134
Kmetijstvo.
Oskrbovanje travnikov.
(Govoril T. Grah.)
Kmetijstvo je v irjem pomenu znanstvo, katero za hteva celega moa, kateri mora misliti od jutra do večera, od leta do leta, kako bi si svojo kmetijo bolje vredil, da bi več na njej pridelal, da bi mu prinesla več dobička. K temu torej ni dovolj, da posnema samo to, kar mu je enkrat oče pokazal, ampak za dobro gospodarjenje je potreba, da se ravna tudi po drugih, napredujočih izkunjah in svetovnih razmerah.
Ljudje pravijo .svet se suče", in res, to resnico na kmet najbolj občuti, kajti ravno njemu se tako suče, da
135
se jo bati, da bode padel iz njega, ako okoličine prevdari vse bolj, kakor so to storili nai očetje. Toda tarnanje nič ne pomaga, nikdo nam pomagal ne bode, ako si ne pomagamo sami. Zato pa se je poprijeti resnega dela, kajti časi so opasni, da ne zamudimo reilnih trenutkov, ko vse sili naprej in naprej!
Slovenec je bil sicer od starodavnih časov e oratar, ter se ga zgodovinopisci spominjajo kot pridnega kmetovalca, toda dandanes je zaostal za drugimi narodi, kateri si morejo v bolj nevgodnih razmerah, na slabeji zemlji pridelovati kruha. Vzgledi jasno kaejo, da bolj ko je zemlja rodovitna, bolj je ondotno prebivalstvo zaspano. Poglejmo rodovitno Hrvatsko, kjer je kmet le malo ali nič ne gnoji pa se raste, a kako je zaspan! Idimo v nemko pečevnato pustinjo, v nje nerodovitno polje, s kako bistroumnostjo prideljuje on od matere zemlje svoj ive. Ali poglejmo v angleke močvirnate kraje, tam bi se mi poljedjelstva učili! Smelo lahko trdim, da e tudi pri nas kakor tudi na Hrvatskem lei veliko kruha v zemlji, kteri čaka, da ga vzdignejo pridne roke in umna glava.
Pri vsakem gospodarstvu je potrebno tirih nemkih vu to je vino, voda, gozd, travnik, ktere potrebuje <, v resnici vsaka kmetija. Toda kdo mi pove, ktera teh reči je najbolj potrebna? Jaz sem mnenja, da je travnik prvi pri kmetijstvu, on je mo, kteri vlada dobro ali slabo vso gospodarstvo. To mojo trditev hočem podpreti z dokazi.
Brez travnika ni sena, brez sena ni ivine, brez ivine ni gnoja, ni delavnih moči za oranje itd., ni dobre njive, ni mleka za ljudi, uidejo nam vsi ljudje od hie, kmetijstvo se takoj neha. Verjemite mi torej, da se brez dobrega travnika pri kmetiji izhajati ne da, in dokler nima istega pri hii, ne more naprej. Travnik je kakor kolo pri mlinu, ktero vse goni.
Ker je travnik torej največjega pomena, vredno je, da se o njem pogovorimo.
Reči bi znal kedo: Kaj e bodemo pa zdaj o travnikih govorili, kje je e konja!" In v resnici večinoma kmetov tako dela. Marsikateri kmet gre e le tedaj na travnik pogledat, kedar misli, da bo e čas kosit. Navedel sem e preje, da bolj ko je zemlja radodarna, tembolj smo mi zanikrni. Travnike rastline imajo sicer to čudovito moč, da ive skoraj od nič. Toda vedna ne pojde tako. Jemljite iz polne vreče le po zrnu, prepričali se boste, da bode sčasoma vendar vreča prazna. Tako je tudi pri travniku. Vse, kar vozite raz njega sena, je prilo iz zemlje in zraka v rastlino. Ravno za toliko je v zemlji manj ivea in ako delamo to leto za letom, tedaj more postati zemlja prazna rastlinskega ivea, rastlinje morajo peati vsled pomanjkanja hrane, zato pa pridelujemo tudi mi manj krme.
Da pa ostane travnik vedno pri stari moči, gledati moramo, da travniku povrnemo to, kar smo mu odtegnili. To se po zgodi z gnojem.
Pred leti sem na mojem izsezanem travniku pridelal le 200 ct, krme; na nekojih krajih ni bilo vredno kositi; e kosec si ni mogel obrisati kose, A odkar sem mah odstranil, zemljo osuil in jo z gnojom gnojil, imam vsako leto več pridelka, tako, da sem ga dobil predzadnje leto 400 in lani e 500 centov in če Beg da, ga mora zrasti tudi 600 centov. ťe gnoj na travnik", so mi včasih kmetje rekli. Bog da bi ga za njive imeli". A kdo te sili, da ga vedno na njive vozi, kjer e tako vsako leto penica, r, ječmen itd. polega, ker jim gnoj takorekoč dela kodo, medtem ko travnik strada ? Vidi, to je samo slaba navada!
Ko sem nekje kmete nagovarjal, da bi travnike gnojili, bili so tiste misli, kakor vi danes tukaj. Pa nekateri so le začeli gnojiti in jih e gnoje, in rekel mi je kmet: ťPrav ste imeli! Travnik mi da trikrat nazaj gnoj, njiva pa e enkrat ne". Zapomnite si! posodite travniku za eno leto gnoja in dal vam bode čez 200 odstotkov za to. To so sicer oderuke obresti, pa če bode kdo zavoljo tega kaznovan, mu hočem jaz povrniti. Ako ima kmet veliko sena, tedaj pa navadno dvakrat grei. Prvič ga prodaja na pol pod ceno, in v drugo proda teleta. Za* piite si nad vrata doma: dobro seno se spod 2 gld. ne sme prodati, sploh je slabo znamenje za kmeta, ako seno prodaja, e slabe, ako ga kupuje. Tudi teleta ne bi se smela prodajati. Nemec jih ne prodaja, ampak redi. Ako torej seno v gnoj in meso spremenimo, le tedaj lahko rečemo, da smo gospodarili.
Eo sneg odleze in se zemlja posui, biti mora kmetova prva skrb, da pogleda svoje travnike. Ustrail se bode, ko bo videl namesto travnikih rastlin sam mah le tam pa tam trli kaka uboga travica. Zdaj lahko naprej presodi, kaka bo tvoja konja. Več mahu, manj trave in sena. Mah ne zadui le samo trave, ampak on jo uničuje na dva načina: prvič ji zabranjuje zrak in toploto, ktero rastlina za rast imeti mora; tako pa brez teh ne more vspevati. Travnik vsled mahu tudi postane mokroten. V drugo pa se mah zaje v travo, v korenine kakor bilke jim pije najbolji sok in moč, ter jih ugonobi.
Proč torej mah iz travnikov! Brano in grablje v roke ter ga dobro povlačimo in pograbimo. Ako delamo tako nekoliko let zaporedoma, imeli bodemo travnik brez mahu z gosto travo zaračen. Nekteri se boje travnik vlačiti, ker menijo, da bi se rastline izruvale. Naj se le ktera izruva, saj niso pretete, in naj se jim tudi koreninice ranijo in cepijo, saj ravno to je koristno, kajti opazovalo se je, da se tam, kjer so se koreninice trgale in cepile, začenja novo ivljenje rastlinam, tam izrastejo nove korenine, novo steblovje in s tem se trava zgočuje.
Pa ne le samo to, zakaj da se morajo travniki vsako leto povlačiti. Po povlačenji mi travnik tudi tako rekoč okopamo. Znabiti kdo meni, da koristi okopavanje samo turici, krompirji, elji, korenji, drevju? O kako se motite? Lepe ko se rastlina okopa, lepe raste, velja tudi pri travnikih travah. Od kod pa pridejo? Učenjaki so
136
zasledili, da se v zrahljani zemlji, kamor veliko zraka priti zamore, na koreninah naselijo neke glive, ktere srkajo iz zraka duik v sebe, ter ga potem oddajajo rastlinam po koreninicah. Duik pa je rastlinam tako potreben, kakor nam zrak, v kterem je kisik. Ta zračni ive gre rastlinam torej skoraj popolnoma v zgubo, ako zemlje dovolj ne rahljamo. In nekteri travniki e niso bili nikoli zrahljani. Povlačen travnik pa se tudi loje posui in je potem topleji, kar daja bujnejo rast rastlinam. Tudi de popije tak travnik bolje, ter primaka delj časa koreninam.
Torej dragi, e enkrat brano, brano na travnik Lahko pa vzamete na travnik vao navadno njivno brano s trnjem spodaj zapleteno in ako ravno se trnje kmalo oguli, vendar je za gladke, viseče travnike dobra, kajti po tacih so včasih travice zelo drobne in je tudi plast zemlje tanka.
Drugače pa je po dolinskih travnikih in e posebno tam, kjer tla niso ravna. V take niave in jarke navadna brana ne more priti, ampak plee nad njimi tako, da se mah spodaj smeji.
Za take travnike imamo vpogljivo, členkasto, travniko brano, ktera vsako niavo in stopinjo poiče in očisti. Ker pa je taka brana za malega posestnika predraga, omislilo si je nae drutvo to brano, ktera tehta 86 ki. in velja 26 gld. Ta brana se bode posojevala in sicer plača od nje na dan vsak ud 20 kr. neud pa 40 kr. Zagotovim vas, da je ta brana več vredna, kakor toliko kil zlata, ako jo boste pridno rabili. Vlači pa se s to brano čisto priprosto. Vpreeta se dva konja in začne se kraj travnika, ter goni krog in krog enkrat po enem mestu tako, da ni potreba nič obračati ter se potem na sredi travnika konča. Pri vlačenju ni potreba za brano drati. Ko se je pa med zobmi nabralo dosta mahu, tedaj se prime zadnji konec brane, ter vre nazaj na sprednjega, tako da mah odpade, ali pa se z roko pomaga. e prvo leto se bode videla korist, e bolj pa drugo in tretje. Toda zapučen in potem povlačen travnik je podoben zanemarjenemu beraču, kteri e ni sit, ako ga nstriemo, počesamo in preoblečemo. Zdaj bo prosil tudi e jesti, kar mu bode dobro teknilo. Pripeljite torej travniku pred vlako e tudi gnoja, vsaj vam ga s preobilimi odstotki vrne.
Kakor hitro se travniki osuijo tako, da se skoraj za brano kadi, tedaj je čas z vlako. Takih dni pa je včasih do sredi aprila zelo malo, torej ne zamudite redkih ugodnih dnevov.
Veliko travnikov je v nai občini, kteri se vlačiti ne bodo dali ker so premokri, kako take posuiti, se zmenimo drugokrat. Tudi umeten gnoj ima svojo prihod-njost, o čemer se tudi enkrat zmenimo.
Digitalna knjiĹžnica Slovenije - dLib.si