, in sam je zdaj svoje ne¬
poštene izdelke pečatil in tako kupcem krivico delal.
Ko se je pa zbal, je skril ponarejeni pečat v delavčevi
škrinji, in tam ga je gosposka pri preiskovanju našla.
Zato so nedolžnega pomočnika zgrabili, ker je gospodar
vso krivico na njega zvračal, in so ga odgnali na
ladijo.

Svetemu Vincenciju se je siromak v srce smilil
in sklenil je usmiljeno delo opraviti, ki je nekako po¬
dobno odrešenju, ktero je nam ubogim grešnikom
došlo po Jezusu Kristusu. Prevzel je namreč na sebe
kazen, h kateri je bil zlatarski pomočnik ohsojen. Z
dovoljenjem straže je izročil kaznjencu svojo dolgo in
črno duhovsko obleko in se je dal sam namesto njega
v železje zakovati. Jetnik je v svetnikovi obleki prišel
srečno v Belgijo, kjer je začel pridno delati in tako
je bilo zopet dosti kruha za njega, za ženo in za
otroke. Kaj mislite, kolikokrat na dan so se pač srečna
družinica pogovarjali o usmiljenem duhovniku Vincen¬
ciju, ki jih je iz tolike nesreče rešil!

91

Vincencij je med tem z drugimi veslarji delal in
ž njihovo uborno hrano je bil ves zadovoljen in veselil
se je sreče rešenega jetnika, katerega je bila kri¬
vična sodba med hudodelnike posadila. Tako je
sv. Vincencij popolnoma izginil in v Marseille ter v
Parizu so se začeli popraševati, kam da je ljubeznivi
in usmiljeni svetnik spreminil. Slednjič pride v Mar¬
seille na ladjo neki gospod, ki je Vincencija dobro v
lice poznal. Pa skoraj ni hotel svojim očem verjeti, ko
ga je ugledal. Ko je pa svetnik spregovoril, ga je po
glasu čisto za gotovo spoznal, in vse se je veselja
jokalo, ko se je zvedelo, koliko usmiljenja je sv. Vin¬
cencij ubogemu siromaku skazal. Vse žive dni se mu
je poznalo na rokah in nogah, da je kedaj v železo za-
kovan bil. 1

3. kdo bi naj ne ljubil ljubeznjivega sv. Vincen¬
cija Pavlanskega, ki je iz krščanskega usmiljenja
postal jetnik, naj bi nedolžnega jetnika rešil? Kdo bi
naj ne ljubil še veliko gorečniše Jezusa Kristusa,
katerega krvave rane nas spominjajo, da zavoljo nas
ni samo jetnik postal, ampak da je iz neizrekljive
ljubezni do nas vso svojo kri na Sv. Križu prelil. Jezus
bi nas bil zamogel rešiti tudi drugače, in bi božja
pravica sama na sebi ne bila terjala toliko trpljenja
in pa prelivanja krvi Jezusa Kristusa. Sv. Alfonz Liguori
(op. cit. p. 51) uči, da bi bila tudi samo ena kaplja
dragocene krvi Jezusove zadostovala za odrešenje
vseh ljudi, in da bi bila zadostovala tudi samo ena

1  JI a plu a Notre-Seigneur de marguer quelques saints des stig-
mates de sa passion: Vincent gardera toute sa vie les stigmates de son
heroi'que sacrifice, dont 1’ enflure et les plaies de ses pieds temoigneront
desormais jusqu’ & son extreme vieillesse.“ Vie de S. Vincent de Paul
par M. 1’ abbe Maynard chanoine de Poitiers. Quatrienie edition. Pariš,
Bray et Betaux, 1880, 41—42. Der hi. Vincenz von Paul. Von Alban
Stolz. Freiburg, 1878, 29—80.

92

molitev Jezusova v odrešenje celega sveta. Jezus je
namreč Bog in človek v eni osebi; zato je pa vsako
njegovo delo neskončne urednosti.

Kar je zadostovalo pravici božji, to pa ni zadosto¬
valo ljubezni Jezusovi. Da bi nam pokazal velikost lju¬
bezni svoje, je v največih bolečinah za nas vso svojo kri
prelil. To resnico nam oznanjujejo tiste besede, katere
je naš Gospod in Zveličar pri zadnji večerji govoril . . .
»To je moja kri novega zakona, ki se prelije za
mnoge.« (Mat. 26, 28). Sv. Alfonz Liguori (op. cit. 1. c)
uči, da pomeni beseda »prelije«, tukaj naravnoč, da
se je kri Jezusa Kristusa v njegovem trpljenju izlila
do zadnje kaplje. V resnici beremo v latinskem iz¬
virniku, katerega je sv. Tridentinski zbor v svoji strti
seji (Decret de ref.) za oznanjevanje božje besede
kot podlago potrdil, besedo »effundetur«, ki pomeni
»popolnoma izliti». Ko je Longin po smrti Odrešenike vi
njegovo stran s sulico prebodel, je pritekla iz rane
kri in voda, v znamenje, da je pritekla zdaj zadnja
kaplja, ki se je še bila ohranila.

4. V evangelju sv. Janeza beremo prelepe besede
Jezusove: »Veče ljubezni od te nima nikdo, kakor če
svoje življenje za svoje prijatelje daruje.« (Jan. 15, 13).
Resnično ne more nobeden prijatelj za svojega prijatelja
več storiti in ne več za njega darovati, kakor če za njega
umerje. Dunajski dnevnik »Vaterland« je 1. 1893 v svoji
99. številki objavil pretresljivo novico. Neki nezadovoljni
služabnik Csolics se je skrivaje približal 10. aprila 1893
Estergonskemu nadškofu kardinalu Klaudiju Vaszary-ju,
in že je nesrečnik nož proti svojemu gospodarju
zavihtel ko ga kardinalov tajnik dr. Medard Kohl
zgrabi in na tla podere. Ker je zdivjani Csolics
kardinala zgrešil, je pa začel tajnika z nožem pehati

93

in mu je zaudal res pet silnih in globokih ran. Ravno
v pravem času je še prišla pomoč : Csolicsa so zvezali,
ranjenega tajnika so pa hitro v posteljo spravili, in
hvala Bogu, zdravniki so mu vendar še kri ustavili.
Ves čas pa, ko je bilo tajnikovo življenje še v naj¬
več! nevarnosti, se prevzvišeni gospod kardinal niso
mogli pomiriti in prebedeli so marsiktero uro pri
njegovi postelji. Ko se je čez dolgo časa začelo tajni¬
kovo zdravje vračati, so ga kardinal bogato obdarovali
in so mu izposlovali tudi priznanje od najviše strani
za njegovo darežljivo ljubezen.

Koga bi naj tolika požrtvovalnost Kohlova ne
ganila? Sploh občudujemo vsakega človeka, ki za
svojega bližnjega svoje življenje v nevarnost postavi;
le samo zato se malo zmenimo, da je Jezus Kristus,
Sin božji, za nas na svetem križu vso svojo kri
prelil in sicer iz ljubezni do nas, in pa v najhujših
bolečinah.

5. Sveti Frančišek Asiški noč in dan ni mogel
pozabiti Jezusa Kristusa, ki je iz ljubezni do nas
na sv. Križu umrl. Hodil je po ulicah mesta Asisi in
je oznanjeval nauk od ljubezni Jezusove do nas
ubogih grešnikov. Prvi zvesti poslušalec njegov je bil
Bernardo de Quintavalle, bogat trgovec, katerega je
nenavadna ljubeznivost svetnikova vsega premagala. Ker
so pa drugi le trdili, da je Frančišek najbrže pamet
zgubil, češ, še denarja ne mara in živi v prostovoljnem
uboštvu, se je hotel Bernardo prepričati, ali je Frančišek
v resnici svetnik ali pa ne. Ker je bil sv. Frančišek
od svojega lakomnega očeta zavržen, ga povabi Bernardo
v svojo hišo, naj ž njim živi. Bernardova hiša je pa
imela prav za prav samo eno spalnico, in v tej so
prenočevali s hišnim gospodarjem tudi gostje, torej

94

tudi Frančišek. Po noči se je Bernardo potajil, kakor
bi spal, in tako je opazil, kako je njegov svet tovariš
s postelje vstal, pokleknil in solze prelivajoč zdihoval:
»Moj Bog in moje vse!« (Thom. a Celano, Vita

S. Francisci, C. 10. Dr. Frz. Hettinger: Aus Welt und
Kirche. I. 184).

Sv. Frančiška so torej kar solze posilile, ko je
premišljeval trpljenje Kristusovo. Ko so pa enkrat
vsega objokanega pred sv. Križem klečečega našli,
so ga prašali, kaj mu je, in zakaj tako žaluje. Odgo¬
voril jim je: »Premišljujem, kako je bil Jezus zani¬
čevan in kaj je potrpel; najhuje me pa boli, da ne¬
hvaležni človeški rod, za katerega je Jezus svojo kri
prelil, na svojega Zveličarja niti ne zmisli.« (Sv. Alfonz
Liguori 1. c. 52).

6. Ljubezen Jezusova do nas je bila tolika, da
ni hotel za nas samo umreti, ampak da je tudi vse
svoje žive dni hrepenel po tistem dnevu, ko bode za nas
trpeti in umreti mogel. »Moram krščen (s tekočino
polit) biti, in kako si tega želim, dokler se ne zgodi.«
(Luk. 12, 50). Hotel je reči: V trpljenju se bode
zlivala po meni in tekla od mene moja lastna kri, ki
bo človeški rod oprala njegovih grešnih madežev.«
Bavno zato je tudi pri zadnji večerji pred svojim
trpljenjem zdihnil: »Silno sem želel to-le velikonočno
jagnje z vami zavžiti.« (Luk 22, 15).

7. Sv. Pavel nam priča, da pagani tega niso mogli
razumeti, da bi se bil Jezus Kristus tako ponižal
in da bi bil iz ljubezni do nas na svetem križu
umrl. Piše namreč tako: »Mi oznanjujemo Kristusa
križanega, ki je Judom v spodtiko (ker je tudi od
Judov zaničevane poganske narode v svojo sv. cerkev
poklical) poganom pa nespamet« (I. Kor. 1, 23). Kdo

bo neki verjel, so rekli, da bi Bog, ki je neizrekljivo
srečen, in ki nobene stvari ne potrebuje, človeško
meso sprejel, in da bo iz ljubezni do človeškega roda
umrl. Alt ni to tako kakor da bi Bog nespametno
ravnal, posebno še, ker so mu ljudje za njegovo
usmiljenje tako malo hvaležni! Tudi sv. Gregor Veliki
trdi v svoji 6. homiliji, da presega delo odrešenja,
vse pričakovanje in vse naše nade. In vendar je
tolažljiva verska resnica, da je hotel Sin božji vso
svojo Kri za nas preliti, naj bi mi ž njo umiti, očiščeni
bili. »Ljubil nas je in nas je čisto opral naših grehov
s svojo krvjo« (Razod. 1, 5).

7. Nikar torej ne pozabimo dobrote odrešenja,
ki nam je došlo po Jezusu Kristusu! Sv. Duh nas
opominja: »Spominjaj se dobrote tistega, ki se je za
tebe zastavil, ker je daroval za tebe svojo dušo.«
(Sirah. 29, 20). Ta dobrotnik, o katerem se tu govori,
je po splošnem spoznanju najpobožniših in najbolj
učenih razlagateljev sv. pisma gospod Jezus Kristus. 1
Kako se mu pa naj za njegovo darežljivo ljubezen
hvaležne skažemo ? Ravno to moramo storiti, kar
stori dolžnik, za katerega je bogat dobrotnik ves dolg
poplačal. Zato moraš najpreje svoj veliki dolg spoznati,
prav pogosto plačnika v mislih imeti in moraš skrbeti,
da spraviš vsaj nekoliko obresti skupaj, s katerimi
hočeš Jezusu povrniti, kar je on za tebe storil.

Če je torej Kristus Gospod zavoljo tebe svojo kri
prelil, moraš biti ti pripravljen da za njega kaj pre¬
trpiš. Če je Kristus zavoljo tebe bil po krivem tožen
in  do  krvavega bičan, moraš tudi ti krivico, ki se ti

1  „Considera che questo amorevolissimo mallevadore di eni qui par-
lasi per consentimento commune di tutti gl’ interpreti e piti devoti e piu
dotti, altri non e se non Gesti tuo signore.“ Paolo Sfegneri, Manna deli’
anima. 11. Giugno.

96

godi, zavoljo Jezusa Kristusa potrpežljivo prenašati.
Kristusa so zasramovali, da ljudi moti, da je celo od
hudega duha obseden. Zato se ga pa tudi ti spominjaj,
ko te drugi zaničujejo in reci: O moj Jezus, pomagaj
mi, da razžaljivcu odpustim in se nad njim ne hudujem,
da tako tebi podoben postanem. Če je hotel Kristus
za tebe umreti, prizadevaj si ti vsaj za njega živeti,
kakor je kraljevi pesnik David zdihoval: »Moja duša
bo za njega živela«. (Ps. 21, 32).

Le prepogosto se pa tako godi, kakor govori
sv. Duh: »Grešnik in nečistnik se izogibljeta tistega,
ki se je za nja zastavil«. (Sirah, 29, 21). Grešnik, ki
je poln zavisti, častilakomnosti, prevzetije, predrznosti,
in pa nečistnik, ki meseno greši, se izogiblje Jezusa
Kristusa, ki se je za njega zastavil, ker ga podoba
križanega Zveličarja spominja, koliko je Jezus za njega
storil in kako slabo mu zdaj on vračuje. Tako ne¬
hvaležni pa mi nečemo biti. Naj ne mine dan brez
spomina na križanega Zveličarja našega. Posebno radi
se spominjajmo našega Odrešenika, ko pozvoni v petek
v spomin trpljenja Kristusovega! Nikar ne pozabimo,
da se ponavlja pri sv. meši ravno to, kar se je godilo
na gori Kalvariji. Razloček je le v tem, da se je na
Golgati Zveličarjeva resna Kri resnično pretakala,
med tem, ko se na oltarju skrivnostno daruje; zato se
nam pa pri sv. meši zasluženje Jezusa Kristusa deli.

8. Da boš torej prav veliko nebeških dobrot pri
sv. meši pridobil, treba, da pomisliš, zakaj je Jezus
Kristus sv. mešo postavil. Postavil je pa to presveto
daritev: 1. Da bi mi Boga primerno in dostojno po¬
častili s tem, da mu darujemo Jezusa Kristusa, ki je
bil svojemu nebeškemu Očetu pokoren in sicer pokoren
do smrti na križu. 2. Da se Bogu zahvalimo za vse

97

njegove nepreštete dobrote. 3. Da mu zadostimo za
vse svoje grehe. 4. Da zadobimo potrebne milosti.

Zato bo dobro, če pri sv. meši tako-Ie moliš:
»Večni Oče. v tej presveti daritvi ti darujem tvojega
božjega Sina Jezusa z vsem zasluženjem njegovega
trpljenja, da tako tvoje neskončno veličastje spodobno
počastim; 2. da se ti tako zahvalim za vse prejete
dobrote, kterih se bodem, kakor upam, vso večnost
veselil; 3. da ti tako zadostim za grehe vseh živih in
in mrtvih; 4. da dosežem večno zveličanje in pa vse
k zveličanju potrebne milosti«.

Kedar duhovnik sv. hostijo povzdignejo, moli
tako: »0 moj Bog, odpusti mi iz ljubezni do tega
tvojega Sina in podeli mi potrebno milost, da stano¬
viten ostanem in te nikdar več ne razžalim.« Pri
povzdigovanju presvete Rešnje Krvi prosi: »Zavoljo krvi
Jezusove, podeli mi, o Bog svojo ljubezen in daj mi
enkrat v tvoji milosti srečno umreti in pa k tebi v
sveta nebesa priti.«

9. Če se tako pri vsaki sv. meši trpljenja Jezuso¬
vega spominjamo, se bo s tem ljubezen božja v našem
srcu tem bolj vnela. In ravno to želi Jezus Kristus.
»Prišel sem, da prinesem ogenj na svet, in kaj hočem
drugega, kakor da se vname.« (Luk. 12, 49). Jezus
torej hoče, naj naše srce gori v ljubezni do njega.
Če me prašaš, kaj naj počneš, da bo ljubezen do Jezusa
v tebi vedno živela in s plamenom gorela, te opozorim
na besede sv. pisma, kjer beremo: »Moje srce se je
vnelo med premišljevanjem«. (Ps. 30, 4). Premišljuj
vsak dan vsaj nekoliko trenotkov trpljenje Jezusovo.
Saj imate doma v kotu nad mizo znamenje sv. križa
in tudi po svojih vsakdanjih opravilih prideš večkrat
mimo katerega križa za cesto ali pa v vesi. Da boš

7

98

leže prav na kratko premišljeval trpljenje Jezusovo,
ti podam tukaj obrazec, ki je posnet po sv. Alfonzu
Liguoriju.

10. »Glejte Jagnje božje«; tako je imenoval
sv. Janez Krstnik našega Zveličarja, ki je res za nas
svojo kri prelil, da bi nam pridobil odpuščenje grehov
in pa večno zveličanje zaslužil. Na Pilatovo dvorišče
so ljubo Jagnje božje prignali, ne da bi mu volno
ostrigli, ampak da bi mu z biči meso strgali ž njegovih
ogoljenih kosti. Tu se je izpolnilo, kar je prerok na¬
povedal: »Obmolknil je kakor jagnje pred njim, ki je
striže in ni odprl svojih ust.» (Izaija 53, 7). On pa
svojih ust zato ni odprl in se ni pritožil, ker se je
hotel sam darovati, da bi tako s svojim trpljenjem
poplačal, kar smo mi s svojimi grehi zakrivili. Vsi
angelji in svetniki naj hvalijo tvojo ljubezen in
usmiljenje, ki si v resnici Jagnje božje, ki odjemlje
grehe sveta. O moj Jezus! Iz hvaležnosti in pa iz
ljubezni po tebe hočem tudi jaz krivico, ki se mi še
bo prigodila, potrpežljivo in molče prenašati. Prosim
te, pomagaj mi, da ostanem vedno potrpežljiv, in
varuj me, da ne bom kedaj hudega s hudim vračal.

Vidim nadalje, da ženejo ljubega Jezusa na goro
Kalvarijo in da nosi moj ljubi Zveličar težek križ na
svojih ramah. Zgodilo se je, kar je napovedal prerok:
»Kakor krotko jagnje so me gnali v mesnico.« (Jerem.
11, 19). Ljubi moj Jezus, kaj pa nameravajo Judi s
teboj, ker so ti težek križ naložili? Ti mi odgovoriš:
»Ženejo me na morišče in jaz se jim rad udam, ker
hočem s svojo smrtjo tebe oteti večne smrti.« Kako
sem se ti pa jaz zahvalil za tvojo ljubezen? Žalil
sem te in pa zasramoval, ker sem tolikrat tvojo lju¬
bezen in tvojo milost zaničeval. Pa tudi zdaj še upam,

99

da mi bodeš milostljiv, ker si iz ljubezni do nas umrl.
Obžalujem iz celega srca, da sem te razžalil, o moja
ljubezen, ki te ljubim iz celega svojega srca in iz
vseh svojih moči.

Kedar je sv. Frančišek Asiški videl, da so katero
jagnje v mesnico gnali, se je razjokal in je tako tožil:
»Kakor bodo zdaj to le jagnje zaklali, tako so enkrat
tudi mojega s križem obloženega Zveličarja na Kal¬
varijo gnali in tam so ga z žreblji na križ pribili in
še povrh zasramovali.« — Ker si, o moj Jezus hotel
za mene umreti, hočem zanaprej le za tebe živeti in
te hočem ljubiti, kakor si nam ukazal: »Ljubi gospoda,
svojega Boga čez vse.« Želim te ljubiti in želim te
iz celega svojega srca ljubiti. Obžalujem, da sem tebe
žalil, ki si še umiraje za grešnike prosil: »Oče, odpusti
jim, ker ne vedo, kaj delajo.« Odpusti mi moj križani
Zveličar in ne pripusti, da bi te še kedaj s katerim
grehom razžalil. O Marija, mati mojega Zveličarja,
sprosi mi največo milost, da tvojemu Jezusu do zad¬
njega zdihljeja zvest ostanem. (Alphons Mar. v. Liguori,
Der Weg des Heils. Regensburg, 1852. S. 48).

11. Ko je Frančišek Pizzaro premagal Peruvansko
državo in ko se je polastil tudi tamošnjega kralja, je
ukazal ga na železno mrežo položiti, pod katero je
žrjavica tlela, naj bi ga tako prisilil, da pove, kje da
ima svoje zlate zaklade poskrite. Zraven kralja se je
na enaki mreži pekel njegov prvi dvorni služabnik,
kateremu je kralj vse svoje skrivnosti zaupal. Ko je
vročina vedno hujša postajala, je začel služabnik upiti
in na pomoč klicati. Kralj ga vpraša: »Prijatelj, zakaj
tako kričiš?« Služabnik mu pa odgovori: »Prosim,
svitli vladar, kako bi naj ne vpil, ko me pa živega
pečejo.« Kralj mu odgovori: »Saj vidiš, da tudi jaz

7*

100 -

tvoj kralj in gospodar, ne počivam na hladnih in
dišečih cvetlicah.« To je bilo zadosti. Služabnik je
besede svojega gospoda premislil in molče je trpel
pekočo vročino, dokler ni svoje duše izdihnil. Toliko
pomaga dober zgled. 1  Čisto enako govori k nam
pozemeljskim trpinom Gospod Jezus Kristus iz svetega
križa: »O vi vsi, ki po poti mimo pridete, pomislite
in poglejte, če je katera bolečina tolika kakor je moja
bolečina!« (Jerem. Žalost. 1, 12). Sv. apostol Pavel se
je v svojem trpljenju tolažil ravno s tem, da je tako-
rekoč s Kristusom križan. »Christo contixus sum
cruci« (Gal. 2, 19). Sam Jezus Kristus je učil, da ne
more nikdo njegov zvest učenec biti, kdor se križa
brani. «Če hoče kdo za menoj priti, naj zataji samega
sebe in svoj križ naj vzdigne in naj hodi za menoj«.
(Mat. 16, 24). Zato pa tudi sv. Pavel ni nobenega
nauka tako pogosto oznanjeval ko resnice, ki nam
jih sv. križ pred oči stavi. »Sklenil sem, da nečem
med vami nič vedeti, kakor samo Jezusa Kristusa,
in sicer križanega« (I. Kor. 2, 2). Seveda posvetni
ljudje bi radi le prijetno živeli in se vseh križev otresli,
ker jim mrzijo. To pa ni po pameti in ne po božji
volji: »Beseda od križa se zdi nespametna tistim, ki
se bodo pogubili; tistim pa, ki bodo izveličani, je božja
moč.« (1. Kor. 1, 18). Ko so sv. apostola Andreja,
patrona naše Lavantinske škofije na smrt obsodili in
je križ zagledal, na katerem mu je bilo umreti, ga je
z veseljem pozdravil in molil je: »O presrečni križ,
združi me z mojim mojstrom, da me po tebi zopet
nazaj dobi, ki me je po tebi odrešil. 2

1  Correspondenz des „Priester-Gel)etsvereines.“ 1894. S. 18.

2  Brev. Rom. ad hunc diem, ]ect. 6 : „Redde me magistro meo, ut
per te me recipiat, qui per te me redemit 11 .

— 101 -

II. O bratovščini za srečno smrtno uro.

12. Pred mestom Asisi, v katerem je bil rojen
sv. Frančišek, stoji častita cerkev sv. Damijana. V tej
cerkvi je čul sv. Frančišek iz križa, ki se nahaja zdaj
v mestni cerkvi sv. Klare, besede Zveličarjeve: »Pojdi
Frančišek in popravi mojo hišo, ki se hoče podreti.«
Sv. Frančišek je prodal kos sukna in konja, in je
izročil denarje duhovniku, ki so tisto cerkev oskrb-
Ijevali. * 1  Potem je pa začel milošnjo pobirati, da bi
popravljanje cerkve dognal. V samostanski ubožni
obleki je hodil po ulicah mesta in je govoril o veli¬
častju božjem, za katero se naj tudi oskrbi dostojno
svetišče, in da je omenjena cerkev vsa zapuščena.
»Kdor mi edin kamen podari, dobi zanj tudi enkratno
plačilo; kdor mi podeli dva kamena, dobi tudi dva¬
kratno plačilo; kdor mi podeli tri kamene, dobi tri¬
kratno plačilo.« Ko so nekateri videli Frančiška, ki je
bil sin bogatega trgovca in ki se je preje kaj imenitno
nosil, v taki siromašni okleki po mestu vbogaime
prositi, so ga zasmehovali in pa trdili so, da je ob
pamet. Drugi so pa bili od njegove ponižnosti in
gorečnosti za čast božjo do solz ganjeni in so mu
bogate darove dajali. Sv. Frančišek je po cele dni
sam kamenje znašal in začeli so s časom tudi drugi
pomagati. 2  Ko je bila prva cerkev popravljena, je začel
zbirati še za drugo, ki je bila sv. angeljem posvečena
in potem še za cerkev sv. Petra. Te tri cerkve so
bile predpodoba treh duhovnih hramov božjih, namreč
treh duhovnih redov, katere je ustanovil, in s katerimi
je sv. Frančišek prav veliko pripomogel, da se je

1  P. Peter Paul Auszerer, Pilgerfuhrer nach Rom, Mainz 1873, 27.

1  Alban Stolz, Sternenhimmel, IV. Bd., 4. Oetober.

102

obličje sv. katoliške cerkve zopet veselo pomladilo. 1
Zakaj sem Vam pa zdaj vse to o sv. Frančišku pravil?
Zato, da vas tukaj očitno pohvalim, ker ste tako radi
svojega v. č. gospoda župnika pri zidanju cerkve pod¬
pirali in ste tako po svoji darežljivosti delo dognali,
o katerem so preje marsikteri mislili, da se v sedanjih
dragih časih ne bode moglo dognati. Vaš skrbni dušni
pastir so v spomin za prihodnje čase popisali, kako
so nekateri kmeti z vožnjo tako zdatno pomagali, da
bi se jim bilo moralo gotovo po 100 gld. odšteti, ko
bi bili vozili za posvetno plačilo. Nekateri so pa daro¬
vali obilo lesa, pred vsem domači posestniki, pa tudi
prijazni sosedi iz Laporja, Studenic in Štatenberga.
Opeke je daroval eden dobrotnik 30.000, eden pa
20.000. Studeniški samostan je daroval 20 sodov
apna. Našli so se pa tudi dobrotniki, ki so darovali
v gotovini po 1000 gld. in še čez. Bog bode vsem
obilno povrnil, in upam, da bode Vaša milošnja marsi¬
komu v nebesa pomagala.

13. Kakor so pa bile tri od sv. Frančiška po¬
pravljene cerkve samo predpodoba treh duhovnih
redov, ktere je pozneje ustanovil, tako se naj tudi
tukaj ustanovi v novi hiši božji nova bratovščina, ali
marveč, naj se zopet obudi bratovščina, ki je že bila
v davnih časih v tej cerkvi ustanovljena, pa je zaspala,
ko so ji koncem prejšnjega stoletja premoženje odvzeli
in za ubožni zavod porabili. 2  Polovica prodanega pre-

1  Sv. Oče Leon XIII. so v svoji okrožnici „Auspicato“ od 17. sep¬
tembra 1882 Asiški čudež tudi omenili in pristavili o delovanju sv. Fran¬
čiška znamenite besede „Quorum vis rat.ioque portentorum perspicua est:
nimirum signiflcabatur christianae reipublicae non leve per ea tempera
praesidium et columen Franciscum futurum." Leonis PP. XIII. Acta, typis
Desclee I. 294.

2  Štajersko vojvodstvo je štelo takrat 476 pobožnih bratovščin.
Najbolj razširjene so bile te-le: Bratovščina sv. rožnega venca, presvetega

103

moženja bratovščin se je porabila za zidanje novih
šol, druga polovica pa za ubožne zavode, ki so torej
bili s prva s cerkvenim denarjem založeni. * 1

14. Okoli 1. 1615 je podaril cesar Ferdinand II.
župnijo »Sv. Lovrenc na Ptujskem polju« z njeno
podružnico »Mati božja na Črni Gori« Ljubenskim
jezuitom, v katerih lasti je ostala do 1. 1773. 2  Ker so
torej jezuiti blizo Poličan svojo cerkev imeli, je verjetno,
da so ravni oni tod razširili bratovščino za srečno
smrtno uro.

Ustanovil je to bratovščino P. Vincencij Caraffa,
sedmi general družbe Jezusove okolu 1. 1648 v cerkvi
del Gesti, v Rimu in sicer pod naslovom: »Bratovščina
našega na Križu umirajočega Gospoda in Zveličarja
Jezusa Kristusa in njegove žalostne Matere Marije«
ali krajše: »Bratovščina za srečno smrt.« V že imeno¬
vani rimski cerkvi so se zbirali verni kristijani vsak
petek popoludne. Izpostavilo se je presveto Rešnje
Telo in bili sta potem dve kratki predgi: ena od
trpljenja Jezusovega in druga od žalosti Matere božje
Marije, katere je pod križem občutila, ko je na njem
njen božji Sin trpel in umiral. Potem so zmislili vsi
vsak na svojo smrtno uro in so premislili, kaj bi še
bilo treba popraviti, preje ko se iz sveta ločijo, in
potem so še molili za srečno zadnjo uro. Tako je nastala
bratovščina za srečno smrt. Papež Aleksander VIT. so
jej s pismom od 21. avgusta 1655 podelili odpustke.
Zdaj  se je začela bratovščina širiti na vse strani

Rešnjega Telesa, sv. škapulirja, sv. Sebastijana, bratovščina krščanskega
nauka, sedem žalosti Marijinih, sv. Jožefa, sv. Barbare, sv. Ane, Sv. Janeza
Nepomučana, neomadežanega Spočetja Marije Device, sv. Florijana, vernih
duš v vicah, sv. Mihaela, sv. Družine, Srca Jezusovega, sv. Trojice, angelja
variha in pa smrtnih bolečin Jezusa Kristusa.

1  Carl Schmutz, Hist. topogr. Ležicon von Stk. I. 162—167.

2  Ig. Orožen, Diocese Lavant I. 480, 492.

104

posebno pa tam, kjer so jezuiti imeli svoje hiše in
cerkve.

Ker je bila Poličanska cerkev preje Materi božji
posvečena in se še le v osemnajstem stoletju, kolikor
mi je znano, omenja cerkev sv. Križa v Poličanah, je
celo mogoče, da se je cerkev posvetila nalašč za to
sv. križu, ker bi naj bila sedež bratovščine za srečno
smrtno uro.

Papež Benedikt XIII. so s pismom od 23. septembra
1829 rimsko bratovščino za srečno smrtno uro po¬
vzdignili v nadbratovščino ali poglavitno bratovščino,
so jo izročili jezuitom, so jej podelili mnogo odpustkov,
in so pooblastili patra generala in njegovega namest¬
nika, da sme povsod ustanovljati enake bratovščine
v cerkvah Jezusove družbe in jih pridružiti rimski
bratovščini, da postanejo deležne vseh njenih odpustkov.
Papež Pij VII. so vse te milosti potrdili 6. februarja
1821. Sv. Oče Leon XII. so z dopisom od 22. januarja
1827 dovolili, da sme general družbe Jezusove usta¬
novljati bratovščine tudi v drugih cerkvah, ki niso
lastnina jezuitov in jih združiti z rimsko bratovščino.
Z odlokoma svete kongregacije za odpustke od 16. sep¬
tembra 1882 in od 21. marca 1885 so se popravile
vse zmote, ki bi se bile pri ustanovljanju zoper papeževo
pismo »Quaecumque« od 7. decembra 1604 prigodile.
Ena določba je pa tudi zanaprej povsodi merodajna:
vsaka bratovščina se mora z rimsko bratovščino
združiti.

Latinski navod za ustanovljenje bratovščine se
dobi v vsakem zavodu jezuitov.

Namen bratovščine je, pripravljati svoje ude na
srečno smrt in sicer po premišljevanju Kristusovega
trpljenja in pa po krščanskem življenju. Bratje se

105

zberejo vsak petek ali pa vsako nedeljo popoldne v
bratovski cerkvi ali pa kapeli; izpostavi se Najsvetejše
in potem je predga ali premišljevanje o trpljenju Jezu¬
sovem, ali o žalostih Marijinih ali pa o štirih po¬
slednjih rečeh; na zadnje še bratje skupej molijo in
se spominjajo bolnih in rajnih bratov.

Dobra dela, ki so nekatera tudi z odpustki obdaro¬
vana in se bratom priporočajo, so ta-le: večkratno
sprejemanje sv. zakramentov, posebno o dnevih zboro¬
vanja, vsak mesec enkrat, ali vsaj nekterokrat v letu
se naj pripravijo bratje na smrt; dobro je, če zamorejo
bratje tudi ob delavnikih k sv. maši prihajati; naj
opravljajo dela usmiljenja; naj obiskujejo bolnike in
naj skrbijo za to, da bodo o pravem času s svetimi
zakramenti prevideni; rajne brate naj spremljajo na
pokopališče; naj v duhu pokore Jezusa v njegovi lju¬
bezni do trpljenja posnemajo; naj se priporočajo
žalostni Materi božji; naj molijo eden za drugega, da
bi jim Bog podelil milost srečne zadnje ure.

Bratovščina se lahko vstanovi v vsakej cerkvi in
sicer za moške in ženske ude. Naslov bratovščine pa
mora biti: »Bratovščina po imenu Gospoda Našega
Jezusa Kristusa na križu umirajočega in pa presvete
Marije njegove prežalostne Matere, sploh pod imenom
Srečne smrti.«

Udje se morajo v bratovske bukve zapisati. Nove
ude zapisuje ali predstojnik bratovščine ali po odloku
sv. kongregacije za odpustke od 23. junija 1885 namesto
predstojnika iz zadostnega razloga tudi drugi pooblaščen
duhovnik. Sprejemajo se sploh le navzočni; odsotni
se naj le izjemama zapisujejo.

106

Odpustki.

I. Popolni. 1. Na den sprejema v bratovščino,
če se spoveš in sv. obhajilo prejmeš; 2. na smrtno uro,
če spovedan in obhajan izrečeš, ali če ne moreš več
govoriti, pobožno v misli vzameš presv. ime Jezusovo;
3. enkrat v mesecu, v petek ali nedeljo, kedar se
obhaja bratovska pobožnost, če spovedan v bratovski
cerkvi sv. obhajilo prejmeš, izpostavljeno Presveto
moliš in navadne molitve opraviš; 4. o praznikih
Božičnih, sv. Treh Kraljev, Veliki noči, Vnebohodu,
Binkoštih, presv. Trojici, presv. Bešnjem Telesu, o
Marijinem Očiščenju, Oznanjenju, Vnebovzetju, Rojstvu,
Neomadežanem spočetju, o godu sv. Jožefa, sv. Janeza
Krstnika, Vseh svetnikov in vsakega sv. apostola, če
spovedan v bratovski cerkvi sv. obhajilo prejmeš in
po namenu sv. Očeta moliš; 5. o godu varstva sv. Jožefa
(3. nedeljo po Veliki noči) in sedem žalosti Matere
Božje (3. nedeljo v septembru) dobijo popolne od¬
pustke, kateri spovedani in obhajani te dni od prvih
večernic do solnčnega zahoda bratovsko cerkev obiščejo
in po namenu sv. Očeta molijo; 6. bratje dosežejo vse
odpustke rimskih postaj, če v postnem času in čez
leto o postajnih dnevih bratovsko cerkev, ali pa če
niso doma, katero drugo cerkev obiščejo in tam sedem
Očenašev in sedem Češčenih Marij molijo.

H. Nepopolni odpustki: 1. 7. let in 7krat
40 dni za tiste ude, ki so vsako nedeljo ali petek pri
bratovski pobožnosti in molijo za sv. cerkev; 2. eno
leto, kedar mrliča na pokopališče spremijo, ali so pa
pričujoči pri zborovanjih, božji službi in naukih
bratovskih, kedar ob delavnikih sv. mašo poslušajo,
si zvečer vest izprašajo, uboge bolnike ali jetnike

107

obiščejo, kedar po zmožnosti kleče za bolnika ali
rajnega Oče naš in Češčeno Marijo molijo.

Vsi našteti odpustki se zamorejo darovati za verne
duše v vicah.

Če udje bratovščine iz svoje domovine kam
drugam odidejo, zamorejo vendar vse odpustke pri¬
dobiti, če obiskujejo cerkev svoje nove domovine in
našteta dobra dela opravljajo. 1

Sklep.

S tolikimi odpustki je torej sv. katoliška cerkev
obdarovala premišljevanje trpljenja Kristusovega, ki je
pravo zadoščenje za naše grehe. »Glejte, bratje,« tako
uči sv. Avguštin, »treba je bilo krvi Pravičnega, da bi
se ž njo izbrisalo dolžno pismo naših grehov; treba
bilo je' zgleda potrpežljivosti, zgleda ponižnosti; treba
je bilo znamenja križa, da ž njim premagamo hudega
duha in pa njegove angelje: po trpljenju Kristusovem
je bil namreč svet odrešen.« 2

Kako se pa hočemo ljubemu Jezusu zahvaliti za
njegovo neizrekljivo ljubezen in dobroto, da je hotel
za nas na sv. križu svojo kri preliti?

Prositi ga hočemo najpreje za dar žive vere, da
bomo vse trdno verovali, kar je on sam učil in kar
sv. katoliška cerkev kot njegov nauk oznanjuje. »Kdor
ne veruje, bo pogubljen« (Mark. 16, 16). O Jezus,
pomnoži v meni sv. vero in potrdi jo tudi v vseh
mojih poslušalcih!

1  Franz Beringer. Die Ablasse. Paderborn, 1893, 10. Auflage,
712—715.

2  S. Augustini Episcopi Enarratio in psalmum 61. num. 22. Patro-
logiae tomus 36. S. Aurelii Augustini tomus 4, pars prior. Editio Migne.

108

Prosim te drugič, o Bog, podeli mi prav trdno
zaupanje v tvojo neskončno usmiljenje, tako, da se
bom zvesto zanašal na zasluženje trpljenja Kristusovega
in na priprošnjo prečiste Device, po kateri upam doseči
odpuščenje grehov, stanovitnost do konca in pa večno
zveličanje.

Tretjič te prosim, o Bog, za gorečo ljubezen do tebe,
katera ljubezen mi bo omrazila vso posvetno ljubezen,
da ne bom nič drugega ljubil ko tebe, in da ne bom
na nič drugega mislil kakor na to, kako bi tvojo čast
poveličeval in prav mnogim dušam v nebesa pomagal.

Štrtič te prosim, podeli mi popolno vdanost v
tvojo sveto voljo, da bom potrpežljivo prenašal vse
bolečine, vse bolezni, posebno še tudi zadnjo, smrtno
bolezen, da bom mirno prenašal zaničevanje, pre¬
ganjanje, zgubo prijateljev, časti, premoženja, in da se
ne bom nikdar branil križa, ki mi ga ti naložiš. O
Jezus, ti si za mene težek križ nosil; tudi jaz hočem
potrpežljivo za teboj svoj majhen križ nositi in pa
Boga hvaliti za to, da imam pred svojimi očmi tolaž-
Ijivi zgled tvojega bridkega trpljenja.

Slednjič te prosim, pomagaj mi v smrtnem boju,
da ne bom tožil, ampak da bom združil svoje trp¬
ljenje s trpljenjem tvojim in da bom sklenil svoje
življenje s tistimi besedami, s katerimi si sklenil ti
moj ljubljeni Zveličar svoje trpljenje: »Oče, v tvoje
roke izročim svojo dušo.« (Luk. 23, 46). Amen.

109

XXXI.

Skrb za notranjo opravo cerkve in slovesno po¬
svečenje novega božjega hrama po prečastitem
in milostljivem knezu in škofu Mihaelu.

zimskem času se je služba božja opravljala sicer
že v novi cerkvi pa samo na portatilu ali pre¬
nosljivem malem oltarju iz rezanega kamena, ker
še velikega oltarja ni bilo.

Od mladenčev in deklet se je med tem nabralo
potrebnih denarjev za njihovi novi stanovski banderi.

Cerkvene stole je izdelal prav lično mizar Fran¬
čišek Fischer iz Stoperc za 900 gld.

Cerkvena vrata so izdelek Janeza Cmoka, mizarja
v Žičah.

V spomladi je bila cerkev znotraj ometana in
dobila je pisan tlak, ki ga je položil klesar Weber iz
Celja; stroški so znašali 1025 gld.

Načrt za veliki oltar je naredil kaj umetno in
lepo v barok-slogu arhitekt Janez Pascher iz Gradca.
Ker bi pa bil tak oltar veljal okolu 3000 gld., se je
naročil sedanji tudi prav dostojni oltar pri Antonu
Pavliču iz Buč. Stranski oltar sv. Družine na evangelijski
strani in pa oltar Lurške Matere Božje v starem
presbiteriju je prenovil in pozlatil Anton But, zlatar
iz Kostrivnice.

Skupino z Gore Kalvarije, ki se je nahajala preje
na velikem oltarju, so prestavili zvunaj na večerni
strani v prizidano kapelo, v kateri se sme sv. meša
brati. Podobo sv. Lukeža, sv. Antona in pa sv. Valen¬
tina so iz nekdanje kapele sv. Lukeža prestavili v
kapelo, ki je na jutrni strani cerkvi prizidana. V tej

I

110 —

kapeli se sv. meša bere o godu ravno naštetih treh
svetnikov.

Križ za veliki oltar in podobe žalostne Matere
božje, sv. Janeza apostola, sv. Magdalene, in pa više
stoječi podobi sv. Janeza Krstnika, sv. Jožefa je izdelal
prav umetno Ferdinand Stuflesser iz Grbdena na
Tirolskem. Zadnji dve podobi sta omislila v čast svo¬
jima krstnima patronoma sedanji domači dušni pastir
in pa duhovski brat njihovega predhodnika. Za lepi
od Stuflesserja izdelani podobi Srca Jezusovega in
Marijinega je sporočila pobožna sedaj že rajna devica
iz Poličan potrebno vsoto.

Križ na vrhu zvonika je naredil Frančišek Smeh,
kovač v Maherski Vesi, postavil ga je pa Friderik
Widemann iz Maribora.

Slikana okna sta naredila Lindner in Koller iz
Gradca. Tapetna okna v ladiji so plačali, kakor napisi
kažejo, veliki dobrotniki hiše božje: Ivanuš, Hartner,
Orešič in Gajšek.

Najveselejši den za Poličane je bil pa 30. julij
1896, ko so prečastiti in visokorojeni gospod dr. Mihael
Napotnik, knez in škof Lavantinski, spremljani od več
svojih kapitularjev in obdani od več ko 30 bližnjih
duhovnikov posvetili slovesno novo Poličansko cerkev
in pa vse tri oltarje, ki se v njej nahajajo.

Zvečer 29. julija so molili prečastiti višji pastir
bilje v kapeli na pokopališču, kjer je bilo presv. Rešnje
Telo shranjeno. Drugi den ob polu 7. uri so se pričele
cerkvene molitve in veličastna procesija je šla iz
kapele žalostne Matere Božje v novo cerkev, kjer je
posvečevanje trpelo blizo do ene popoludne. Potem
so prečastiti in milostljivi gospod knez in škof opravili
na novo posvečenem velikem oltarju prvokrat presveto

111

daritev nove zaveze in vsi smo se Bogu prisrčno
zahvalili za srečno dokončano delo.

Po tem so pa stopili prečastiti in milostljivi višji
pastir, dasiravno po tolikem in tako dolgem postu že
silno utrujeni še na predižnico in so spregovorili
v preveliko veselje in tolažbo svojih pobožnih po¬
slušalcev tako-le.

XXXII.

Govor po dovršeni posvetitvi nove farne cerkve
sv. Križa v Poličanah dne 30. julija 1896.

Z veličastvom bom napolnil to hišo. In
veličastvo te druge hiše bode veče od prve.
In na tem kraju bom delil mir, pravi Gospod
vojnih trum. (Hag. 2, 8. 10).

V Gospodu pobožno zbrani kristijani!

6 ast in slava bodi večnemu Bogu, ki nam je pozidal
to hišo! Saj. če Gospod ne zida hiše, delajo
zastonj, ki jo zidajo. (Ps. 126, 1). Čast in
hvala bodi pa tudi vsem dobrim ljudem, ki so
pomagali graditi to-le zalo cerkev sv. Križa! In tebe
Bog vsi hvalimo, ko Gospoda te častimo,
da smo danes med tako ganljivimi in pomenljivimi
obredi srečno posvetili ta božji hram in njegove tri
altarje! 1

1  V ploščo glavnega altarja sem shranil ostanke sv. mučenca Severina,
katerim sem priložil košček relikvij sv. Hijeronima. V ploščo altarja na
evangeljski strani sem vložil ostanke sv. mučenca Justa in sem pridodal
trohico koščic sv. škofa Ambroža. V ploščo altarja na listovi strani sem
zakril ostanke sv. mučenca Lucenta, in sem jim pridružil drobtino relikvij
sv. Marije Magdalene. Ostanke imenovanih treh mučenikov sem pred kratkim
iz Rima dobil po prevzvišenem gospodu kardinalu Dr. Georgiju Koppu iz

112

Zahvalne te besede naj bodo prve, ki jih spre¬
govorim v tej novo posvečeni farni cerkvi, na katero
smem obrniti besede, katere je sam Gospod Bog govoril
po preroku Hageju Izraelcem, ko so bili namesto po¬
škodovanega in razdrtega tempelja pripravili lepše sve¬
tišče: »Z veličastvom bom napolnil to hišo.
In veličastvo te druge hiše božje bode veče
od prve. In na tem kraju bom delil mir, pravi
Gospod vojnih trum«. (Hag. 2, 8. 10).

Predragi župljani! Pod modrim vodstvom svojega
častitega in zaslužnega gospoda župnika ste s pomočjo
božjo v kratkem času sezidali prostorno, prav lično
in čedno, krajnim in drugim razmeram povsem pri-

Vratislave, ki mi jih je, vrnivši se iz Rima, izročil na Dunaju o priliki
škofijskih posvetovanj.

Za dokaz, da sem z milostjo božjo posvetil po zapovedanih obredih
cerkev in tri altarje, in da so prejeli verniki ta dan eno leto in da prej¬
mejo pozneje vsako obletnico štirideset dnij odpustkov, služijo tri latinske
listine, ki so shranjene tu v Poličanah v župnijskem in v Mariboru v knezo-
škofijskem arhivu, in katerih prva se v izvirniku glasi tako-le:

Michael,

Dei miseratione Princeps-Episcopus Lavantinus.

Universis Christifidelibus hisce notum facimus, quod divina Nobis
favente gratia anno reparatae salutis 1896 die 30. mensis lulii, feria V.
infra hebdomadem Dominicae IX. post Pentecosten, in festo s. loannis
Gualberti Abbatis, Ecclesiam sanctae Crucis unacum Altari maiori (v drugih
dveh listinah bereš: minori), in quo Reliquias s. Severini et s. Hieronymi
Presbyteri Conf. et Eccl. Doct. (v drugi listini stoji: s. lusti et s. Ambrosii
Epise. Conf. et Eccl. Doct., in v tretji: s. Lucentis Mart, et s. Mariae
Magdalenae Poenit.) conclusimus, iuxta ritum sanctae Romanae Ecclesiae
consecravimus, et singulis Christifidelibus in ipsa die Consecrationis unum
annum et in die Anniversario Consecrationis ipsam visitantibus quadraginta
dies de vera Indulgentia in forma Ecclesiae consueta concessimus.

In quorum fidein instrumentum hoc manu Nostra propria subscriptum
et sigillo Episcopali munitum extradi iussimus.

Ex Officio Nostro Episcopali,

/ Marburgi die 30. lulii 1896.

'L S. । j- Michael,

Princeps - Episcopus.

113 —

merno farno cerkev. Toda, komu ste jo postavili? Vem,
da mi na (o vprašanje v mislih odgovarjate: Mi smo
novo cerkev postavili Bogu na čast, sebi v korist in
svojim potomcem v prid.

Res je tako. In to veselo resnico hočemo sedaj
kratko premišljevati. Kratko pravim, ker sem že sam
spehan in so moji duhovni bratje zmučeni in ste
gotovo utrujeni tudi vi vsi. Saj je ura že menda dve
in mi smo zjutraj ob pol sedmih pričeli svoje sveto
delo.

Troedini Bog naj bogato blagoslovi prvo premiš¬
ljevanje v tej novi župni cerkvi, in naj milostno podeli
svoj sveti mir vsem ljubim poslušalcem.

O crux, ave, spes unica!

Pozdravljen bodi križ, edino naše upanje!

Laetatus sum in his, quae dieta sunt mihi: In
domum Domini ibimus.

Razveselil sem se tega, kar so mi rekli: V hišo
Gospodovo pojdemo. (Ps. 121, 1).

I.

Kristijani predragi!

Gospodu najvišjemu ste postavili novo hišo božjo.
Čeprav nebo in zemlja ne moreta obseči neskončnega
Boga, kaj šele ta hram, hoče vendar vsedobri Bog na
svetih krajih prebivati med ljudmi, jim tukaj deliti
svoje milosti in dobrote ter se tukaj dati od njih
častiti in moliti. Da, katoliška cerkev je, kakor smo
pri današnji posvetitvi molili, aula Dei, je dvor
božji, kjer kraljuje troedini Bog, kjer deli svoje milosti
in blagodare. Kar sv. Pismo trdi o Salomonovem tem-
pelju, velja tembolj o vsaki krščanski cerkvi: »Delo

8

114 —

je veliko, kajti ni se pripravilo prebivališče
človeku, marveč Bogu«. (L Paral. 29, 1). V naših
cerkvah ni več najti napisa, kakoršen se je nahajal
v paganskih svetiščih: »Nepoznanemu Bogu«.
(Dejanj, ap. 17, 23).

Bogu na čast ste postavili novo farno cerkev. In
jaz sem jo danes posvetil v imenu in v slavo Boga
Očeta, Sina in sv. Duha. Mnogekrati sem izgovoril ime
presvete Trojice, kakor sem pogosto napravil znamenje
sv. Križa, kateremu je posvečena lepa cerkev. Zato
pa obnovite danes tudi vi, farani predragi, vero v Boga
Očeta, vero v Jezusa Kristusa, kateri je včeraj in
danes in na veke tisti (Hebr. 13, 8), vero v sve¬
tega Duha, čegar tempelj ste in kateri v vas
prebiva (I. Kor. 3, 16), vero v sveto katoliško cerkev,
ki je steber in temelj resnice (I. Tim. 3, 15)
in ki ne bode nikoli nehala oznanjevati nauk o pre¬
sveti Trojici na srečo in v vzveličanje človeškega rodu.

Kaj pač koristi, preljubi moji poslušalci, če raste
kamen na kamen v trdno in drzno poslopje, ki se
dviga nad nami, ako pa smo sami slabotni trsi, katere
giblje veter na desno in levo, naprej in nazaj? Kaj
bi pomagalo, ko bi bili temu vidnemu tempelju oskr¬
beli še tako močno podlago, ako bi pa vaši nevidni,
duhovni tempelji, kar so Vaše neumerjoče duše, zgu¬
bili temelj svete vere ? To bi vam prav nič ne hasnilo,
pač pa škodovalo. Zatorej vzemite in prenesite iz stare
hiše božje, v kateri so služili vaši dobri očetje in so
služile vaše ljube matere zvesto Bogu, iz stare cerkve,
pravim, vzemite in prenesite v novo nekaj, kar je sicer
staro ali ostane vedno novo: sveto, krščansko, kato¬
liško, edinozveličavno vero. »Drugega temelja ne
more nihče vložiti razen tega, k i j e v 1 o ž e n,

115

kateri je Jezus Kristus«. (I. Kor. 3,.11). Na tem
nepremičnem temelju morate dalje zidati svoj duhovni
tempelj, na tem svetem temelju se morate višje in
višje povzdigovati v krščansko popolnost.

Zbirajte se torej radi v tej novi hiši božji in
obračajte verno in zaupno svoje oči na sveti Križ, ki
bode vedno stal pred vašimi očmi. Prihajajte pridno
k službi božji, pristopajte pogosto k mizi Gospodovi,
poslušajte pazljivo pridige in krščanske nauke, vdele-
žujte se marljivo cerkvenih pobožnostij in slovesnostij!
Usmiljeni Jezus vas bo vedno blagoslavljal s svetega
križa. Na tem kraju bo delil svoj mir Gospod
vojnih trum.

In tako ste postavili novo cerkev tudi v svojo
korist, v svojo tolažbo, v svoj blagoslov, ste jo pozidali
v blagor svetišču iz živih kamenov.

II.

Kristijani predragi!

Vprašam vas, katera je tista skrivnostna moč v
krščanski cerkvi, ki edini, druži in nosi vse? To je
ljubezen, katera, kakor ljubi Boga iz vsega srca, iz vse
duše in iz vseh močij, tako objema brate in sestre in
vse ljudi. Od te dvojne ljubezni je odvisna
vsa postava in so odvisni vsi preroki, uči
naš božji Vzveličar. (Mat. 22, 40). Ako vlije vera lju¬
bezen v naša srca, dela ljubezen vero živo in rodo-
vito. In če je vera delavna, potem ne pogrešamo
bratovske ljubezni, po kateri nas spoznava Gospod za
svoje. ■

Bogu svojemu stvarniku, odrešeniku in posveče¬
valcu ste postavili to hišo božjo, in jemu hočete tukaj

8*

116

služiti v vsej otroški ljubezni, zvestobi in udanosti. Pa
postavili ste tudi sebi ta sveti hram, kjer se hočete
shajati in zbirati v medsebojni ljubezni. Kje drugje,
kristijani predragi, zamorete živeje čutiti in se gotoveje
zavedati, da ste brati in sestre med seboj, kakor na
tem blagoslovljenem in posvečenem kraju?

Zvunaj cerkve vas loči marsikaj kakor stan, spol,
starost, poklic, omika, veda, bogastvo, čast, toda v
cerkvi ste vsi eno telo in eden duh, ste vsi otroci
nebeškega Očeta, bratje in sestre Jezusa Kristusa, varo¬
vanci sv. Duha, ste vsi duhovni otroci duhovne matere
preblažene Device Marije, ste v varstvo izročeni ne¬
beškim angeljem in v zavetje svetnikom in svetnicam
božjim, ter ste vsi udje svete cerkve in dediči nebeškega
kraljestva. Kakor se pri novi cerkvi skladno sklepa
kamen, les in železo v skupno, lepo poslopje, enako
bodi z vami, ki ste živi kameni duhovne stavbe, v
kateri prebiva sv. Duh; enako morate biti vi eno srce
in ena duša, sicer bi vas tožilo in sramotilo združeno
kamenje, lesovje in železje. Bodite občina, katero
navdaje in prešinja ljubezen, ki je potrpljiva,
dobrotljiva, nezavistna, ki se ne hvali in
ne napihuje, ki se ne vede nespodobno, ne
išče svojega, se ne jezi in ne misli hudega,
ki se ne veseli krivice, aseraduje resnice,
ki vse potrpi, vse veruje, vse upa in vse
prenaša. (I. Kor. 13, 5—8).

Zares, ta ljubezen je darežljiva, pa je požrtvovalna
in je tudi pozidala to okusno svetišče. Charitas
aedificat. (I. Kor. 8, 1). In dovršila je hvalevredno
stavitev v nepričakovano kratkem času. Dne 18. junija
leta 1893 o priložnosti prve delitve svete birme sem
vam v svoji pridigi o zmagi in slavi sv. Križa zidanje


119

širje in višje cerkve od sedanje tesne in nizke prav
toplo priporočil. Višjepastirske besede moje so pale na
dobra tla, iz katerih je tekom treh let izrastla vele-
obsežna cerkev.

Leta 1894 je po nasvetu vašega častitega gospoda
župnika osnoval mnogocenjeni gospod Janez Graus,
konservator v Gradcu, načrt, katerega je potem izdelal
vrlo znani graški umetnik Robert Mikowicz in ga je
radovoljno potrdila visoka c. kr. namestnija v Gradcu,
kakor ga je odobril prečastiti knezoškofijski ordinarijat
v Mariboru. Pogodba za zidanje nove cerkve je bila
meseca januvarija leta 1895 sklenjena z zidarskim
mojstrom Vincencijem Greinom iz Vojnika.

Toda že dne 20. avgusta leta 1894 je po oprav¬
ljeni sv. maši vrezala prvikrat lopata zemljo na dolo¬
čenem kraju, in ste začeli koj to jesen kopati temelj
novi farni cerkvi. Da bi pa medtem ne prenehala
služba božja, dali so velečastiti gospod župnik na raz¬
širjenem pokopališču postaviti osem metrov dolgo in
pet metrov široko kapelo žalostne Matere božje, ki je
bila dne 18. septembra rečenega leta slovesno blago¬
slovljena in v kateri se je potem opravljala očitna
služba božja'. Dvostolpa cerkvica je stala osem sto
goldinarjev, od katerih ste vi, dragi župljani, radodarno
plačali tristo in štirideset goldinarjev. Blaženo delo
pri novi cerkvi je napredovalo in uspevalo tako, da
je bilo že dne 21. aprila leta 1895 Najsvetejše prene¬
seno iz stare cerkve v novo Marijino cerkvico, in da
je bil na veseli praznik vnebohoda našega Gospoda
Jezusa Kristusa dne 23. maja istega leta svečano po¬
ložen vogeljni kamen novemu svetišču.

Za božjo pripomoč molila in za denarno podporo
je prosila že leta 1886 od rajnega gospoda župnika

120

Benedikta Jury-ja ustanovljena in tudi tega leta od
cerkvene in državne oblasti potrjena družba sve¬
tega Jožefa. Do leta 1890 je bilo 900 goldinarjev
nabranih, katero svoto ste zložili večjidel domači far-
niki po vinarjih ali novčičih. Ko so sedanji župnik,
velečislani gospod Janez Lenart, nastopili pastirsko
službo dne 1. maja 1890, tedaj so začeli vlagati za
hvalevredno podvzetje tudi premožnejši, in se je v
kratkem nabralo devetsto goldinarjev. Gospod župnik
so darovali v blagi namen tisočak, kakor je žrtvoval
blagodušni gospod Ferdinand Ivanuš, tukajšnji trgovec,
tisoč goldinarjev za cerkev in sto goldinarjev za orgije
in je vrhu tega še preskrbel vse potrebno železo, dve
sto sodcev cementa in mnogo drugega staviva. Bog
povrni stotero cerkvenemu dobrotniku, česar mu svet
ne more poplačati! Blagor jemu in jegovim, da je
tako zdatno pomagal zidati tebe, prelepa farna cerkev!

Ko je bilo pripravljenih 3800 goldinarjev, ste v
imenu božjem začeli imenitno, težavno in dragoceno
delo, delo božje. Od te dobe so dobrosrčni gospod
župnik znovič darovali trinajst sto goldinarjev in od
vas župljanov so prejeli 3100 goldinarjev tako, da se
je do jeseni leta 1895 nabral denarni znesek 8200
goldinarjev. Sila veliko je pripomagala prostovoljna
vožnja. Nekateri dobrodušni kmetje so navozili gradiva
toliko, da bi ne bili za ta napor in trud dovolj od¬
škodovani s sto in še z več goldinarji. Plačaj jim
dobro delo pa ti. vsemogočni Bog, tisočkratno!

Jaz jim danes očitno izrečem svojo višjepastirsko
pohvalo in iskreno zahvalo. Posebno imenujem blage
prebivalce Spodnjih Poličan, ki so navozili peska nad
sto voz, in pridne Stanovnike Podboča, ki so neutrudno
vozili kamenje. Primernega lesa za stavbo so največ

121

darovali farani sami, a tudi sosedni Laporjani, Stu-
deničani in Statenberžani so priskrbeli obilo stavbinske
robe. Vrla Hartnerjeva hiša je darovala 30.000 opek,
blaga Jakob in Jožefa Franci pa sta jih žrtvovala
20.000. Potrebnega apna in sicer dvajset štartinjakov
je daroval Studeniški samostan častitih Magdalenk, ki
je ob enem patron poličanske cerkve.

Božja roka je očividno podpirala blaženo delo.
Začetkom meseca septembra 1895 je bila cerkev že
pod streho. Slovenjebistriški tesarski mojster J. Leskovar
je iztesal podstrešje, in strešno opeko z robom je na¬
ročil gospod Krautsforst v Gradcu iz Premstatten-a.
Cerkev je bila znotraj in zvunaj naglo ometana tako,
da je bilo moči, že dne 28. novembra 1895 prenesti
presveto rešnje Telo v novo cerkev, in da se je tu
na poprejšnjem velikem in sedaj stranskem altarju
opravljala služba božja.

Cerkveni tlak in klesarsko delo je za tisočak
oskrbel celjski kamnosek gospod Weber. Glavni altar
in lečo v romanskem slogu, v katerem je zidana tudi
cerkev, je izdelal mojster Anton Pavlič iz Buč, ki je
še naslikal presbyterij in obe stranski kapeli za nagrado
dvanajst sto goldinarjev. Okusne podobe na glavnem
altarju je izrezal obče znani rezbar v Grbdnu na
Tirolskem, gospod Ferdinand Stullesser.

Prijetne orgije s štirinajstimi spremeni je naredil
za dvanajst sto goldinarjev orgljarski mojster Frančišek
Nareks v Žalcu. Nove stole je pripravil stoperški mizar
Frančišek Fišer za sedem sto goldinarjeva, velika in
stranska vrata s ključarskim delom vred pa je omislil
žički mizar Janez Cmok. Vsa gradba in priprava velja
nad šestnajst tisoč in pet sto goldinarjev. Osem tisoč

— 122

in šest sto ste vložili vi, predragi farani, ostale pa so
darovali drugi blagi dobrotniki.

Res, tukaj je zidala ljubezen; tukaj je stavila
bratovska složnost med pastirjem in ovčicami. Tukaj
sta delovali krščanska dobrotljivost in krščanska požrtvo¬
valnost. Hitreje ter radostneje mi srce zaigra, kader
pomislim, da imam tako darežljive škofljane, katerim
želim najzvrhanejšo mero miru in blagoslova božjega.
Da, naj se iz novo posvečene cerkve razliva milost
božja v vaša srca, v vaše hiše, med vaše družine, v
vaše občine, pa naj teče na vaše ljube otroke in na
teh otrok otroke in tako dalje. Danes na pomembni
praznik posvetitve svoje nove cerkve smete in morete
se vsi Poličančani srčno radovati, smete veselo peti
alelujo, ker imate sedaj dovolj prostorno hišo božjo,
katero ste si pozidali z združenimi močmi. Z vami
smem se veseliti tudi jaz, vaš nadpastir, ki sem po¬
svetil danes novo cerkev in sem pri sveti maši stopil
tj e pred altar božji, pred Boga, ki razvese¬
ljuje mojo mladost. Z vami sme se radovati vsa
škofija, ker je obogatela za krasno farno cerkev. 1

1  Ugodno sodbo o novi cerkvi potrjuje zapisnik ogledne komisije z
dne 22. februvarija 1898. Izjava presojevalcev se glasi v izvirniku tako-le:

K. k. Bezirkshauptmannschaft Marburg, am 22. Februar 1898.

Prot o coli,
aufgenommen ad Z. 2264/61 anlasslich der Collaudierung des Kirchenbaues
in Poltschach.

Die Kirchenvorstehung und der Kirchenconcurrenz - Ausschuss der
Pfarrkirche hi. Kreuz in Poltschach ist mit der Eingabe vom 20. Janner 1. J.
Z. 26 h. a. um die Vornahme der obigen Collaudierung eingeschritten.

Demzufolge vvurde mit dem h. a. Erlasse vom 12. Febr. 1898, Z. 2264,
diese Amtshandlung auf den heutigen angeordnet und wurden die Interessenten
zur Intervenierung rechtzeitig eingeladen.

Zur festgesetzten Zeit wurde in Anwesenheit der Commissionsmitglieder
mit der Collaudierung begonnen, und wurde hiebei durch den intervenierenden
Staatstechniker folgendes constatiert:

123

Da, vredno in pravično, primerno in dostojno je,
da se veselimo danes vsi. Saj se je veselil tudi kralj
Salomon in so se radovali Izraelci štirinajst dnij in
so zažigali obile darove, ko je bil tempelj v Jeruzalemu
srečno dozidan in sijajno blagoslovljen. (III. Kralj. 8, 65).

Der Vergrosserungsbau wurde genau nach dem, vom Architekten
Mikowitsch entworfenen Bauplane, welcher bei der gemeindeamtlichen Bau-
commission am 30. August 1894 vorgelegen und der beziiglichen gemeinde¬
amtlichen Baubewilligung zur Grundlage gedient bat, ausgefuhrt. Das Mauer-
werk sowie die sammtlichen Einwblbungen sind solide und dauerversprechend
hergestellt, und es zeigen sich seit dem Bestande des Baues, d. i. seit dem
Jahre 1897 nicht die geringsten Setzungen.

Auch der Dachstuhl ist von guter Ausfiihrung; dieser wurde als ein
gewohnlich stehender Stuhl behandelt und mit Falzziegeln gedeckt.

DerFussboden ist mit Kunststeinen im wohlgefalligen Muster gepflastert,
die AVande und die Wolbungen geschmackvoll ausgemalt und das Kirchen-
innere wiirdig eingerichtet.

An den beiden Langseiten des Kirchengebaudes wurde je eine kleine
Kapelle angebaut; auch diese sind solide ausgefuhrt.

Das ganze B a u w e  r k ist somit als ein dem Z w e c k e
w ii r d i g e s Baudenkmal zu bezeichnen und wird als collau-
diert erk 1 art.

Die Bedeckung der Baukosten, welche sich sammt der inneren Ein-
richtung, als Altare, Kirchenstiihle, neuer Orgel etc. auf rund 16.500 fl.
beliefen, wurde durch freiwillige Gaben bewirkt, so dass aus diesem Anlasse
eine Kirchen-Concurrenz-Verhandlung entfallt.

Vorgelesen und mit dem Bemerken gefertiget, dass die Gefertigten
niehts hinzuzufiigen haben.

Der Original-Plan wurde uber Wunsch des hochw. Herrn Pfarrers
demselben zur Aufbewahrung im Pfarrhofe iiberlassen.

Andreas Grundner m. p.,

Steinko m. p.,
k. k. Bezirks-Ingenieur.

Johann Lenart m. p.,
Pfarrer.

G emeinde vorstan d.

Ferdinand Ivanuš m. p.,
Obmann des Kirchen-Concurrenz-Ausschusses.

Predstoječe uradno poročilo je c. kr. okrajno glavarstvo v Mariboru
poslalo častitemu kn.-šk. župnemu uradu v Poličanah s pristavkom:

Der hochwiirdigen Kirchenvorstehung HI. Kreuz in Pbltschach
wird hiermit das Ergebnis der am 22. d. M. vorgenommenen Collaudierung
des wohldortigen Kirchenbaues zur weiteren Verfiigung mit dem Ersuchen
mitgetheilt, die Collaudierungskosten per 7 fl. 86 kr. gefalligst anher einsenden
zu wollen.

Marburg, am 25. Februar 1898. Der k. k. Bezirkshauptmann:

Z. 4890/91. Kankowsky.

124

III.

Kristijani predragi!

Postavili ste novo cerkev za preteklost, ker se
bode v njej molilo in maševalo tudi za vaše rajne;
postavili ste jo za sedanjost, ker bote v njej prejemali
sami vse potrebne milosti in dobrote, in postavili ste
jo za prihodnost. Mimo vaših duševnih očij naj sedaj
potujejo stoteri in tisočeri verniki, ki bodo prihajali
za vami semkaj in opravljali tukaj svoje pobožnosti.
Mimo vas naj neso botri novorojence, ki bodo tukaj
krščeni, in mimo naj hite otroci, ki bodo tukaj bir¬
mani, z angeljskim kruhom nasičeni. Mimo naj gredo
grešniki, ki bodo našli in zadobili tukaj mir vesti in
tolažbo srcu. Mimo naj šume svatovi, brezštevilni ženini
in neveste, ki bodo tukaj prejeli moč in milost za
svoj sveti zakonski stan. Pred oči naj vam stopijo
dolge vrste pogrebcev, ki bodo po dovršenem mrtvaškem
opravilu iz te-le cerkve rajne spremljali na posvečeno
pokopališče. Mimo vas naj hrume vse trume kristijanov,
ki bodo črez sto, dvesto in več let živeli in umrli za
vami. In za vse te nebrojne čete ste zidali novo farno
cerkev, v kateri se bode služila sv. maša za vse žive
in vse mrtve župljane. O prevažno delo, ki bode po¬
rajalo in ustvarjalo neprenehoma dobra dela!

Toda, preljubi moji poslušalci, prihodnost je od¬
visna od sedanjosti. Kakoršna sedanjost, takošna pri¬
hodnost. Pač resnico govori sv. apostol Pavel, ko piše
Rimljanom: »Ako je prvina sveta, je sveto
tudi testo; inčejekorenina sveta, sosvete
tudi vej e«. (Rimlj. 11, 16). Zapomnite si te apostolske
besede, zapišite si jih v vaša srca. Kakoršni ste sedaj
vi, ljubi stariši, takošni bodo nekdaj vaši otroci. Ka-

125

koršen studenec, takošna voda. Kakoršna jablana,
takošno jabelko.

Zatorej živite vi sedaj verno in pobožno. Pri¬
hajajte radi v novo cerkev k službi božji, poslušajte
zvesto vzveličavne nauke in ravnajte se vestno po
njih. Prejemajte gosto in vredno svete zakramente, ki
vam dele nadnaravno življenje, katero bote nadaljevali
v nebesih. Ljubite ta sveti kraj, ki je hiša božja
in vrata nebeška. (Gen. 28, 17).

Na ta način bote zasejali dobro seme, ki bode
v prihodnosti izrastlo Bogu na čast in vam v vzve-
ličanje. Skrbite za svoje ljube otroke, ki so cvet fare
in up prihodnjega veka. Vaše hiše in šole vaše naj
bodo tesno združene s to le hišo božjo. Saj je tudi
Jezus obiskal le šolo v tempelju Jeruzalemskem. Ne
zabite nikoli, ljubi stariši, dragi učitelji in blagi varihi
mladine, da je v vaših rokah srečna prihodnost cele
fare. Zatorej pa prisezite danes v tej novo pozidani
in posvečeni cerkvi, da hočete svoje otroke, svoje
učence in svoje varovance tako vzgajati, da bodo otroci
božji tukaj in tamkaj.

J;-' *

V Gospodu pobožno zbrani kristijani!

Solnce je priplulo na nebu že visoko in kazalec
na uri se je pomaknil že daleč, zato treba, da hitim
tudi jaz h koncu svojega premišljevanja. Predno pa
končam, imenujem v zahvalo in priznanje vseh skrbij
in naporov častitega gospoda župnika za svojega knezo-

126

škofijskega svetovalca ter jim dovolim, da se smejo
posluževati vseh predpravic, ki so združene s tem
častnim naslovom.

Vzpričo in v očigled umetne nove stavbe pa po¬
novim spodobno zahvalo vsem dobrotnikom, kakor je
zahvalil sv. apostol Pavel občine macedonske, ki so
bile sicer skušane po mnogih nadlogah, pa so kazale
vendar veliko veselje v nabiri darov za nujne potrebe.
Njih velika revščina se je pokazala bogato v popol¬
nosti dobrosrčnosti. Bili so ti občani po svojih močeh
in celo nad svoje moči radodarni, ter niso samo svo¬
jega nego tudi same sebe darovali, kakor jim je pričal
hvaležni apostol. (II. Kor. 8, 15).

Prisrčna zahvala bodi pa tudi mnogočastitim
gospodom kanonikom in vsem prečislanim gospodom
duhovnikom, ki so od daleč in blizo prihiteli v ne¬
nadnem številu, da se vdeležijo posvetitve in povišajo
redko svečanost. Vesel praznik pač, ki Boga slavi,
vernike časti in dušne pastirje povzdiga, je vsako po¬
svečenje cerkve, kapele ali altarja.

In sedaj pokleknimo in vskliknimo: Dopolnjeno
je! Te Deum laudamus! Ti pa, o presveta Trojica, ozri
se na to faro, ki sedaj pred teboj kleči in ti daruje
obljubo žive vere, trdnega upanja in goreče ljubezni!
Sprejmi dar milostno in dobrotno v tej tvoji novi hiši!

In tvoj sveti blagoslov pridi nad vse, ki so kakor¬
koli pripomogli do tega dovršenega dela; pridi nad
dobrega pastirja in njegovo ljubo čredo, nad stariše
in otroke, nad gospodarje in družine, nad predstojnike
in podložnike, nad bogate in revne, nad zdrave in
bolne, nad pričujoče in odsotne, nad žive in mrtve!
In tvoj blagoslov se nahajaj pri daritvah svete maše,
pri pridigah in krščanskih naukih, pri deljenju in pre-

127

jemanju svetih zakramentov, pri molitvah in pobož¬
nostih, vršečih se v tej cerkvi.

O Gospod vojnih trum, napolni s svojim
veličjem in veličastjem to hišo ter deli v
njej svoj sveti mir od roda do roda! Amen.

XXXIII.

Zadnja opravila in popravila.

f godu sv. Cecilije, zadnjo nedeljo po binkoštih, to
je 22. novembra 1896 blagoslovili so preč, gospod
stolni župnik Filip Jakob Bohinc nove orgle, ki
jih je napravil vse pohvale vreden mojster Fran¬
čišek Nareks iz Žalca; spregovorili so tudi veseli sveča¬
nosti primerno besedo. Potem so pa veliko sv. mešo
peli preč, gospod kanonik Karol Hribovšek, vodja
knezo-škofljske bogoslovnice v Mariboru. Tako veli¬
častna božja služba je pač najlepša podoba prihodnjega
nebeškega veselja.

Krasen bronast svetilnik je izdelal Karol Tratnik
pasar v Mariboru.

Tekom leta je poslikal vso cerkev Frančišek
Gornik od sv. Petra pri Mariboru. Znamenita je v
svetišču podoba, ki nam kaže, kako je cesar Konstantin
zagledal pred bitko na nebu znamenje sv. križa z
napisom: »V tem znamenju boš zmagal«. Slika je
posneta po rimskem izvirniku. Nad kapelo episteljske
strani pa vidimo posnetek že omenjene stare bratovske
podobe Poličanske bratovščine za srečno smrtno uro,
namreč bolnika na smrtni postelji. Slikar je postavil
tukaj pred posteljo še tudi duhovnika, ki ga pa na
stari sliki ni videti. (Glej str. 65).

128

Da za delo potrebnega denarja zmanjkalo ni, za
to gre posebna zahvala domačemu trgovcu gospodu
Ferdinandu Ivanušu, ki ni samo največ v gotovini
daroval, ampak je priredil na svojo roko tudi tri¬
kratno romanje v Marijine Celje. Kar se je pri vožnji
na južni železnici pridobilo, vse to se je obrnilo za
olepšanje hiše božje.

Kralj Salomon je najpreje postavil Gospodu
vojskinih trum veličasten tempel, ki mu ni bilo ena¬
kega pod solncem; potem je pa postavil tudi sam sebi
imenitno hišo, v kateri bi naj stanovali tudi za njim
njegovi nasledniki. (III. Kraljev, 9. 10). Tako so tudi
Poličanski v. č. gospod župnik Janez Lenart, ki so
bili 30. julija 1896 od prečastitega in milostljivega
knezoškofa izvoljeni za duhovskega svetovalca, najprej
skrbeli za to, da so razširili in dostojno okrasili hišo
božjo; potem so pa dozidali tudi župnišču na severni
strani toliko, da so dobili dve novi sobici za tujce;
tudi so marsikaj po hiši preosnovali in tako so župni¬
kovo stanovanje dostojno uredili.

Zadnja cerkvena slavnost povodom stavljenja
novega svetišča Poličanskega se je vršila zadnjo
pobinkoštno nedeljo 21. novembra 1897, ko so pre-
častni gospod kanonik starosta, dr. Ivan Križanič,
blagoslovili novo slikarijo in pa nov svetilnik. Govorili
so prisrčno o svetopisemskih besedah: »Rekel je pa
Gospod; Uslišal sem tvojo molitev in tvojo prošnjo,
ki si mi jo priporočil v pričo mene; posvetil sem to-le
hišo, katero si pozidal, da bi tam ohranil svoje ime
na veke, in bedelo bo tam moje srce vse dni« (III.
Kraljev, 9. 3).

Tako se je veselo skončalo prelepo delo, ki je
stalo za vsem 16.055 gld.

129 —

.Sklenem pa spis svoj z besedami, s katerimi so
sklenili v. č. g. župnik Janez Lenart svoje pismo, ki
so mi je pred kratkim poslali. »Hvala bodi večnemu
Bogu, ki vodi Vše naše misli in ki vsako naše dobro
delo začne in je tudi dokonča!«

Zahvaljeni naj bodo prečastiti in milostljivi gospod
knezoškof Mihael, ki so bili ves čas mogočen zavetnik
novega svetišča božjega!

Prav lepa zahvala bodi pa tudi vsem duhovskim
in posvetnim dobrotnikom, ki so pripomagali k bogo-
Ijubnemu delu! Naj jim bode sv. Križ, katerega so v
tej novi cerkvi poveličali, na sodnji dan veselo znamenje
večnega izveličanja! Božja pomoč vselej pri nas ostani.

XXXIV.

Zopetna ustanovitev bratovščine sv. Križa za srečno
smrtno uro.

Vsled prošnje vložene od kn.-šk. župnega urada
Poličanskega in priporočene od prečastitega kn.-šk. ordi¬
nariata Lavantinskega so generalni predstojnik družbe
Jezusove prečastiti P. Ludvig Martin 1  s pismom od
30. maja 1898 z novega pridružili skupino Poličanskih
družbenikov Rimski prvotni bratovščini, in so jo s
tem deležno storili vseh odpustkov, ki so bili od
svetega Očeta »Rimski skupini« podeljeni.

1  Glej podobo v ilustrovanein delu „Die katholische Kirche ....
in Wort und Bild. Herausgegeben von der Leo-Gesellschaft in Wien.“
zvezek I., str. 261.

9

130

Pismo se glasi v latinskim izvirniku tako:

ifc

Praepositus Generalis Societatis Jesu.

Universis et singulis has litteras inspecturis
salutem in Eo, qui est vera et aeterna salus. Divi-
narum scripturarum oraculis et innumeris sanctorum
Patrum testimoniis et fere quotidiana experientia
docemur, iugem passionis Christi memoriam eiusque
puhlice ac privatim recolendae studium prodesse pluri-
mum ad vitam recte instituendam et ad mortem suo
tempere bene et feliciter obeundam. Propterea societas
nostra, cuius instituti est iuvare proximos, ut iuste
et pie viventes in hoc saeculo tandem moriantur
morte iustorum magnopere semper studuit, ut ad medi-
tandos Redemptoris nostri cruciatus fidelium animos
excitaret. Hinc faetum est utique ex afflatu divini
spiritus, ut iam ab anno Domini MDXLVIII. Romae in
templo domus professorum, quod sanctissimo nomini
Jesu sacrum est, singulis sextis feriis sub vesperam
proposito pubiicae venerationi sacrosancto Eucharistiae
mysterio coetus fidelium utriusque sexus celebrari
coeperint, qui partim piis quibusdam precibus
Christi passionem et mortem eiusque Matris dolores
recolendo, partim divinum verbum audiendo ad
exercitia christianae virtutis excitarentur ac Deum
optimum maximum pro gratia bene moriendi speciatim
orarent. Hisque de causis convenienter ad eiusmodi
pias exercitationes progressu temporis Sodalitium seu

— 13i —

Congregationem coegerunt titulo D. N. J e s u Christi
in cruce moribundi ac Beatissimae Virginis Maria e
eius Genitricis perdolentis, vulgo Bonae Mortis
quam denominationem deinceps eorum Congregatio
retinuit. Nec multo post eorum exemplo in alias
mundi partes, ubi domos, collegia aut residentias
habemus, inducta est laudabilis consuetudo celebrandi
in nostris ecclesiis consimiles coetus fidelium utriusque
sexus, plerumque famen singulis Dominicis non impe-
ditis, eosque proposito pariter publicae venerationi
sacrosancto altaris mysterio per exercitia eiusdem
generis ad omnem pietatem excolendi. Quum autem
multiplex fructus tam religiosae institutionis quotidie
magis exstaret. Pater Michael Angelus Tamburinius,
Praepositus Generalis Societatis, antecessor noster,
his omnibus demisse expositis Benedicto Fel. rec.
Papae XIII. eidem supplicavit, ut ex Apostolica benignitate
providere dignaretur, quo tam salutare institutum robur
acciperet atque incrementum. Cuius precibus memo-
ratus Pontifex pro eo, quo flagrabat studio fovendi
augendique in animis fidelium sensus pietatis et reli-
gionis, libenter anuit. Itaque per Apostolicas Litteras
datas anno Incarnationis Dominicae MDCCXXIX.
nono Kalendas octobres, Pontificatus sni anno sexto,
primo in supra memorato nostro templo sanctissimi
nominis Jesu instituit et erexit, sine praeiudicio tamen
Societatis, unam utriusque sexus fidelium Primariam
Congregationem sub invocatione D. N. J e s u Christi
in cruce morientis ac Beatissimae Virginis Mariae
eius Genitricis perdolentis, vulgo Bonae Mortis
nuncupatam, quam sic institutam dirigi voluit per
memoratum nostrum antecessorem, Patrem Michaelem
Angelum Tamburinium, seu per Praepositum Generalem

9*

— 132

Societatis pro tempore existentem et eo deficiente
per Vicarium Generalem. Deinde in sodales Primariae
Congregationis ita institutae gratias, privilegia et indul-
gentias ex Ecclesiae Thesauris liberaliter contulit.
Praeterea eidem Patri Michaeli Angelo Tamburinio ac
Praeposito Generali Societatis pro tempore existenti
sen Vicario Generali Apostolica Auctoritate potestatem
fecit in quibusvis aliis ecclesiis domorum professorum,
collegiorum et residentiarum eiusdem Societatis extra
urbem per universum orbem tune et pro tempore
existentibus quascumque alias aliorum utriusque sexus
fidelium Congregationes titulo superius rnemorato, quae
ab ipsa Primaria Gongregatione tamquam membra a
capite dependeant, sine praeiudicio ipsius Societatis,
erigendi et instituendi illasque eidem Primariae Congre-
gationi aggregandi; hisque sic erectis, institutis et
aggregatis eorumque sodalibus communicandi praedictas
ac omnes et quascunque alias indulgentias, peccatorum
remissiones, relaxationes, gratias et facultates tam spiri-
tuales quam temporales ab ipso et apostolica sede Pri¬
mariae Gongregationi eiusmodi porro concedendas, prout
in Litteris Apostolicis eiusdem Benedicti Pontificis lucu-
lentius continetur. Quae omnia fel. rec. Pius Papa VIL
per Rescriptum S. Congregationis Indulgentiarum datum
die 6. Februarii anno 1821 confirmavit ac denuo
concessit Praepositis Generalibus Societatis J e s u pro
tempore existentibus nec non Vicariis Generalibus;
et fel. rec. Leo Papa XII. speciali Rescripto die
22. Januarii 1827 ad Congregationes etiam in aliis
quam Societatis ecclesiis ubilibet existentibus erigendas
et aggregandas auctoritate Apostolica benigne extendit.
Demum Ss. D. N. Leo XIII. per Rescriptum S. Congre¬
gationis Indulgentiarum d. d. 16. Septb. 1882 benigne

133

dispensavit circa distantiam alias requisilam inter
Confraternitates seu Congregationes eiusdem nominis
et instituti.

Quamobrem quum a nobis postulatum sit ut in
ecclesia parochiali ad S. Crucem loči Pbltschach
dioecesis Lavantinae congregationem supra memoratae
nuncupationis praedictae Primariae aggregare velimus:
nos pro muneris nostri ratione pium eiusmodi studium
approbantes ac pro viribus divinum cultum etprofectum
spiritualem fidelium promovere cupientes, auctoritate
nobis ab apostolica Sede concessa, de consensu loči
Ordinarii, qui eiusdem Congregationis institutum, pie-
tatem ac religionem litteris patentibus nobis nuper
exhibitis commendavit, unam utriusque sexus lidelium
congregationem sub invocatione D. N. Jesu Christi
in Gruče morientis ac Beatissimae Virginis Mariae
eius Genitricis perdolentis, vulgo Bonae Mor tis
loči Poltschach in dieta Ecclesia Primariae Congre-
gationi Romanae coniungimus et aggregamus; ac omnes
indulgentias et gratias alias praedictae Primariae Congre-
gationi haetenus concessas (prout singillatim deseriptae
sunt in elencho, quem rite per S. Congregationem
Indulgentiarum iam recognitum una cum hic litteris
tradimus diligenter asservandum) et conce-
dendas eodem prorsus modo, quo ipsi Primariae
concessae fuerint vel concedentur, communicamus et
elargimur in nomine Patris et Filii et Sp ir it us
S a n c t i, cuius divinam Maiestatem supplices oramus,
ut concessionem hanc de coelo ratam et firmam
habere velit et sodales meditationi dolorum Christi
eiusque Sanctissimae Matris pie vacantes per utriusque
merita coelestibus gratiis augere et tandem iustorum
morte donator caelestis gloriae participes efficere dignetur.

134

In quorum fidem has litteras manu nostra subscriptas
sigillo Societatis nostrae muniri iussimus.

Datum Fesulis die 30. Maii 1898.

Gratis.

L. Martin S. J.

Ant. Rota, Secr. S. J.

Nr. 1787. Vidit.

Pr. Ep. Lavantinus Ordinariatus Marburgi, die
4. Junii 1898.

f Michael, Princeps-Episcopus.

Summarium Indulgentiarum a Summis Pontificibus concessarum

Congregationi Primariae Bonae Mortis

Romae in templo domus professorum Societatis Jesu erectae.

Indulgentiae plenariae.

1. Quo die omnes utriusque sexus Christi fideles
inter sodales recipiuntur, si vere poenitentes et confessi
SSmum Eucharistiae Sacramentumsumpserintinecclesia,
ubi Sodalitus ipsa crecta est, ant ubicunque potuerint.
(Benedictas PP. XIII. Redemptoris Nostri Jesu
Christi 23. Sept. 1729, § 4).

2. Sodalibus in mortis articulo constitutis, si vere
poenitentes et confessi ac sacra Communione refecti,
si id commode fieri poterit, vel saltem contriti SSmum
nomen Jesu corde, si ore nequiverint, aut aliquod

135 —

poenitentiae signum dederint. (Idem Benedictus XIII.
1. c. § 5).

3. lisdem sodalibus semel quolibet mense in una
ex sextis feriis hebdomadae, seu in una ex diebus
Dominicis cuiuslibet mensis ad libitum cuiusque sodalis
eligenda, prout expositio SSmi Sacramenti vespere in
qualibet ex dictis sextis feriis seu diebus Dominicis
fiat, dummodo vere poenitentes et confessi in ecclesia
Sodalitatis SSmum Eucharistiae Sacramentum sum-
pserint et expositioni SSmi Sacramenti devote inter-
fuerint, et inibi pias ad Deum preces, prout unicuique
suggeret devotio, pro christianorum principum con-
cordia, haeresum extirpatione, haereticorum et infi-
delium conversione ac sanctae Matris Ecclesiae exalta-
tione ac Romani Pontificis prosperitate devote effuderint.
(Idem Bened. XIIL loc. cit. § 6).

4. In diebus testis Nativitatis, Epiphaniae, Re-
surrectionis, Ascensionis D. N. J. Chr., Pentecostes,
SSmae Trinitatis, Corporis Christi, necnon Conceptionis,
Nativitatis, Annuntiationis, Purificationis et Assumptionis
B. M. V., ac Nativitatis S. Joannis Baptistae, et singu-
lorum Apostolorum, videlicet Petri, Pauli, Andreae,
Jacobi, Joannis, Thomae, Philippi, Jacobi, Bartholomaei,
Matthaei, Simonis, Judae et Mathiae, item S. Josephi
et commemorationis omnium Sanctorum, dummodo
vere poenitentes et confessi SSmum Eucharistiae
Sacramentum in templo, ubi erecta est Sodalitas,
sumpserint ac, uti supra, oraverint. (Idem Bened. XIII.
loc. cit. § 7).

5. In Dominica tertia post Pascha Resurrectionis,
et in Dominica tertia Septembris, si vere poenitentes
et confessi ac sacra Communione refecti Congregationis
ecclesiam vel oratorium devote visitaverint a primis

136

Vesperis usque ad occasum solis, et ibi pro christia-
norum principum concordia, haeresum extirpatione ac
sanctae Matris Ecclesiae exaltatione pias ad Deum preces
effuderint. (Plus PP. IX. A d a u g e n d a m f i d e 1 i u m
religionem die 23. Januarii 1866).

6. Sodales consequantur omnes indulgentias Sta-
tionum ecclesiarum Urbis sive intra. sive extra muros
illius, si diebus Quadragesimae et aliis anni temporibus
ac diebus Stationum huiusmodi ecclesiam seu capellam
vel oratorium proprium, si ibi fuerit; alioquin aliam
ecclesiam seu capellam in locis, ubi eos pro tempere
residere vel morari contigerit, devote visitaverint, et
ibi septies Orationem Dominicam et septies Salutationem
angelicam devote recitaverint. (Bened. XIII. loc. cit. § 11).

Indulgentiae partiales.

1. Septem annorum et totidem quadragenarum,
quoties sodales expositioni SSmi Sacramenti vespere
in qualibet ex dictis sextis feriis seu in qualibet ex
dictis diebus Dominicis, uti in num. 3. dictum est,
devote interfuerint et ad finem supradictum oraverint;
aut corpus suum flagellaverint seu, ut vulgo dicitur,
disciplinam fecerint. (Idem Bened. XIII. loc. cit. § 8).

2. Unius anni, quoties sodalium seu aliorum fidelium
defunetorum corpora ad sepulturam ecclesiasticam
comitati fuerint; aut infirmi vel impediti, audito signo
campanae genuflexi, si per infirmitatem licebit, Orationem
Dominicam et Salutationem Angelicam pro salute animae
defuncti, vel corporis infirmi recitaverint; quique congre-
gationibus tum publicis, quam privatis, ac divinis Officiis,
spiritualibus colloquiis, exhortationibus et aliis piis
officiis etiam in sodalis seu aliorum Christifidelium

— 137 —

defunctorum suffragium per praefatam Primariam
Gongregationem ordinandis et ab ipso pro tempore
existente Praeposito seu Vicario Generali Societatis
Jesu approbandis; ac diebus feriatis Missae sacrificio
interfuerint, ant vespertino tempore, antequam cubent
conscientiam suam diligenter examinaverint; seu pau-
peres infirmos tam sodales, quam alios in hospitalibus
vel privališ domibus, necnon carceratos visitaverinl.
(Idem Bened, XIII. loc. cit. § 9).

Sodalibus, quibus ab Urbe abesse, vel alibi commo-
rari contingat, ne ipsi indulgentiarum et aliarum gra-
tiarum effectu et fructu frustrati remameant, indulgetur,
ut in locis, ubi pro tempore resideant, seu commorentur,
si apud ecclesias eorumdem locorum, aut alibi, prouti
poterunt, opera praestiterint, quae ab ipsis forent
praestanda in Urbe pro singularum indulgentiarum
consecutione, omnes supradictas indulgentias similiter
consequantur. (Idem Bened. XIII. loc. cit. § 10).

Omnes praefatae indulgentiae applicari possunt
per modum suffragii animabus fidelium defunctorum.
(Idem Bened. XIII. loc. cit. § 17. Pius PP. IX. »Ad
augendam fidelium religionem« die 23. lanuarii 1866).

Sacra Congregatio Indulgentiis Sacrisq.ue Reliquiis
praeposita praesens Summarium denuo recognitum
uti authenticum approbavit ac typis imprimi et publicari

— 138

posse censuit. Datum Romae ex Secretaria eiusdem
Sacrae Congregationis die 22. Septembris 1883.

Franciscus detla Volpe, Secret.

NB. Gum ad gratiarum et indulgentiarum, quae
boe diplomate communicantur, valorem ex praescripto
S. Congreg. Indulg. necesse sit, ut «praevia cognitione
Ordinarii dumtuxat promulgentur« hoc Summarium
Episcopo dioecesano proponatur isque rogetur, ut idem
se vidisse hic dignetur attestari.

Visum die 4. mensis lunii anni 1898.

-j- Michael, Princeps Episcopus.

V. č. gospod župnik Janez Lenart so pričeli vsled
tega zapisovati ude nove bratovščine in so odločili, da
se prične njeno delovanje 18. septembra 1898 na
praznik Matere božje sedem žalosti. Pisatelj teh po¬
datkov je neutrudljivemu gosp, župniku vsled njihovega
povabila od 4. julija 1898 prav rad obljubil, da hoče
o tej priložnosti spregovoriti o Žalostni Materi božji
Naj bode vse Bogu v čast in pa dušam v
zveličanje!

V Mariboru 13. julija 1898.

Kazalo.

Stran.

1.  Najstarejša kamenita spomenika Poličanske cerkve .... 5

II.  Naseljevanje Slovencev. 7

III. Slovencem prisveti od dveh strani vesela luč svete vere

Kristusove. 8

IV. Posvetni gospodarji čez Dravinjsko dolino. 11

V.  Celjski grofi. 16

VI. Rudolf Graeszel in njegova ustanova . 19

VII. Ustanova Janeza Graeszelna. 30

VIII. Graeszelnov rod. 34

IX. Grajščina Golič. 37

X. O nekdanjih denarjih. 44

XI.  Upravne in sodnijske razmere pa kmečki upor v 17. veku (1635) 45

XII.  Razne vrste podložnikov pa njihovi davki. 49

XIII. Krvava sodnija na Zbelovem. 51

XIV. Konjiški župnik Peter zamenja Poličansko cerkev 1. 1251. za

ono v Tinjah. 56

XV. Še nekatera stara poročila o Poličanah. 58

XVI.  Poličanski kmeti Štatenberške grajščine. 60

XVII.  O začetku Poličanske cerkve in o spremembah, ki so se ž
njo godile. 62

XVIII. Dušni pastirji, ki so v Poličanah delovali. 69

XIX. Župna fasija. 72

XX. Župni inventarij. 72

XXI. Cerkven inventarij. 73

XXII. Ustanove. 74

XXIII. Kapela sv. Lukeža. 75

XXIV. Pokopališče. 75

XXV. Prebivalci. 75

XXVI. Rešitev zbirce. 76

XXVII. Novi zvonovi. 79

XXVIII. Dovoljenje za zidanje nove cerkve. 81

XXIX. Priprave za zidanje cerkve. 82

XXX. Predga o priložnosti prve božje službe v novi Poličanski

cerkvi 28. novembra 1895 . 86

XXXI. . Skrb za notranjo opravo in slovesno posvečenje novega

božjega hrama po prečastitem in milostljivem knezu in
škofu Mihaelu.109

XXXII. Govor po dovršeni posvetitvi nove farne cerkve sv. Križa v

Poličanah dne 30. julija 1896 . 111

XXXIII. Zadnja opravila in popravila.127

XXXIV. Zopetna ustanovitev bratovščine sv. Križa za srečno smrtno uro 129

I :

Popravki.

Stran 84: v farni cerkvi — v kapeli sv. Lukeža.

Stran 86: Strto adventno nedeljo — zadnjo pobinkoštno nedeljo.

Tudi nekatera lastna imena so v uradnih zapisnikih nekoliko krivo
zavita, kar pa ne bode veliko motilo. Tudi treba zapisnik rešiteljev zbirce
na strani 77 toliko popraviti, da ima Pod-Boč samo šest številk; druge
hiše spadajo k Spodnjim Poličanam.
--

Pisatelj »Zgodovine Poličanske cerkve“ je izdal tudi
sledeče spise:

1. »Kako ravnati z bolenim vinom, da ozdravi, in kako z novim ali
moštom, da se bolezni ovaruje." V Mariboru 1871. Založilo Tiskovno
društvo. Tiskar Skaza, 8°, 16 strani.

2. »Črtice iz duševnega Žitka štajerskih Slovencev." Založila Matica
Slovenska v Ljubljani. 1884. 8°, 293 str.

3. »Leopold Volkmer, veseli pesnik Slovenskih goric." V Mariboru
1885. Natisnila tiskarna sv. Cirila. Velika 8°, 66 str.

4. »Bogoljubno življenje visoko častitega gospoda Janeza Kram¬
bergerja, župnika pri Devici Mariji na Vurbergu." Se sliko. V Mariboru
1892. Založil pisatelj. Tisk tiskarne sv. Cirila. 8°, 24 str.

5. »Sveti Jožef, rednik Jezusa Kristusa, Sinu Božjega, ženin prečiste
Device Marije in varih sv. katoliške cerkve." Izdala in založila Družba
sv. Mohorja v Celovcu 1895. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v
Celovcu. 16°. 380 str.

6. »Der Dom von Marburg, ein Bild der Glaubenstreue seiner Be-
tvohner." Skizziert von Dr. Josef Pajek. Marburg, 1897. St. Cyrillus-Buch-
druckerei. 8°, 32 str.

7. »Die Haupt- und Stadtpfarrkirche in Pettau und die Besitznahme
derselben durch Propst Josef Fleck." Entworfen von Dr. Josef Pajek. Mar¬
burg, 1898. St. Cyrillus-Buchdruckerei. 8°, 30 str.

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

00000305244