Gospodarstvo. REGULACIJA DRAVE. S strahom in skrbjo so zrli že leta in leta prebivalci ob Dravi strašna razdejanja te divje reke, posebno še v ptujskem okraju. Cela vrsta vasi je, kjer so posestniki v obupu in brez mooi morali gledati, kako jim propada najrodovitnejša zemlja, ki izginja v penečih dravskih valovih. A ne samo zemlja, celo domovi so šli in se v©6 jih je posebno zadnja l&ta v nevarnosti. Že v prejšnji državi so se na takrat merodajnih mestih v Grazu in na Dunaju zbirali kupi sklepov, spomenic, predlogov in zahtev. Vplivni javni delavci so ise trudili, a pravega uspeha ni bilo, saj je bil pač denar za vsako reko, potok in hudouriiik na nemškem ozemlju, za slovensko Dravo ni bilo denarja in za obupen klic slovenskega ktneta ne pomoci in odziva. Izdelali so pač načrt, ali k izvrševamju niso pristopili. Svetovna vojna je nasilno zadušila glas naših izvoljenh zastopnikov^ in korporacij, požrla tudi ves denar, da se ni delalo nič. Le Drava je vršila svoje strašno, uničevalno delo naprej. V na&i državi smo hneli obvladati ogromne težave in denarja ni bilo, pa tudi ne .popolnega razumevanja za to težko nalogo. In zopet so se naravnost gromadile spomenioe, intenpelacije, vprašanja, predlogi, telegrami, uradna poročila strokovnih in političnih oblasti. Nobena prilika v parlamentu se ni zamudila in ko je .prikipela nevarnost na vrhunec, zadnteresiral se je tudi za to težko in bolno rano naš vladar. Pod vlado radikalov in SLS sta imela ministra gg. dr. Kulovec in Markovič potrebno razumevanje in določeinih jc bilo iz posebnega 26milijonskega posojila 5 milijonov za najnujnejša dela ob Dravi v i>tujskem okraju. Čeravno ta zuesek ni izdaleka dovoilj velik, da bi žnjim izvršili, kar je mujno in potrebno, je vendar za naše državne gaspodarske razmere izredno velik in izvršilo se bo najimjnejše in najpotrebnejše ter tako po človeški pred\ridno9ti uklonile vse največje nevamoeti. Komaj je bilo posojilo v skupšoini z finančnim zakonom i^lasovano, že je veliki župan g. dr. Schaubach odf (-dil komisijonelni ogled in na podlagi tega je mladi delavni veščak g. iinž. Knez po skupnem dogovoru s svojim predstojnikom in&p. Juranom izdelal potrebne načrte in izračunal potrebno nrnožino dela in materjala. Skrbno in vo-stno izdelan projekt o uporabi je že dne 30. aprila t. 1. šol v Maribor in od tukaj dne 8. maja odobren po inšpektcrju v Beograd. Pospeševal sem delo, kjer sem mogel in tako sem šel toono za aktom in na srečo so gg. načelnika Milosavljevič m Maksimov in g. inšp. Pantič imeli izredno zaniimanje, saj je tu-di sedanji »inister za poljedelstvo, g. inž. Stankovič, odobril uporabo in razdelitev omenjenega posojila. — Tako je prišlo v sredo, dne 25. t. m., do končne komisije, ki naj pregleda Knezov izdelek in odobri njegove tehničine predloge. Komisiji iz Beograda je načeloval g. anšpektor inž. Pantič; nadalje so bili zastopani: voditelj hidrotehnienega oblastnega oddelka g. iinž. Juran in g. inž. Knez. Interesonte je zastopal poslanec Ivan Vesenjak, o^krajni komisar Miha Brenčič in mesto Ptuj posebno prvi dan g. podžupan Elažek, drugi dan g. župan Senčar, politično oblast pa g. okrajni glavar Vončina. Že v sredo popoldne so bila v Mariboru iposvetovanja in razprave o problemih pri regulaciji Drave, Mure in Savlnje. Dolocil ee je tudi razpored za komisijonelni ogled in isicer cetrtek in petek za Dravo, sobota in nedelja pa 2a Muro. Komisija je v četrtek od 9. ure zjutraj pa do 8. ur Zv-ečer iz ladjo potovala od Loke pri št. Janžu pa do Lovrencan na Hrvatskem ter ugotovila vse tocke, kjer obstoji nevamost in je treba obrambna dela takoj začeti, odnoano zapoceta izpopolniti in nadaljevati. Povsod je komisija s^opila v stik tudi z interesenti. Podlago komisiji je tvoril obsežen elaborat g. inž. Kneza, ki je i izredno vnemo po navodilih svojih nadrejenih v kratki dobi izvršil načrt za uporabo petmilijonskega kredita. Komisija je označila kot bTezpogojno potrebna dela v občinah Gajovei in Mala vas v zašoito ozemlja političniih občLn Mala vas, Gajovci, Formin, Cvetkovci, Trgovišče in Velika Neddja. Dalje delo ob okrajnem mostu pri Borlu za zaščifo oboin Mttretinci in Stojnci. Ra\Tio tako so se kot (neodložljiva obrambna dela ugotovila v občinah Sv. Marko, Zabovci, Pondina, Starše, Zlatoličje, Loka, Vurberk in Krcevina. O vsem tem se je napravil obširen zapisnik. Z izvršitvijo dela in z naTocili ogromnega materijala se že prične tekom eoega meseca. Tako je zagotovil g. inšpektor Panti«. ; Tako smo srečno v začetku sistematičnih zavarovalrcih del ,pri Dravd in trdno upanje imam, da se bode delo etalno spopolnjevalo >in dovrševalo. Ko bo izvršeno to, kar je doloceno za letos, se 'bode oddahnilo tisoče prebivalcev ob Dravi, a delo samo bo prineslo tudi zaslužek. Preprit an 9©m, ^la bodo prebivalci s poštenim in kolikor niogooe cenenim delom pTipomogli, da se v njihov prid čim več s tem denarjem naredi. Poslanoc Ivan Vesenjak. VOLUHAR ALI KRTICA. Med najhujše škodljivce kmetijstva spada nedvomno: ¦\oluhar ali krtica. jPosebno pri sadjarstvu, vrtnarstvu in hmeljairstvTi napravi nam lahko ogromno škodo. Te golazni najdemo vsepovsod dovolj, celo v kamenitih bregovih, kjer dela škodo v vinogradih, posebno pa v vlažnib. nižinah, kaiere ji očividno pnijajo. jMnoži se ta škodljivec prav izredno nagio in ako ne bi imel svojib. naravnih sovražnil:ov, med katerimi so najhujsi: podlasica, tiharice itd. itd., bi se te golazni namnožilo toliko, d-a bi biJo kmetijstvo resno ogroženo. Pri zatiranju nismo nakazani na saimo eno sredstvo. V»ak čas se pojavii kak bov recept, ki se hvali kot popoliioma zanesljiv, dasiravno vsi skup>aj niso veliko vredni. ]\>laganje karbida v irove, vlivanje karbolineja, tera, sajenje česna, zažiganje žvepla in cunj, polaganje strupa in ]>aoilov, nastavljanje pasti, na stotine sredstev je, ki se vse hvalijo kot zanesljivia. V novejšem času se posebno rabi izkajenje rovov s strupeinimi plini. Pisec tega dlanka je že _tx>skušal vse mogoee, za zadnje omenjene stvari je zmetal v,e celo premoženje in prišel do zakljuoka, da oobeno teh sredstev oi sigurno. Ker je voluhar selilec, se mnogokrat zmotimo v mislih, da smo ga pregnali, dooim se je samo presell. Najlažje pridemo voluharju do živega, ako poznarao njegov življenski način. Na tem temelji lov s pastmi in samostrelnicami, katere so najuspešnejše. Pa tudi s samo rahlo nabasano puško ali pištolo ji pridemo do živega, ako imamo le inalo potrpljenja. Rovi voluharja so dolgi po 20 raetrov, a nikjer niso odprti, kakor pri mišeh, znamenje, la voluhar prepiha ne trpi. Ako se mu kje slučajno kak rov odpre, <takoj pride in ga zamaši. Tu nastavljajo lovci na voluharje po poklicu pasti in pri mašenju rovov zajde on v njo. Tu ga lahko po-Šakamo tudi s puško, ki jo naslomimo na rogovilo in sprožimo, čim prične mašiti rov. To bo gotovo v četrt ure, ali vsaj ne veliko pozneje. Iz opreznosti odpremo rov na več krajih; katere on najprej zamaši, tam je gotovo blizu. Ostanejo oni odprti, tako voluharja ni več tam. Tudi krt svoje rove zamasi veliko pozneje in se nain torej zamenjava ni bati. Res porabimo precej časa za ta posel, ali pomisliti moramo, da ta odtchta obilo vso škodo, katero bi povzročil škodljivec in njegovi potomci. Oportindti bi še bilo, da ne živi voluhar v zakonu, temveč voluhartica sama skrbi za narašcajevo prehraino in bi iskanje samca pri sannici bilo brezuspešmo. KMETOVALCT, ZATIRAJTE ŠKR0B0TEC! Izredno veliko škodo povzroča letos na travnikih plevel, ki smo ga dozdaj vse preveč podcenjevali in omalovaževalli. Je to škrobotec ali lošec, na Koroskem uškanc — Klappestopf, Alectorolophus major in minor. Lansko in leitošnje stalno deževno vreme prav posebno pospešuje razvoj in razširjenje tega plevela, ki v laškem okraju pokriva mnoge sestradane travnike v bregovitih legah nalik rumeno pisani preprogi. Na žalost se veoina kmetovalcev ne zaveda^ škode, ki jo povzroča ta škodljivec. Ta rastldna ni namreč navaden plevel, ki daje manjvredno krmo, ampak je napolzajedalec, ki podobno kakor pri detelji pojalnik scsa do cvetenja hrano iz korenin žlahtnih trav. Trave naravno začnejo birati in zamrejo ter viidimo, da se ruša tiavnika, zapleveljenega z škrobotcem, vedno bolj redči in vedno bolj rjavi. Nazadnje nam ostane na travniku le šo za krmo niovrednii škrobotec in tuintam kaka trda, nizka trava. Škoda je torej ogromna. Kmetijski referent g. Sustič poroča, da se je ta plevel tudi na Gorenjskem tako razpasel, da povzroca marsikje večjo škodo kakor suša in da vsled zapleveljenja po škrobotcu znaša marsikje pridelck na mrvi samo eno četrtino normalnega pridelka. Zatirajmo torej tega škodljivca in ne dopuščajmo, da nam bo leto za letom unioil polovico pridelka ma travnikih! Škrobotec se razmnožuje samo s semenom in ga bomo vsled tega 'lahko aatirald, ako plevel ne bomo pustili dozoreti in bomo zapleveljene, travmike ekozi dve do tri leta kosili Tcdno pred cveienjem lošoa. Seme ostane namreč do tretjega leta v zemlji kaljivo, radi fega je temeljito zatiranje izvrševati par let. Manjši pridelek, ki ga dobimo dve ali tri leta vsled prezgodnje košnje, ,se bo pozneje bogato poplačail z obilo dobre in zdrave mrve. Kmetovalci, pokosite torej vaše z škrobotcem zapleveljene travnike oimprej — predno bo škrobotec odcvetel in dozorel! Lošec pa se da prav lahko zatreti tudi s primernim oskrbovanjem in gnojenjem travnikov. Zanimiv poskus je napravil tozadevno gositilničar in posestnik g. Henke v Laškem. Pognojil je letos spomladi svoj skrajno sestradani in absolutno s škrobotcem zapleveljeni travnik v Strmci na površiini štirih oralov z 8 q superfosfata iz tovarne v tirastniku in na temu travniku se je dogodil naravnost čudež. Kjer je bila lani le nizka in redka kisla trava z škrobotcem, raste letos kot na njivi bujna crna detelja s sJadko travo, ki je <tako gosta, da izgleda roša kot blazina. Naravno je tudi dzginil povsem škrobatec. Kako ubogo izgleda v primeru sosedni, ne ipognojeni, vsled samega škrobotca rumeni preprogi podobnii travnik! Vsekako jako poučen primer, o katerem razmotrivajo vsi sosedje in tudi drugi miimoidoči kmetovalci in popotniki. F. "VVernig, Laško. Sv. Jakob v Slov. goricah. V nedeljo, dne 22. maja je imel tukaj lepo in zanimivo predavanje o škodljivcih na trtah in o načinu škropljenja g srezki referent Ivan Zupan. Natlačeno poln šolski razred Ln hodnik je pokazal, kako se naši vinogradniki in viničarji zanimajo za take stvari. Dal nam je lepe nauke, kako posebno ravnati s trtami, ki so trpele vsled slane. Slana je v tu'kajšnjih vinogradih povprečno uničila za letos ves pridelek do polovice. So uničeni deloma tudi celi vinogradi in marsikateri vinogradnik bo letos imel celo leto obilno opravka v vinogradu, a enega si bo lahko prihranil, to je trgatev. Treba nam je v resnici korajže, da hodi človek delat in oskrfbovat, kjer že naprej ve, da v jeseni ne bo imel za to popolnoma ničesar drugega, kakor npanj«, da bode pTihodnje leto boljše. Zato smo g. referentu zelo hvaležni za njegov pouk. Ljutomer. Vinarska zadruga v Ljutomeru priredi na binkoštni pondeljek, to je dne 6. junija t. 1. enodnevni vinarskogospodarski tečaj, in sicer po rani službi božji v prostorih okrajne posojil-nice teoretično, praktično pa ipopoldne istega dne v večjem vinogradu v bližini. Predaval bo okr. ekonom gospod Velcoslav Stampar o raznih škodljivcih trte, kakor sploh o pravilnem obdelovanju iste. Ker je vinoreja velike gospodarske važnosti za našo Prelekijo, vljudno vabimo vse vinogradnike, da se tega važnega tečaja udeleže v prav obilnem številu, Načelstvo. Zadretje. 1. maja se je otvoril pri gosp. Ježovniku v Kokarjih drž. kmetv gospodarski tečaj, katerega se udeležuje 18 gojenk iz šlirih župnij. Vodstvo tečaja je poverjeno znani strokovnjakinji, gospej Olgi Sittig, nekdanji učiteljici na Rečici, katere so še spominjajo njene bivše učenke. V nedeljo, 15. t. m. smo bili povabljeni starši deklet, ker so proslavile tudi tečajke materinski dan. Zbrali smo se povabljeni gostje popoldne po večernicah v ufcnih prostorih tečaja, kjer je bila razstavljena pletenka s pomembnira napisom: »Daj nam naš vsakdanji kruh«, katero so spekle gojenke za revno mater sedmerih otrok. Gospa voditeljica je v slavnostnem govoru razložila gostom in učenkam pomen tega dne in namen slavja v tečaju, na kar je nastopilo več gojenk, ki so deklamirale razne lepe pesnitve, primerne temu dnevu. Nazadnje so pogostile gojenke svoje starše s kavo in raznim pecivom ob okusno s cvetjem okrašeni mizi doli v sadnem vrtu pred hišo. Kakor so preje v nagovorih in deklamacijah izražale svojo hvaležnost in spoštovanje do mater, tako so nam zdaj z malico dokazale, da so si v teh 14 dneh že pridobile nekaj kuharske umetnosti. To nam daje upanje, da naša žrtev ne bo zastonj in da bo imel tečaj dober uspeh. Naše hčerke tečajnice nam obetajo slavnostni sklep in bogato pogostitev na koncu tečaja! Kokarje so naprednjačile, drugi bodo sledili. Tudi po Zgor. Sav. dolini se pojavlja, kakor se čuje, zanimanje za tečaj. V Rečid in Mozirju se začenjajo že pripravljati nanj. Z veseljem pozdravljamo ta pokret in želimo do]>er uspeh! Tudi nam tu gori v »flosarski deželi« je treba gosp. izobraženih kmetskih gospodinj. Dobre, razumne in izobražene kmetske gospodinje so močen steber našemu narodu! Sejem v Ločah. V torek po binkoštih, dne 7. junija, se vrši v Ločah živinski in kramarski sejem. Na zadnji sejera se je prignalo 48 glav živine, ki je bila skoro vsa razprodana. Upati je, da pride mnogo kupcev, zatorej priženite veliko živine! Listne in krvave ušice. Na mladem drevju opazimo ta mesec že zvite liste in poganjke, kar so povzročile listne uši. Teih je več vrst, njih žMjensiki način pa sličen, vse srkajo sok iz zelenih delov in s tem unioijo poganjek ter pogosto celo drevo. Ako •začnemo boj proti njim, prednp so se preveč razmnožile, bomo meli največ uspeha. Najbolj enostavno sredstvo je tobačni izvleček, katerega^ dobimo v marsikateri trgovini, ako ga ni, pa pri podružnicaK Kmetijske družbe. Da bomo imeli siguren uspeh, vzamemo 2—3% zmes, pri sbrih listnih ušeh in krvavi ušici, ki majo voščeno prevlako, pa 4—5%. Ako v tem slučaju tudl pogam}ke malo oparimo, kateri bi se drugače itak posuaili, Tnič ne de, ti bodo se že še ozelenili, ko bo škodljvec unioen. Enoodstotaa zmes, kaikor se pogoato priporoča, pa za navadno nima povoljnega •učdiika, ker je preslaba. Prav uspešno sredstvo je tudi sama miiinica ali zavojček tobaka, kuhan v litru vode. Zgodni sad. Pred tednom dni so bile zrele prve črešnje, takoj za njimi se vrste dmge, konec junija piudejo prve breskve, marelice in bruške. Med tera termini zori ribizel in maline. Pri vsakem gospodarstvu bi morall imeti vsaj kako drevo zgodnega sadu, da imajo naši malčki kaj prigrizka, kateri je za nje tako zdrav in potreben, kar najbolje kaže ifro, da otrok z vsem srcem hrepeni po sadu in ga celo krade, kakor se drugaee greha boji. Da se pa to ne bo dogajalo in se otrooi na tatvino ne navadijo, skrbite starisi, da bo povsod posajeno in pocepljeno inekaj zgodnjega sadja.