AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 16, 1943 LETO XLVI. — VOL. XLVI. gospodarske ga pon* J---- Rusi so 35 milj od Poljske Moskva, 15. nov. — Ruske armade so prodrle preko za-e volitve, pri ka- snežene Ukrajine 35 milj do stare poljske meje. Napredo-Msegli več zmag repu- ' -.-.«. - ' ' ^ »odo vplivale na kon-Se bo z večjo silo upiral odredbam Rooseveltove Strac|je. Delavskih vpra-Pi'imer, se kongres ne! ^.^alkot doslej, ker sma-1 ir^f,»P°litična moč organi r. i Sa delavstva na umiku. i? w„ pBiM ^'ojakVan3e zem1^ med vi vale so že 42 milj zapadno od Žitomira ter zavzele kraj Ba ranovka. Fronta za Kijevom se je razprostrla zdaj na 130 milj široko in na vsej tej liniji preganjajo Rusi bežečo nem- ' ško armado. 'e Je zdaj gotova Tajnik Hull bo pred kongresom poročal o konferenci v Moskvi Washington.—Državni tajnik „ „ Cordell Hull bo stopil v četrtek ,dv°jen- 1) da bo pred kongres, to je pred obe .jjAlM^,?080^ za nakup pri-j zbornici, ter tam razložil za-*5 !enij0 ^ aIi pa bo razde" ključke na kongresu v Moskvi. ;Se To ' ^ zc*aJ lastuje Zed. države, Anglija, Rusija in bodo prej pre-j Kitajska so se zavezale na sede rodovitnosti, toda stanku v Moskvi, da bodo skup->>v t Prosilce za j no vzdržale do zmagovitega •,, jfj^j'. koliko so sposobni za ST** ttmlje tg'inji ?3 novega farmarja ij^lj? Zahteva]o, da vlo- cv Tako se bo bolj za- , k J"leti3stvo. Vlada mu ^CSgala postaviti p°- I. 11 Je ameriška indu-■362 letal. Pro- konca v tej vojni, potem pa skupno delale za svetovni mir. Tajnik Hull bo kongresu v četrtek podrobno razložil te zaključke. Mr. Hull je že izjavil' na sestanku s časnikarji, da niso bile sklenjene v Moskvi nobene 'piti -------- j tajne pogodbe in da lahko o teh semena, orodje in zaključkih svobodno govori. Rekel je, da bo skušal združiti za ta program štirih velesil vse ameriške stranke, ker le potem I bodo mogle Zed. države sodelo-Itta] ,'Se Zvišali- toda nad vatj z drugimi narodi. Ako mi levil meS6c ne bodo šli- doma ne bomo edini> kako m0_ 1 U sn remo pričakovati sodelovanja od drugih držav, pravi Mr. Hull. ■fi* toi pliaf bo ki je bi. Jaciomran l kontroli vlade. I ir°vice z bojišč so' V T', • V ,* • /0 s posameznika da deželni cesti, ko se je zaletel ta- le. od^o. \ ]in miru za povojno j>» so zapopadeni b°jna letala. *___* ll bančniki so mne-^varn t za gp]ošno ^zd potrebšči- na e aH plače bodo lezle VzgOl\ Fazan zakrivil smrt častnika Everett, Pa. — Major Jacob Nemška severna in južna armada v Rusiji sta razdvojeni s zavzetjem Žitomira. S prodiranjem v Belo Rusijo pa zdaj Rusi grozijo presekati tudi nemške zveze na centralni in severni fronti. Od Baranovke, katero so Rusi včeraj zasedli, je samo 38 milj še do Gorodnice, ki leži na ruskem ozemlju tik pred staro poljsko mejo. Od tukaj je pa 52 milj do mesta Ostrog, ki leži že na Poljskem. Toda armada ruskega generala Vatutina ima še 150 milj, ako hoče doseči mejo na Poljskem, ki sta jo določila Hitler in Stalin pred vojno. Na Krimu so še vedno silni boji med Rusi in Nemci na Kdo bo bolj hiter: lovec ali pes? Lovci v okraju Cuyahoga vneto p rote utirajo proti zdravstvenim oblastem, ki so prepovedale vzeti psa na lov drugače, kot te ga imajo ves čas privezanega. Lovci pravijo, da pes i.e more goniti zajca, če gu lovec drži na vrvici (ndmr-č, če. drži psa, ne zajca). P. avijo tucli, da je tudi nemogoče obdržati psa, kaclar zagleda ali zavoha zajca, v čemer imajo popolnoma pr«v%Zdravstvene oblasti se boje pasje stekline, zato so ukazale, cla psi ne smejo prosto tekati, ne po cesti ne po gmajni. Kako bodo'-rešili to sporno zadevo, še ne vemo. Na vsak način bo pa lepo videti, če bosta lovec in -pes hkrati dirjala za zajcem. Mi stavimo na pse! -o- Ameriški bombniki so bombardirali Bolgarijo, da uničijo nemške zveze Roosevelt bo zahteval od kongresa denar za relif W a s h >in g t o n.^Predsednik vzhodnem delu. Nemci skušajo Roosevelt je naznanil kongresu, ponovnimi naskoki pognati da mu bo predložil zahtevo za odobritev gotove vsote, ki jo bodo dale Zed. države za relif in rehabilitacijo Združenih narodov po vojni. Iz tega sklada se bo pomagalo osvobojenim narodom pozidati porušene hiše, zgraditi tovarne in si drugače Ruse s Krima, toda ti so dozdaj odbili še vsak napad. -o- Guverner Bricker ne bo kandidat za 4. termin Distilerija bo dala vsem delničarjem žganje po lastni ceni New York.—Delnice American Distilling Co. so včeraj poskočile za $25.75, ko je družba naznanila, da bo dala s 1. januarjem vsaki delnici en sod žganja iz zaloge po lastjii ceni. Zdaj vsak hiti kupovati te delnice, da bo deležen žganja po tako nizki ceni. Vladna cena za sod žganja je zdaj $62.40, dočim stane družbo od $30 do $32 in po taki ceni ga bodo dobili delničarji, ko se bo družba s 1. januarjem razpustila in zalogo razprodala med delničarje. Ta distilerija ima zdaj v zalogi, kot pravi, 245,000 sodov žganja, ali 45,600,000 kvortov. Delničarji bodo to žganje lahko dobili potem, ko bodo plačali zahtevani davek državi. V Italiji so ameriike čete sfrle tri nemške napade tankov. Pri Mefkoviču so ameriški le-lalci pognali v zrak nemški vlak. Alžir, F5. nov. — Ameriški srednjeveliki bombniki so včeraj v izdatnem številu polete?i na srce Bolgarije, glavno mesto Sofijo, ter tam bombardirali železnice in druge naprave z namenom, da razderejo nemški promet na Balkanu. To je bil prvi napad ameriških bombnikov na Bolgarijo. Ameriški letalci so prihrumeli ' ~ Columbus, O. — Ohijski gu- _ verner John'W. Bricker je vče- pomagati na noge.' raj izjavil, da nfe bo ponovno Mr. Roosev.elt oi >nja, da bo kajididirjil za. um, .ta .pomoč, samo.a&zaaetekv da. pa k da bo napel vse sile, da bo si osvobojeni narodi pomagajo dobil nominacijo za predsedni-jna noge. Potem bodo pa morali škega kandidata republikanske gledati, da si sami pomagajo naprej. Dalje je predsednik povedal kongresu, kako je oku- svoje prihran- stranke drugo leto. Guverner je podal to izjavo ,v Tndiantown Gap! pT'"se7e| Pri zakuski> Pri kateri so bili pator do golega slekel pod-I smrtno ponesrečil z avtomobi- ™vzoči razni možni kandidati jarmljene narode m kako se ze 1 za guvernerja. Toda republi- zdaj baha, da ne bo pri umiku kanska stranka ni dozdaj še iz- iz teh dežel pustil za seboj dru-brala naslednika Brickerju. gega kot razdejanje. -o- lom. Vozil se je v avtomobilu po cesti, ko se je zaletel fazan v sprednje okno pri avtu. Častnik je izgubil kontrolo pri u ici UUVU, I1U . To ip „ avtu, ki se je prevrnil. u Je tudi eno zna- , Je nevarnost inflacije . v . , v , onn ne pomeni, da' Krojač je plačal $1,200 f1,a boj proti infla-; za hlačni rob \ S: . * . * t London. — Peter Theoharus Grški parašutarji na otoku Samos London. — Angleška letala so Najvišja sodnija bo določila, če je kontrola najemnine ustavna Washington. — Najvišja sodnija Zed. držav je dobila nalogo, Tiaj doloei/Prje vlatfria kontrola nad najemnino ustavna ali ni. Kot znano je urad za kontrolo cen zdaj absoluten gospod nad najemnino in določa, koliko sme kak gospodar računati najemnikom za stanovanje. Zadevo je prignala na najvišjo sodnijo neka Mrs. Kate Willingham iz Macon, Georgia, kateri je urad za kontrolo cen ukazal, da mora znižati najemnino svojim stanovalcem. -o- Nemci so zasegli vse bol garske luke , Carigrad.—Nemčija je zdaj Farmarji ne bodo orali nad Sofijo v dveh formacijah, ter spustili na železniške naprave na tone bomb. Proti njim so se spustila nemška bojna letala, ki so hotela Amerikance odvrniti od tarč. No, 24 nemških letal je ta poskus plačalo. Uradno poročilo zatrjuje, da so Amerikanci silno dobro pogodili tarče. Bombe so zadevale popravljalnico lokomotiv, glavni kolodvor ter razdrle železniško progo na mnogih mestih. Na napad bo imel velike posledice, pravi uradno poročilo. Tukaj j« namreč glavna nemška železniška linija, po kateri vo- Bruga fronta najbrže ne bo odprta še letos London. — Zsve«rišk OV/ i i v Vredno dospejo od "double-breasted" in hlače z ro-\ Jemalca. Vlada si bom spodaj. 'ii,.:,1* W so ------js„i„ i -O- il , 01 se zmanjšalo ko -ki anke % I »iftia Najdejo pot v po-' Barvajte licenčne plošče Včeraj je bilo na mestni sod-niji v Clevelandu kaznovanih 27 Jk , ' i Ulji V UU-I"«"«" *— :\b a nič kaj prijaznih1 lastnikov avtov, katerih avtne \tJ' 0rganizirano de-! licenčne plošče so zarjavele. " va višjo mezdo, far-' Mestna postava pravi, da mora-0,Vaj° višje cene za' jo biti licence razločne in kdor 'Si /n,Pi grozita ad- ima rujavo, naj jo da prebarva-tV, a bosta zapu- ti, da ne bo imel sitnosti. ' t« OOSflini______ ,__________ _ ijUHUUii. - nugi-coivtt ICLCUCI ™ —---o-..... - ~ --------j- --- spustila na otok Samos v Dode- zasedla vsa bolgarska pristani- . zemlje po novi metodi kanezih grške parašutarje, ki so sča v Črnem morju, Dozdaj je Chicago. — Dr. Bennett vlad bili trenirani v Severni Afriki.(imela v posesti samo glavni pri-' Otok je oddaljen 140 milj od Gr- stanišči Varna in Burgas, toda ni konzervator za zemljo, je izjavil, da bo ameriški farmar po vojni rabil popolnoma nove vr- či je.-Na otoku Leros, 40 milj Hitler se očividno boji, da boivojm iauii _YV. .. južno, so še vedno boji med an- rusko brodovje vdarilo preko gte poljedelske stroje.' Nove vr gleškimi in nemškimi četami za'Črnega morja na bolgarsko ob- gte plugj na primer, ne bo obra-posest otoka. ™tn ie z»sedla vsa pri-! V bolnišnici V St. Alexis bolnišnici se nahaja Peter Jalovec, 1144 E. 61. St., ki se je zadnji petek pobil v režje, zato\je zasedla vsa pri-J« stanišča. -o Nemci baje že zapuščajo finsko ozemlje New York.—Časnikarski po- i čal zemlje v brazdah, kot je na vada zadnjih par sto let. Z izdelavo teh novih strojev morajo čakati, ker ni zdaj radi vojne na razpolago materiala. -o Ot., IVI O G JC Jf " • ------------ tovarni. Sorodniki in prijatelji ročevalec Johnson je trdil P° j Ameriški rušilec Beatty so prošeni, da ga ob priliki ob-'radiju iz Stockholma, da vsk • • tu— iščejo. 'znamenja kažejo, da nemško; sti JSežeta zahtevane-■ Se je Predsednik' kij na businessma-zdai preziral. Dej JtJ^iu ne more dati Hhl 01 je dal- podjet-ker mu ni dal še 1 y i Ce ne ne je izgubljen Washington.—Mornariško po- Naši vojaki Pvt. Robert Prince, sin Mr. in, Hqds Co. Armd. Bn. Dem. Regt. vojaštvo od h a j a iz Finske., naznanjai da se je po- Johnson je trdil po radiju iz gre"znil 6 novembra rušilec Stockholma, da vsa znamenja 6 kažejo, da nemško vojaštvo odhaja iz Finske. Johnson tudi ^ Beatty v Sredozemskem mor- L ■ Jsaia a v""i Pvt. Robert Prince, sin Oživil. i0bAČ!ku?r!; Mrs. Charles Prince iz 7800 Ber- Sf. Ju ry Ave. j^e prišel domov na do- \JUi ne - ko višje ce- " { fitaršem. Prija da bl Za t0 trpe\ teiji ga lahko obiščejo. Njegov L * * * 'vojaški naslov je: Pvt. Robert . . Prince, 35056811 Co. ,F, 508th ■■ Iala jePriličnodo-| zdaj problem je sile t hSt Je >vne Pfc. Frank Kristančič, sin Mr. in Mrs. August Kristančič iz 3408 W: 63. St. je prišel domov Fort Knox, Ky. Pvt. Anton J. Russ, sin Mr. in Mrs. Anton Russ iz 9009 Union trdi, da se vsipljejo nemške če te na Dansko od juga. Poroka Mr. in Mrs. Louis Royce, 17406 Grovewood Ave. naznanjata, da se bo poročila njiju hčerka Mary s korporalom Louis Lozarjem, ki služi v taborišču Pine, New York in ki je doma iz Naš toplomer tukaj zraven kar ne more planiti na cilj. Samo še kakih 7 stotakov manjka Bivši mornar bo zaprt radi vojaščine Philadelphia. — Henry Mc-Cone, star 25 let, ki je služil pri trgovski mornarici in se udeležil invazije na Sicilijo ter bil potem .z ladjo torpediran na morju, je zdaj dobil pet let ječe, ker se ni odzval klicu naborne komisije. McCone je izjavil, da je pripravljen služiti pri trgovski mornarici, toda vest mu ne puT sti, da bi služil v armadi. $10,000 9,000— $8,00 $7,000- §6,000— $5,000— $4,000— Ave. je na 7 dnevnem dopustu pri svojih starših. Se prav do Aurore, Minn. Poročna maša ba v četrtek 18. novembra v cerkvi Uil SVUJlll Aiai oni. kjv^ v vtv/- t bro pohvali z vojaškim stanom, Marije Vnebovzete ob desetih do. 1 ... noihnisnm 70 hmn ijX^e imajo ' I na dopust za 10 dni. Pravi, da zveza na-' se mu vojaški stan prav dopa e. '*>ela ob grede na_ priporoča se prijateljem za ob-swiževe in krvave; isk. Njegov vojaški naslov je: " Prodajalnah. I Pfc. Frank Kristančič, 35318600 seveda, doma je pa še boljše. Priporoča se, da ga prijatelji obiščejo. pa I« Ba Mr. in Mrs. Louis Rozman, 866 E. 76. St. sporočata novi naslov sina vojaka: Pvt. Joseph poldne. Vse najboljšem želimo mlademu paru. V petek ga bomo pili Državne prodajalne žganja v okraju Cuyahoga te dni dobivajo nove zaloge, toda ljudje ga ne bodo mogli kupiti do pet- Rozman, 35059028 Co. G, 3rd|ka. Do takrat ga bodo imele vse Bn. 501st Parachute Inf. Camp, prodajalne dovolj za vse odje-Machall, North Carolina.' malce, pravi državni direktor. Zadela ga je nemška bom-Sorodniki posadke so bili obveščeni. S tem rušilcem je bilo zgubljenih v Sredozemlju 12 ameriških ladij, od začetka vojne pa vsega skupaj 129. --o- Madžarska pričakuje vojno od vseh strani New York.—Madžarski premier Kallay je posvaril narod, da se vojna vihra naglo bliža deželi od vseh strani. Naznanil je, da mora biti armada pripravljena. Patriotično dekle Miss Jean Resnjk, hčerka Mr. in Mrs. Jacob Resnik je dala že trikrat kri Rdečemu križu, za kar je dobila srebrno zvezdo. Jean pravi, da jo bo še dala, kadar jo bo zopet dovolj nabrane. Vsa čast pogumnemu dekletu l Nemci so razdejali vas za kazen New York.—Urad za vojne informacije je prejel vest, da so nemške oblasti zopet do tal porušile neko litvinsko vas, ker so bili vaščani aktivni proti Nemčiji. --o- Nemški ujetniki so zdaj v Wyomingu Cheyene, Wyo. — Prvi nemški vojni ujetniki so bili dopeljani v taborišče Warren, Wyo. 350 na-cijev so pripeljali sem, toda ar-madno poveljstvo ne pove, kaj bodo delali. -o- $3,000— $2,000— $1,000- do zaželjene kvote, pa se barometer skoro ne gane z mesta. Morda vpliva nanj mraz, ki nas je obiskal zadnje dni. Dajmo no, pomnimo malo, da se ne bo to zbiranje vleklo do sodnega dne. Apeliramo na rojake, ki še niso dali, naj bi segli malo v žep in dali za naše reveže v stari domovini. Vsi vemo, da bo potreba velika in da narod doma umira. Zadnje čase so darovali v ta liemen v našem uradu sledeči: John Ježek iz 2167 Norwood Rd. je dal $10; Mrs. Pauline Stampfe'1, ki vodi znano modno trgovino na 6108 St. Clair Ave., je prispevala tudi desetak. Josephine Jeglič, 1156 Norwood Rd. je darovala $5, Mr. in Mrs, Frank Silbitzer, 10513 Reno Ave. sta ponovno darovala $2, Miss Frances Mihelčič, 1150 E. 61. St. je tudi dala $2. Rev. Francis Baraga nam je izročil $12, darovali so sledeči: Nov grob Danes zjutraj je umrl na svojem domu, 5908 Bonna Ave. Frank Donat, po domače Dom j a- John Verbic, 14721 Sylvia Ave nov France, star 56 let. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6116 St. Clair Ave. Čas pogreba in drugo poročamo jutri. $5, Mr. in Mrs. John Kozel, 386 E. 163. St. $5 ter Mrs. Mary Mihelčič, 429 E. 156. St. $2. Najlepša hvala vsem skupaj v imenu sirotne stare domovine. v v AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. __Published daily axcept Sundays and Holiday's naroOnina: 2a Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland po poŠti, celo leto 97.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta M-OC Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta 92.26 Za Cleveland In Euclid, po raznaialcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $3.00 _______Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United State* and Canada $«50 p*r Tear. Cleveland by mall $7.50 p«r year a. 8. and Canada $3.50 lor 6 month*. Cleveland bj mall $4.00 tor 8 month* 0. 8. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $2.25 tor S months Cleveland and Euclid by carrier M.50 per year. $3.50 tor 8 months. $360 tor I months _Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d. 1878. >33 No. 270 Tue., Nov. 16, 1943 45 milijonov ton potrebščin za sestradano Evropo V Atlantic City-ju se vrši te dni konferenca zastopnikov iz 44 dežel. Njih glavni namen je najti pota in sredstva, kako bomo dali prvo pomoč po vojni sestradanim evropskim narodom, katere je Hitler izmozgal do krvi. Največja potreba bo takoj po vojni, ali vsaj toliko časa, da se razmere uravnajo in da se narodi zopet rehabilitirajo in si sami pomagajo naprej. Zastopniki na tej konferenci so preračunali, da bo potrebovalo osem evropskih dežel, ki so zdaj pod Hitlerjevo peto, za prvih šest mesecev po vojni — 45 milijonov ton živeža, ob-eke, zdravil in drugih nujnih potrebščin. Ena tona predstavlja 2,000 funtov, torej si lahko mislimo, kako ogromna bo potreba takoj po vojni v raztrgani Evropi. In v tem so zapopadene samo najnujnejše potrebščine, da se narode obdrži pri življenju. Kje je pa potem drugo, kar bodo ti narodi potrebovali. Kdo jim bo sezidal požgane in porušene hiše, kdo jim nakupil živino, ki jim jo je vzel sovražnik za svojo armado, kdo jim bo dal potrebnega poljskega orodja, ki je zgorelo s hišami vred? Preračunali so, da je 200,000,000 žrtev nemškega in japonskega barbarstva, katerim žrtvam bo treba priskočiti na pomoč z naglim relifom. Pri tem pa iahko računamo, da ni nobene dežele danes na svetu, ki bi iahko kar tako^dala pomoč drugim. Na primer, mi v Ameriki smo še najbolje situirani v primeri z drugimi, toda vsrvemo, da tudi tukaj nimamo potrebščin, ki bi nam preostajale. Saj moramo preživljati in opremljati skoro 8,000,000 mož broječo bojno silo in vrhu tega pa pomagamo Združenim narodom s živili, obleko in drugim. To pomeni, da bodo morale one dežele, ki imajo več kot druge, precej pomesti po svojih predalih, da bodo dale še več drugim. Vsi, ki imajo, si bodo morali nekaj pritrgati, da bodo dali onim, ki nimajo pod milim nebom nič. Ako se bo svet po vojni tako izenačil, da bodo dali oni, ki imajo več, nekaj od tega onim, ki nimajo nič, potem lahko računamo na svetovni mir. Ničesar ni bolj pripravnega za revolucijo in nemir, kot lačen želodec. Lačen človek se ne boji niti bombe, niti bajoneta. Poln želodec je pa kmalu zadovoljen in ne bo mislil na revolucije. Zato se velesile ne smejo zanašati na svojo bojno moč, da bodo ž njo izsilile mir po svetu, ampak morajo predvsem gledati, da bodo imeli svetovni narodi, to je narodi po vsem svetu — deti kaj v usta, da bodo imeli kaj obleči in da bodo imeli potrebna zdravila. To bo bolj učinkovito kot vse armade in kot vse pomorske in zračne sile. Pri vsem tem se bodo morale velesile držati reka: pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. To se pravi, da bo treba za prvo silo res priskočiti na pomoč sestradanim narodom in jim pomagati na nnge. ampak s tem pa še ni rečeno, da jih bomo potem pitali kar naprej. Ti narodi bodo morali potem sami gledati na to, da bodo delali in si pridelali živež, da ne bodo samo igrali velike politike, ampak da bodo skušali obrniti vso pozornost na ekonomsko stran dežele. Stric Sam, ki zdaj igra največjo vlogo Miklavža, te vloge tudi ne bo igral kar naprej. Med onimi osmimi evropski narodi, ki bodo potrebovali v prvih šestih mesecih po vojni 45 milijonov ton živeža in drugih potrebščin, je všteta tudi Jugoslavija. Ravno kolike so njene potrebe, ne vemo, ker ne vemo, katera dežela je bila v Evropi po vojni najbolj prizadeta. Toda po poročilih, ki smo jih mogli dozdaj dobiti od doma, lahko računamo, da je po žrtvah med prvimi. Poročali so nam, da je bilo samo v Sloveniji do 2,000 poslopij požganih. Kdor preračuna, da .......... je bilo uničeno s poslopji tudi vse drugo, kar je slovenski i prenehate kmet imel, potem vemo, da bodo potrebe pri nas ogromne, j njni ^ Gotovo je, da narodi, ki bodo v stanu nekaj dati, neiskupaj na primer s SANSom, bodo mogli postaviti vsakega popolnoma na noge ter mu vr-1 ki je to dejstvo ne samo spre-niti vse, kar je izgubil. Daii mu bodo samo najpotrebnejše, je], ampak mu je dal tudi na da bo ostal pri življenju. Mnogo bodo dobili evropski in dru- razpolago moralno in gmotno gi narodi direktno od svojih sorojakov in sorodnikov iz Ame- podporo? rike. Kot so dobili po zadnji svetovni vojni, ko se je reklo,; Poglejmo! da so rojaki iz Amerike rešili domače kraje v domovini pro-! y goVoru Josipa Vidmarja so pasti, tako bo najbrže1 tudi zdaj, ali vsaj .pioralo bi biti. ! seveda še druge reči ki se le-Zato bi pa morali Slovenci v Ameriki vse drugače pri-jpo berejo in skušajo'prepriča- M irjf J rlanornA r\Am AA to ^AIYIAWIH A I/ Af i M^in^mirl 1 . . . v i . . , , , ti poslusalce in bralce, da je Komunistična Partija nekaj zelo dobrega za Slovence. Tudi to, da sovjetski komunizem ni več tisto, kar smo pred leti mislili, da je. Tako nekako nas skuša prepričati tudi Adamič. Nam se dozdaj vsi tozadevni dokazi, ki jih navajajo razni kako politično akcijo z ozirom na staro domovino. To prepustimo vladam Združenih narodov, predvsem pa vladam "velike četvorice," ki bodo skrbele za pravične meje. Ako te Četvorice ne bodo odločile nam po volji, bi bili naši protesti glas vpijočega v puščavi in kapljica v morju. Vsa naša politična akcija tukaj nam do danes ni prinesla drugega, kot glavobol in razdor. In če se v tem ne moremo zediniti mi, kakor se bodo potem zedinili naši doma, če niso bolj pametni kot smo mi tukaj. Vse, kar se potroši v politično smer, je samo trošenje denarja, zato toplo priporočamo, naj se VSA POLITIČNA AKCIJA med Slovenci v Ameriki takoj likvidira in začne na celi črti z relifno akcijo. Naj zbira za relif kdor hoče in kakor hoče, samo da bo šlo za rojstno domovino, samo da bo šla pomoč v en kraj — za sirotno domovino. Stvar je preveč resna, da bi se tukaj prepirali za oslovsko senco. Narod doma umira in potreboval bo ogromne pomoči, da rešimo, kar se da rešiti. Tekom prve svetovne vojne so nekateri zbrali okrog $65,000.00 za takozvano republičansko združenje. Za to lepo vsoto pa niso kupili narodu doma niti skorjice kruha, denar so raztepli brez hasni. Pomislite, koliko lačnih otrok bi nasitili in koliko obelkli z $65,000.00! In tista šola nas še ni zmodrila, danes smo prav na tisti poti. Zbirajo se tisočaki, k bodo izginili kot sneg spomladi, hasni ne bo pa niti za en groš. Prenehajte s političnimi akcijami in primimo vsi skupaj resno in na celi črti za gmotno pomoč stari domovini! -o- K govoru predsednika "OF" Josipa Vidmarja P. Bernard Ambrožič Predsednik Osvobodilne Fronte v Sloveniji, Josip Vidmar, je v svojem govoru z dne 27. aprila 1943 brez dvoma razblinil še zadnje ostanke pomislekov glede tega, v čigavih rokah je celokupno partizanstvo v starem kraju, pa tudi pri nas v Ameriki. Odgovor je kratek in jasen: KOMUNISTIČNA PARTIJA! Ta trditev ni več trditev, ampak mora biti SPOZNANJE tudi za tiste, ki so še nedavno tega javno trdili, da je taka trditev — smešna! Ko je enkrat tako, tudi ni nobenega vprašanja, kam vodi Osvobodilna Fronta ves slovenski narod. Naj bo še tako velika večina naroda proti komunizmu, komunisti so znali raz-presti nad njim svoje mreže na tak način, da si narod ne bo mogel pomagatiy;ako ne pridč vmes kaj prav posebnega. Slovenija je torej za enkrat zapisana — komunizmu! Sam Josip Vidmar, ki trdi o sebi, da ni član Komunistične Partije, ne ve drugega izhoda za slovenski narod ne v sedanjosti, ne v BODOČNOSTI! To ste brali v njegovem govoru. On se je odločil za Komunistično Partijo in po svojih najboljših močeh skuša vplivati tudi na vse druge Slovence, da se enako opredelijo tudi za "dolgo dolgo bodočnost." O tem torej ne more biti med naltii nabenega prerekanja več. Vprašanje bi ostalo: Ali ni tedaj treba tega stanja sprejeti kot nekaj NEIZOGIBNEGA za slovenski narod in se mirno podati brez vsakega ugovora • . ? In to zlasti morda spričo dejstva, da mnogi obetajo: Rdeča armada bo na Balkanu, preden bo mnogo tednov poteklo! Kaj vam pomaga potem, če brcate in se nočete sprijazniti z dovršenimi dejstvi . . . ? Ali bi ne bilo bolj pametno, z vsakim oddelje-mm mnenjem in greste spet pravi jati denarno pomoč za domovino, kot jo pripravljamo. Medtem ko smo pripravljeni pomagati drugim, pa smo popolnoma malobrižni za domače. Recimo, nekateri vneto zbirajo za ruski vojni reiiif, za domačega pa nimajo srca. Saj nismo nevošljivi ruskemu narodu, nikdar ne, toda upoštevati moramo, da Rusija lahko kupi potrebščine in jih tudi dobi za bilijone dolarjev iz Amerike, medtem ko naši doma ne dobijo nič. i Po našem mnenju bi se bilo treba tukaj vse drugače organizirati za pomoč rojstni domovini* Mi mislimo, da bi mo-| ljudje, zde le navidezni in nas rali zdaj nehati z vsako politično akcijo in začeti vsi skupaj j ni.-o prepričali. Rajši bomo ča-zbirati samo za denarno pomoč. Politična Akcija nima nobe i kali dejstev, ki naj besedam nega pomena tukaj, ker za to bodo skrbele že vlade Združe-1 slede, če je res tako. Imamo nih narodov. To nam je pokazala konferenca v Moskvi in j vtis, da je vse, kar se je v Sov-lben način skupaj ne gre! In lu-to nam bodo pokazale še druge topogledne akcije. Po našem; jetih spremenilo, le koncesija ' di če morda kljub temu zmagu-mnenju je škoda vsakega centa, ki ga potrošimo tukaj za trenotnim potrebam, ki jih je| je, s tem še daleč ni rečeno, da vojna prinesla s seboj. In vojna je prinesla s seboj med drugimi potrebami tudi potrebo močne propagande! Bojimo se torej, da so razna popuščanja, vsaj navidezna popuščanja, od linije prvotnega komunizma le bolj navidezna stvar, da se more delati propaganda. Isto se nam zdi glede ideologije Osvobodilne Fronte v Sloveniji. Res, jako lepo se glase besede o "demokratični suverenosti" slovenskega naroda in še marsikaj drugega v govoru Josipa Vidmarja. Toda podobne stvari beremo tudi v ideologiji onih skupin, ki se niso pridružile Osvobodilni Fronti. Zakaj tedaj vse druge skupine slovenskega naroda nič ne veljajo v očeh Osvobodilne Fronte, zakaj naj bi edino le Komunistična Partija morala biti in OSTA'TI za "dolgo, dolgo bodočnost" voditeljica nad slovenskim narodom? Zakaj je treba, da Komunistična Partija z ognjem in mečem odstranja vse Slovence, ki niso za to, da bi imela le Komunistična Partija vodilno besedo? Da tako dela Komunistična Partija, tega nam sicer Josip Vidmar ne pove naravnost, toda vemo dovolj iz drugih virov, ki so vsaj toliko zanesljivi kot Vidmarjev govor. Vidmar govori veliko o nacionalizmu, po domače rečeno: o narodnostnem slovenskem vprašanju. No, v tem oziru ni za nas nič novega. Narodnostne zavednosti res ni bilo treba Slovencem šele od kake Komunistične Partije dobivati! Z nobeno besedo se pa Vidmar ne dotak-' ne verskega vprašanja, ki je za nas vendarle nekaj bistvenega. To nas potrjuje v mišljenju,' da se glede tega komunizem še ni prav nič spremenil. In je veliko vprašanje, če se bo kdaj. Po papeževi besedi gresta skupaj pojma "brezbožni komunizem" in le prisiljeno je, če kdo hoče ta dva pojma ločiti drugega od drugega. Kadar bo drugače, bi dejali mi, nam bo spet papež povedal. Doslej nam še ni! Za nas katoličane bi moralo biti to merodajno! Zato ne moremo razumeti, zakaj kljub vsem premnogim dokazom, da je partizanstvq brezupno v krempljih komunizma, ne gre v glavo' katoliškim ljudem in katoliškim organizacijam, da v takih razmerah ne moremo s SANSom, ki je dal vso zaslom-bo partizanom in po njih—KOMUNIZMU! Zakaj ne spoznajo, da sta imela gg. Oman in Urankar popolnoma prav, preden sta brala Vidmarjev govor, in sta naznanila od SANSa odstop. Katoliško prepričanje s komunistično ideologijo na no- je treba — "plašč obrniti po vetru." Veter je lahko danes tak, jutri drugačen — prepričanje pa mora ostati! Pa to velja tudi za Slovence nekatoliškega mišljenja med nami — saj tudi oni niso za komunizem — razen redkih izjem, ki hočejo s komunistično taktiko nadvladati druge. Partizanstvo nam ne more biti le "prekerno vprašanje"! -o- Koncert Glasbene matice Zopet enkrat na redke čase nam je bila dana prilika da smo pozabil za par ur vsakdanje težkoče in to je bilo v nedeljo 7. novembra zvečer v Slovenskem narodnem domu, ko nam je Glasbena matica priredila pevski koncert. Precej po vol j na udeležba je pokazala, da narod ljubi slovensko pesem. Pa kakor povsod, tudi do petja imamo ljubezen v razliki, skupnost je samo v tem, da radi pojemo vsi, posebno radi se» razvnamemo na mestih in v času, kjer petje nikamor ne odgovarja in zraven nam vse pokvari to, kej- tudi pojemo grdo. Takih pevcev, bi rekel, da nas je največ. Precejšnje število je pa tudi takšne sorte, da ga pograbi pevska žilica vsai enkrat v življenju, morda to z? kratek čas, da se posveti z duše in telesom pri kakšnem pevskem zboru, kar pa uvidi, da za njegova žrtev ne prejema dosti časti in slave, pa gre, če je naraz-polagp ,k drugemu zboru, ker pj tudi tam ni zaželjenega uspeha pa vse skupaj pusti, ker uvid: da se ne izplača hoditi na pevske vaje. Tistih pevcev pa, ki ne iščejo časti in hvale, da jim je vse plačilo samo to, da pojejc kar mogoče pravilno in lepo; takih pevcev je pa le bolj malo To sliko sem dobil na koncerti Glasbene matice, zato vam hvala ! Kakor vas je malo, častno ste rešili težko nalogo. K programi torej. Mogočna skladba "Naše gore," delo A. Foerster-ja, je v me šanem zboru otvorila koncert. V živem in prožnem tempu, male hiter ritem, zelo posrečen "f" malo .premočan "p" kar pa ni kvarilo proizvoda. Druga točka "Drevo ob poti" in "Ob pomladn zori" je delo skladatelja Ivan Zormana. Obe skladbi sta občinstvu slošno ugajali, kar je goto vo « dobro navežbanim zborom tudi sam skladatelj užival. Josephine Petrovčič in Frank Plut sta v dvospevu lepo podala iz opere "Zrinski" delo Ivan Pl. Zajca in narodno "Dekle to mi povej," kar sta na željo občinstva narodno morala ponoviti. Prvič, če se ne motim, sta v dvospevu nastopili z ljubkimi glasi Helen Jakšič in Irene Jazbec z naporno skladbo iz opere "Norma," V. Bellini in "Figaro-va svatba," W. A. Mozart. Na željo občinstva sta svatbo ponovili. Zadnje tri točke v prvemu delu programa so bile mojstrsko izvedene. G. I. Zorman se je potrudil, ko je mogočno F. S. Vil-harjevo skladbo "Mornarja," ki je v originalu v soli za nižji glas, opravil z mešanim zborom v zelo praznično obleko. Tudi skladba A. Jobsta "Travniki dehtijo," nam je predstavila livade v živem cvetju. "Jadransko morje," kdo te pesmi ne pozna, skozi življenje znami hodi in bo hodila, dokler 'bo kakšen Slovenec na svetu. A. Hajdrihu se je skladba posrečila, da je nesmrtna. Peli smo jo vedno v moškem zbo. ru, na kar se je nekdo potrudil, da je pesem uredil za mešan zbor tako mojstrsko, da prav nič ne trpi original, pesem pa kakor je mogočna v moškem zboru, je še mogočnejši v proizvodu mešanega zboni; priporočil bi zborom, če še nimajo te pesmi v mešanem zboru, da se obrnejo na zbor Glasbene matice, kar upam, da vam bo radevolje ustreženo, da boste "Jadransko morje" v mešanem zboru peli. uimiiiimsEngu C« ' verjamete al' pa ne iiiiiiiminntiiii Potiho ko tat sem se splazil proti kotu, kjer so mala vrati-ca v podstraž. Tam je spravljena vsa moja lastnina, kot puške, naboji, čevlji in pa kadar Za drugi del programa nas je pa zbor naravnost presenečil z narodno nošo v narodni pesmi in z živo sliko fantov in deklet na vasi. To je bilo pa tako naše domače, da sem si predstavljal, da smo pri Bledu med družbo, ki jo predstavlja slika na zastoru. Vse petje je bilo lepo , težke umetne skladbe se niso zboru protivile, ali vsa umetnost je zaostala, ko se je oglasila naša narodna "Kaj pa ti pobič" itd. so se vrstile druga za drugo, k^koi- takrat ko smo sedeli pod domačo lipo. Vse kar sem pogrešil pri koroški na rodni "Pred mojo kajžco," ko sem samo v duhu videl kako se šetata nekje pri sosedu. Zaključna točka programa je bila "Blejski valček" skladatelj tega dela ni bil omenjen, kar pa ni tako enostavna skladba, posebno klavirska spfemljava zahteva mojstra, ker je pa pri klavirju sedel dr. William Lausche, sem pa takoj presodil, da skladatelj bodi ta ali ta "Vilčku" ne boš nič kljuboval. Blejski valček precej diši po Johann Strauss-ovih delih, ker melodija ni tako naša domača kakor je besedilo, prožno in gladko so pevci in pevke obvladali skladbo posebno še, Čopovem, da so peli brez not! Lep užitek smo imeli od koncerta, tako da bi jaz prav nič ne protestiral, če bi nam vsaj enkrat na mesec bila dana taka prilika. Pa tiste bi prosil, ko ste že peli pri pevskih zborih, kar vas ni malo, ne izgovarjajte se, da ste prestari, to ne drži, pojte! Jokanja imamo tako preveč. P. K. -o- Narod je govoril Mestne volitve so za nami in zmaga je bila častna. Vsak po svojih močeh je pripomogel velični zmage Frank J. Lau-scheta za župana in John J Prince za mestnega zastopnika mesta Clevelanda. Uspeh, ki smo ga dosegli v 32. vardi je najlepša demonstracija združenih sil, ki si dajo nalogo slogi in sporazumu skupno delovati. Tako častne politične zmage še ni 32. varda doživela, kakor jo je zadnje mestne volitve. Vse to pa je bilo mogoče storiti v tesni povezanosti za dosego skupnega cilja. Ker mi je bila poverjena naloga, da vodim volilno kampanjo s pomočjo članov "Lausche for Mayor and Prince for Council Committee 32nd Ward čutim dolžnost, da se najlepše in prisrčno zahvalim za aktivno iskreno sodelovanje. Zavedam se dejstva, da vsled oddaljenosti nisem mogel biti tako aktiven, kakor mi je dolžnost velevala, toda priznati pa moram aktivnost in nesebično požrtvovalnost odborovim članom. Nisem veliko h kampanji z delom prispeval, toda to kar sem zgrešil, so me pa odborovi člani nadomestili. Naj mi bo dovoljeno, da izrečem najlepšo zahvalo članom odbora, kateri je obstojal iz vseh plasti slovenskega in hrvatskega naroda za njih ne-utrudljivo narodno delo, katero je blagoslovljeno s častno zmago našega živi j a. Poudariti moram, d)» smo dolžni najlepšo in prisrčno zahvalo našim narodno čutečim ženam, katere so storile vse in celo največ, da so ovenčale našo zmago. Nobena stvar jim ni bila pretežka, nobena stvar neizvedljiva za dosego skupnega cilja. Narod, kateri ima v svoji sredi take in tako aktivne žene (Dalje ua 3 »traiui slučajno zaide v našo ka zadeva v stekleni . pride tudi tje. Vse ima" urejeno, da lahko najto* največji temi, kar je zelo., le vredno v slučaju ognja, bi moral takrat najprej ti, da rešim na varno « - kaj drugo- Žal"' stvari in če bi bilo se na preostajanje, pa še tistva stvar'ir vzrol Tudi 'tisto jutro je tam odrešenja — .. sem jo namenil žrtvova* njenim izletnikom, cep™.!] je bilo takrat, ko sem 1 k ijje f m i 'ost. ^ je le' Nai sem S, kat, stokrat žal, da sem J ^ brez premisleka oblju»-veku se zareče, da se ve kdaj. Ampak kar se" Je«, bil, to hočem tudi zvejt ti, najsi mi pri tem tu.J*t« vi moje zlato srce. T***, ta, lisel, da bom J gledal na to, da bo kar«, padlo vsebine name. ^ Prav nalahno sem o«> ^ ca in tipal ob stem % s, kjer sem vedel, d« ^ iskana stvar. Hva.la ■ vsem svetnikom, vse žanska tekočinica je L 0 ^ me, kot dekle na svoj« ki si v potu svojega o ^ da J° y je edino misel, da ** jj 'Je bil -1 obn •ft'kjer Horei 2ope sreči P^ljo. "ečm ^hai na 0 čl maga z lojtro, a« j- tet °W: „a okno kambnee ^ %1J( dahne .^odpiraj ^ sit H, navadi brico, saj veš m«® jaz bi rad rdec*^ k vrteh. ti, če sem Pa da bi rad vse rdečih strašno lepo m roma* če se ne oglasijo oce ^ _ sobe: "Kaj pa ie/d _ Jaz pa po lojtre dpi • Že spet me je oJti Jaz fS' Ne bo dolgo, pa bo"1 pr, jta Adamiča PreKOblrein S mi ni treba, da gda nf^JJet proč od Slovencev, ^ ^ par neumnih vraz „ deh v starem kraju,V^ slovel, na vse m»e . y Pojdimo na** J gtvar. shrambo po iskaj■ vfi še^tt; Hvj| Je [' Je r ; dUr, bat < soba 'udii Je'za flh v ?>kc Si, ančn( > c K sem dotipal tisti ljel pov ga krepko oprU^, 0 kljasta - dll tal ob \ ^ ,čin napr štorklja štor škorenj, ki je je z glasnim zac ^ po tleh. V vsakem P dr«i ude flje1" nimajo navaad. poštnih leP° V Zato sem tjgte n-A, in si samo čaju bi bil nagla* , česar ni—10 na " sn javnosti, P< di olike. stvari. Že sem da se mlSl ' ,,18»' " i k0 se ogias 4») lepo lzsiu, ko s; , nice mil Johamnj matafiriš P° P® ^ v- hišo sprav 1 P ^ nePO« H Polei t;'c J ar; «esE asn, stvu ^ SV. kega Je 'Sove 2>-ak toda boš. Uh, da ha ne podnevi, ne ve" • Ker dandanes" -,* sem J' -J* obisk* v(iA{0je i" sem % Je iščen\V pametne hlače ^ vzel s seboj v^ ^ ^ . > w>n tu po t v st- ve, morda bo - ^ treba ker dobro ^ sažirje, -- Tjm jc ^-i delo. Posebno J1^ jfc kako so r ni« vi, kadar se je gžlJ -p od kakšnega d* ^ noče že * Overalls Johapa 7 dol**> ki je z _ ^ -i in ' . njtri t> . boko z^C^i ^K** «t sem mogel 2 ^ \ s jih n.sem^ bo stvarem, ^ J celo > bo.i? Saj - J* t K v kovčeg. ^^a ^ seP "O Hovek PJ"** P^ iisnil f* ' i«*, 1i o^fy iz a kai ne P^Vi 'V bl 86 , ustavi' F ji pazite, da ne -'Oh, tok 9P rav; ,e ie jaZ",° ločita -< bridka lo^.1 d0 na od kraja )e koJ ii e»- Pr Hi X So; Ni Je A Htve N • i< i*!0 e JN iN t> n No l Kta K. n kt1 v^i C j ii 11 C ! i> d Trebušnik na" dunajski lovski razstavi NAROD JE GOVORIL m. rugo- čaka" ?ar iti j. . , ^ ■aV i x ako dokazal svojo .J Kot pričo svojega Spisal Janko Mlakar ^Trebušnik kmalu po-Vzrok svojih ponočnih o drž» izlf io p'^at° ga je eden izmed •am Se z seznanili '0blj« ^ Popeljal k mojim ^dab0najlžjepri ^ uei za svojo sobo. Kail** jaz Postregel, sem P omenil jaj# J6^1 Pa Trebušnik pro-JrnJ'en, j^meMjanj M rost«" ali ponočni pri-1 derne podobe delim v tri vrste. 0jij! ^ gledal takega de-1 Pri prvi vrsti misliš nehote na Svoji postelji, ali' četrto telesno delo usmiljenja, ig'se je zaman ozi-j pri drugi so vse barve zmeša-lat^?''tega vam ne mo- 'ne: nebo je zeleno, tla višnje-'0° povedati- Samo, va, voda pa rdeča; pri slikah ' - tretje vrste pa moraš dolgo premišljevati, kaj predstavljajo, nazadnje pa le ne veš, pri "krti? Se nesrečni n n m PrePiru zna-ie J,ecl m°jimi vratmi. H? Prav do njegove .tvar' |S ® onealo tisto Tre-P°učno potovanje" p0 sobah hotela Bea- htinihuzar lic živahnih dunaj- e razprostira veli- ' rski park Prater. *aria Jožefa II. je 0 zabavišče širše- . zaprto. Ta'ljudo-°dprl nje£ova °jim Podložnikom razločka. t)holo SlCer vihalo ko sem ga ! čem da si. Ti misliš, da je na- ,1)0 se. SI si i* SL »P} on"' i re»! Ill' 40] rt d* ' P\ >0, ni aH1 jel ji li V i ^ slikana ladja, ki jadra po morju v Ameriko, napis pod sliko te pa pouči, da je le velblod, ki nese drva v Jeruzalem. Iz umetniških paviljonov pri . Hubbard Rd. — Kakor sem vam poročal že v prejšnjem dopisu o mojem obisku v Clevelandu, naj vam povem, da sem se imel prav izvrstno, samo čas je vse prehitro minil, dasi sem jo precej hitro ubiral po clevelandskih ulicah. To že veste, da sem imel jer-perge pri naših na Norwoodu in ustal sem pa tudi še pred sončnim vzhodom;. Kljub temu pa le nisem mogel obiskati vsem mojih številnih prijateljev in znancev. Noja, če že niso prijatelji, pa so poznanci in ker jaz ne poznam sovraštva, zato smatram za svojega prijatelja vsakega, ki ga poznam, kaj pa drugi mislijo o tem, to pa mene ne briga. Torej ubiral sem jo na vso moč po St. Clair ju in po drugih ulicah, od hiše do hiše in od urada do urada, kjer sedi tista naša slavna inteligenca. Kot sem vam že povedal, so Vsi j ako vljudni. Ustavil sem se bil tudi v tisti veliki hiši na vogalu 62. ceste in St. Clair Ave., kamor nosijo ljudje denar sprav- zahajal. Seveda pa dandanes ni tam več tistih znanih obrazov, ki so bili tam pred leti. Nekaj jih je pa še in so vsi zelo prijazni. Miss Kovač je še prav tako fletna in prijazna, kot je bila prva leta, ko sem jaz pričel tja zahajat. Mr. Breskvar, seveda mlajši, ker njegov oče je žal že umrl, je prav tako prijazen kot je bil njegov pokojni oče, ki je bil j ako upoštevan v metropoli. Prav tako prijazen je tudi tajnik banke, Mr. Surtz in je videti, da se kaj zvesto zanima in trudi za napredek banke slovenskega naroda. Mr. Grdina, poveljnika vseh, pa ni bilo tam v tistem kratkem času. Videl pa sem, da ljudje kar trumoma prihajajo v ta bančni zavod po svojih opravkih. Vsi ti ljudje pa so gotovo točno postreženi. To je res lepo za slovenski narod, ki ima tako časten denarni zavod v svoji sredi in prav tako lepo in koristno je za narod, če ta zavod tudi podpira. . y Obiskal sem lepo število znancev in seveda tudi tistih prijaznih deklet, s katerimi puste, kadar je treba plačat.( Seveda jim tega ne štejem v zlo, saj me tako malokdaj vidijo in pa ko sem tako "šiko-ven," vsaj tako si jaz mislim o sebi in kaj pa drugi mislijo, tega pa prav gotovo ne vem. John Flajšman je še pravi korenjak in tudi postaral se ni še prav nič, odkar ga jaz poznam. Vsaj vidi se mu ne, čeprav leta beže kot bi jih ne vem kdo podil. Kot je videti na njegovem obrazu, ima še lepo in precej dolgo bodočnost na tem lepem svetu. Potrkal sem še na marsikatera vrata, a ni bilo nikogar doma. Videl sem tudi Belaja, ki je ravno ometal okna svoje trgovine. Malo sva pokramlja-la, pa sem jo zopet hitro ubral dalje. Saj si morate misliti,'da obiskat toliko ljudi in vse v enem dnevu, to ni noben špas. Tudi s Strniševim Tonetom in Lavričem iz Prosser Ave. smo se bili tudi sešli v prijazni družbi in se pogovorili o marsičem. Tone mi je povedal, da živi nekje v tretjem nadstropju, iz tega se vidi, da je prišel že na precej visoko stopnjo — hehe- kovalcev, da bi se le še kaj kmalu zopet oglasili. Pozdrav, Frank Leskovic. DELO DOBIJO vsi drugi so j ako prijazni napram meni in še celo tako po- pre- k>ve, C . zrak' Je moral° di_ kakor priprosto a Pomagalo mu to N * tuj Prav nič. Dandanes takih, ki se ■Nvih Z6lenih Prater- H Je Pa morda niti H vse to cesarjeva k LZav°ljo svoje raz- iak litv°e p^Praven za veli-Kakor sploh vse eieila' ^ bila tudi lov" l\\ V njegovih pro- Sit Je Vodil° tr°je %(j " smo si izbrali 'I Do' 07m°r smo se pri-V] , trični železnici ■ a hotela. •''--^Stavi, W •, ( •„1 111 ti, ^ fb ^ ,'ed seboj red vrata, za-široki Ce-na desni in le- E^r08-v katerih s° k> različne reči, l S I °Vi"ko razstavo. vi«- pl 1 i J1 ji' ie I« t oK <>1 i? j°na, kakor se stTv• nismo tako Zaprta" Kaj Rh. ni bil° v njih. \S Pogledali sa- S g„ 5° že dosti ime- > O namreč raz-So f iri časniki, ki in , 'dzne vrste lov-I»as /„ nih živali. ()■ Je •> Vilj^. vnimal narodo ehB ,. njem smo vi-dion \ Sč* ne" U10rame. _ To ! • ?o>te> kaj je t0- \>. kajte, razložim V% s do ž'Vali !ma \ 111 živTf: Je že- Mislite ' ' J'h vidite, % ^ 'Kane ,, , • ueloma ps tako si pred i j at in ga potem lahko zopet -- -..............t-- - - ven dobe. Nisem šel tja, da bi, _ demo do majhnega angleškega bil morda kaj prinesel ali da Lojze je jako šikoven in tudi lovskega gradiča. Prostori, w ka- yen vzel) ampak gei sem oprava, različno lovsko orožje, tja gamo 0bujat spomine, ker . vse je bilo lično. Groga se je sem svoje časa tja jako pogosto | strežni, da mi niti v "Stih" ne celo izrazil, da prav rad zame-j____•._______-—-, -- nja svojo bajto za to "hišo,"t . da, pripravljen je bil celo Špe-j lico navreči, ako bi prišlo do; kupčije. Ker se pa kupčija ni skleni-j ls, mu Špelica še vedno bere j levite. I Nato gremo v Rotundo. To j velikansko okroglo poslopje so sezidali leta 1873., ko je bila na Dunaju svetovna razstava. Takrat so avstrijski obrtniki razstavili v njej svoje najlepše izdelke. Sedaj jo pa uporabijo vselej, kadar potrebujejo kak velik pokrit prostor. Ob lovski razstavi so navlekli trgovci, obrtniki in tovarnarji va-j njo vsakovrstno ropotijo, od j neznatne šivanke do najtežje-j ga stroja, od otroškega vozička i do najhitrejšega avtomobila. Celo zrakoplovi so bili naprodaj. Ivanka je takoj Trebušm-ku svetovala, naj si kupi tako zračno pripravo, da se popelje z njo v nebesa. To je pa moža, sam ne vem, zakaj, zelo razjezilo. '"Pravim, pravim, tebi pa ni j treba zrakoplova, ker boš gotovo v peklu za jezik visela, rekel ji je ter pogledal okrog, če je še kdo drug tega mnenja. Groga mu je seveda takoj pritrdil, Ivanke pa to odkritje njene prihodnjosti ni posebno razveselilo. "No, je že dobro, stric," odvrne mu vsa razžaljena "lepo znate prerokovati. Ako bi bila jaz taka, kakor^ste vi, bi vam pa napovedala, da bo vaš trebuh služil v peklu Lucifer ju za podnožek. Toda-jaz varn^ kaj takega ne rečem, ker ..." Zakaj Ivanka ni tega stricu rekla, ne vem, ker nas je naenkrat množica razdelila. Ko smo se pa čez nekaj časa zopet dobili, pozabila je že na vse: na dunajske balone, na svoj jezik in na stričev trebuh. Dalje prihodnjič • r------' piCCCJ VIOU^U Ol/Wp sem imel dolga leta kupčijske he Torej toliko Q mojem 0bis razmere in ki me še danes zelo ku v clevelandu. Lepo je tam, pa doma na našem Hubbardu je pa tudi prijetno, kjeV se lahko sprehajam, ne da bi mi bilo treba paziti, kedaj se bom kam zaletel. Imeli smo zadnje čase tudi obiske. Oni dan se nas obiskali Joe Me-nartovi iz Norwooda in pa Mr. in Mrs. Stušek iz Wickliffa, kjer imajo obširno kmetijo. Izgleda pa ne, da bi bil Tone kakšen poseben farmar. Kakor se meni dozdeva, njemu farmar-stvo prav toliko pri j a kot meni ali pa morda še manj. Tone je prav lepe reje, bi rekel, da še lepše kot jaz in je lepši reje morda tudi zato, ker živi blizu mesta, kjer se nadiha tistega slabega zraka in zato ga pa menda tako razganja, nas podeželske.,Ljudi.pa sveži zrak pogrešajo. Sedaj pa vzdihujejo, da ko ^bi vsaj spet prišel in jim pripeljal tistih dobrot, s katerimi sem jih zakladal dolga leta. A ga ni in ga ni, no in sedaj šele spoznajo, kako velike koristi sem bil zanje. Torej vse, ki boste brale te vrstice in ki vas nisem mogel Obiskat, vedite, da sem mislil tudi na vas, a mi je bilo v resnici nemogoče obiskat vse. Prav za malo časa sem se bil ustavil tudi pri našem prijaznem Johnu Flajšmanu, ki toči tako nazarensko dobro pivo in le žal, da ga ne morem popiti več naenkrat kot ga. Saj veste, da se vselej zaletim tudi v tisti slovenski hram, kjer vedno najdem več prijaznih in poznanih obrazov. Hrvatov IZ SLOVENIJE Pošta je pod naj strožjim nadzorstvom. — Fašistovske (plasti so uvedle najstrožjo kontrolo nad pošto in nad telefonskimi in brzojavnimi zvezami. Pošiljanje neperiodičnih tiskovin med nekaterimi področji je prepovedano. Istotako je, na primer, prepovedano pošiljanje paketov iz Ljubljanske pokrajine v Italijo kakor tudi iz Italije vero pokrajino. Iz severne Italije pošiljajo lahko v južno Italijo samo, če jih pregledajo pred opošiljanjem po-liciski organi. Pošiljanje pisem v inozemstvo je zelo omejeno, kajti vsak pošiljatelj pisma v tujino mora sam osebno na poštni urad, da se tam legitimira. * Policijski radio v avtomobilu, ki ga ima na razpolago okrožno propagandno vodstvo v Kranju, je že precej časa na poti po vsem okraju. Dan za dnem je v službi. Enkrat poziva k prireditvam, drugič vabi k zbirki blaga in tkanin ter sodeluje pri zborovanjih, športnih prireditvah in nastopih. AKO STE bolj "cera," da smo bolj v modi. Prav vesel sem bil teh obis- v OIMMHBPK---- Slika nam predstavlja najnovejši vojaški zrakoplov (balon), katerega so nedavno preiskusili v Akrom, Ohio. Te vrste zrakoplove vporabljajo za obrežno stražo, ker s isto množino kuriva lahko veliko več prelete, kot pu druge vrste letala. _ _______........ Pred nedavnim je bil to velikanski hangar za vojaška letala, a ko so se zavezniki približevali Naplu, tedaj so ga naciji pred umikom uničili. Zavezniški vojaki so ga kaj kmdu popravili, da sedaj zopet služi svojemu namenu. DELO DOBIJO V NOVI VOJNI TOVARNI potrebuje KAFETERIJA Tri podjetne moške Za lahko portersko delo In čiščenje So lahko starejši moški. Dobra plača od ure, dobre delovne razmere. Zglasite se pri FRED SHILFORTH CLEVELAND PNEUMATIC AEROL 20001 Euclid Ave. (272) NEIZVEDENI VAS BOMO MI IZURILI HOTEL STATLER je kot malo mesto, ki ima odprto vse vrste zaposlitve za skoro vsako uro, ki joželite delati delno ali ves čas. Zastonj zdravniška postrežba; zastonj zavarovalnina; jedilnica za slu-žabništvo; prijetne sobe za odpočitek; plača. Hrana — odvisna od dela. Zglasite se v sobi 335, vhod za slu-žabništvo na 12. cesti od 9. dopoldne do 5 popoldne. (271) Moške in ženske splošna tovarniška dela se potrebuje za 6 dni v tednu 48 ur dela na teden Plača za ZAČETEK Moški 77V&C na uro /"' Ženske 62V^c na uro Morate imeti izkazilo držav-lajnstva. Nobena starost ni omejena, ako ste fizično sposobni opravljati delo, ki ga nudimo. Zglasite se na Employment Office 1256 W. 74. St. National Carbon Co., Inc. (270) Ženske za Pastry peko Drugi šiht. Plača od ure Cleveland Cap Screw Co. 2921 E. 79. St. (274) OSKRBNICE Foln čas 5:10 popoldne do 1:40 zjutraj. Šest noči v tednu. V mestu— Ženske in moški ZA SNAŽENJE TERMINAL TOWER BLDG. 48-urni tednik; plača od ure; bonus Izvrstne delovne razmere DRŽAVLJANSTVA SE NE ZAHTEVA Zglasite se po 9. zjutraj na 1508 Terminal Tower (274) 750 Huron Rd. ali 700 Prospect Ave. Plača $31.20 na teden. Delni V NOVI VOJNI TOVARNI potrebuje KAFETERIJA dobre ženske kuharice Dobra plača cd ure. dobre delovne razmere. Zglasite se pri FRED SHILFORTH CLEVELAND PNEUMATIC AEROL 20001 Euclid Ave. (272) 1588 Wayne Rd., Rocky River. Tri ure na dan. 6 dni v tednu. Plača $9.90 na teden. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu. se ne priglasite. Employment Office odprt od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan, razen v nedeljo. Zahteva se dokaz o državljanstvu. The Ohio Bell Telephone Co 700 prospect Ave., Soba 901 (274) MALI OGLASI Ako iščete dobrega popravi j alca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerne. FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave. (Tues. x) Mačke zastonj Kdor hoče mlade mačke, naj jih pride iskat, jih dobi zastonj. 886 E. 76. St. . (271) TAPC0 potrebuje MOŠKE IN ŽENSKE Ne glede na vaše preteklo znanje vas lahko namestimo v jako važno vojno delo. Visoka plača od ure in bonus Zglasite se dnevno od 8 zj. do 5:30 pop. v soboto in nedeljo do opoldne Thompson Aircraft Products Co. 23555 Euclid Ave. (272) Stanovanje v najem Starejšim ljudem se odda 5 sob z gorkoto, zgorej. Vprašajte na 879 E. 226. St. (272) Odda se stanovanje Odda se stanovanje 4 sobe in kopalnica, zgorej. Vprašajte na 1045 E. 61. St. (272) Kdo je našel? Med 62. in 76. cesto je bila izgubljena črna ženska torbica. Pošten najditelj je prošen, da jo izroči v uradu tega lista. Moški in ženske 16 do 50 ZA IZDELOVANJE MORNARIŠKIH UNIFORM in DRUGIH OBLEK Šivanje na roko in stroj Izkušene ali učenke Dnevno delo Mnogo drugih del na razpolago Flača od ure in lepa plača od kosa DRŽAVLJANSTVO SE NE ZAHTEVA Delo tudi po vojni Joseph & Feis Co. 2149 W. 53. St. Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina MISTERIJA ROMAN <9> illtHIlIClMIllIltlitlC^tlHMiUjMCSHIlMIllIliCJIIlIltllllnCStnHMIlIlirlMIlIlItllllClIlllMIIIIIICIlIlItlllllllEJlItllllltlllC^IllIlllfltllCSIIIIIIIIIIIICaCr Vendar je dobro poznala trino- iz teme kipi bogov in posode, ški kacikov značaj, ki je bil! vse iz čistega zlata, postavljeno navajen, da se vse klanja nje-!na skalne podstavke. Bradyju govi volji. Nobenega izhoda ni se je zdelo, da sanja. vedela iz strašnega položaja. V mrzličnem razburjenju je hor dila po sobi gor in dol; zdelo se ji je, da ji duh cvetlic sili v možgane in da ji primanjkuje zraka. Srce ji je bilo v silnih udarcih in čudna slabost jo je prevzemala. Sklenila je, da gre ven na sveži zrak, v gozdič, kamor se pride skozi deblo sekvoje. Hladna rosa bi jo pomirila in morda v zbranosti in tišini pod nebesnim svodom, posejanim z zvezdami, najde izhod iz strašne nesreče, ki ji preti. Tretje poglavje Tajna grobnica. Brady je taval po hodnikih in dvoranah in se naposled znašel v veliki dvorani svetišča. Tu mu je nenadoma prišla nasproti Naola. —Končno sem, te našel, je zaklical v strastnem navdušenju; toda to pot te ne izpustim. Dekle pa ga je gledala silno prestrašeno, mesto da bi bila vesela, da zopet vidi svojega rešitelja. r—Kaj delaš tu? je za jecljala z glasom, ki ga je dušila gtfo-za. In z roko mu je pokazala ogromni kip boga, ki je čepel na oltarju v ozadju svetišča. —Tu bo vladala groza; če ostaneš na tem mestu, pogineš. Neprevidnež! Saj sem ti dala možnost, da zbežiš, da si rešiš življenje. Zakaj si se vrnil —Hotel sem te spet videti, je priprosto odgovoril Lionel z "neizčrpljivega zlatega rudnika," o katerem je govorilo Par-kerjevo pismo. Torej je bilo njegovo poročilo le resnično! Lionel se ni motil. Naola ga je vedla skozi ozke razpoke ognjeniškega izvora, ki so brezdvomno nastale v terciarni dobi po nenadni ohladitvi ognjeniške mase. Čim bolj sta stopala navzdol, tembolj je postajal vzduh vlažen. Nikakor ni bil slab in duš-ljiv, Ikot je ponavadi v katakombah, kamor sveži zunanji zrak nima dostopa. Obenem mu je začel šumeti na ušesa oddaljen slap. Mestoma je bilo prodiranje zelo težavno in Naola je podpirala Lionela z roko. Imel je čudovito nežen občutek, da se ga dotika pod lahnim plaščem skoraj nago dekle, koje krasno telo je opojno dišalo po vrtnicah, vaniliji, jazminu in dragocenem peruškem balzamu. Spraševal se je na tihem, ali ni morda ta Naola, ki se ji je zlatozagorela koža blestela v rdeči luči baklje, nadzemsko bitje, hčerka Demona zlata, ki ga hoče zvabiti v osrčje zemlje, v kako katakombo iz čistega zlata, odkoder se nikoli več ne vrne na solnčno luč. Naolin nasmeh mu je naglo pregnal te vizije njegovih prenapetih živcev. Končno je zrak postal ledeno mrzel, kakor da bi podzemski veter pihal v te ozke hodnike. Tu je stopila v neizmerno ka-verno, obdano od rdečih skal; na dnu se je nahajalo jezero z bistro vodo. Brady je ves začuden gledal mogočno sliko, ki se mirni in čisti —To so ostanki zakladov az-teških kraljev, mojih prednikov, je resno dejala dekle. Tisoč let že spijo v tej kaverni, ne da bi se jih kdo dotaknil. Storila sem zločin, ker sem ti razkrila to skrivnost. —Zakaj si to storila? — Zato, je dejala skromno, ker mi je tvoje življenje več vredno kot vse bogastvo sveta. Poleg neskončne hvaležnosti je vstajala v srcu mladega moža globoka ljubezen. Njegova vest mu je rekla, da Naolinega zaupanja ne bo zlorabil. —Bodi prepričana, ji je dejal, da tvoje skrivnosti ne izdam. —O tem ne dvomim. Toda zakaj si prišel v svetišče? Brady se je skoraj sramoval pred to iskreno odkristostjo. Za nič ne svetu ne bi bil prignal Naoli glavnega namena svojega potovanja, polastiti se zaklada Indijancev. Vest mu je tudi očitala, da se še ni pobrigal za usodo profesorja Parker j a. —Prišel sem, je priznal v zadregi, da rešim enega svojih rojakov, ki je v vašem ujetništvu! mu je nudila: v že pet let, namreč profesorja! vodi se je zrcalil obok, visok Parker j a. i ^ot v kaki katedrali. Zidove in Dekletovo obličje je postalo obok so preprezale zlate žile. pri teh besedah zelo resno. j Pesek na tleh, je bil pomešan z —Prepozno prihajaš, je de-, zlatimi zrni in v ozadju te mo-jala tiho. ' gočne jame je padal visoko dol spravim na varno. Morda bomj prisiljena, da te pustim tu ne-; kaj časa samega in tedaj ne pozabi, kar ti sedaj povem. Pokazala mu je več velikih črnih palic, ki so tu in tam molele iz sten. —To so svete sveče. Gorje ti, če samo eno prižgeš! Ne bi je mogel več upihniti in sledila bi strašna katastrofa. Samo misel nanjo mi že vzbuja grozo. —Kaj je v teh svečah? Ne razumem kake važnosti so . . . —Ni potrebno, da razumeš, pozneje ti morda stvar razložim. Predvsem mi obljubi, da storiš, kar ti rečem. —Obetam ti, je dejal v svoji radovednosti. , Počasi sta stopala k slapu. Njegove padajoče kaplje je žarek, ki je prihajal s stropa, spreminjal v blesteče se de-mante. Tu je vladal prijeten hlad in šum vode je zbujal nekaj sanjavega, nekaj uspavajo-čega. Naola in Brady sta se stisnila in molčala. Objela sta se in si gledala v oči; pri tem sta pozabila na ves ostali svet. (Dalje prihodnjič) nilIIlIlllllIIIIIII||llllllIIIIIlllIIIIII1lllllltlllllilli[Ullllt(IIIIIIIIIllllllllllHINMII>l4| I Različni radios Namizni, veliki, kombinacij ski, na katerih lahko i0nt = slovenske plošče. Lahko si napravile cloma tudi svoje P'" ; = šče. Pridite, dokler je še zaloga. NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6104 St. Clair Avenue JOHN SUSNIK, lastnik. | ^■llllIlllIIIIIIIIIIillllllllllllllllllllllllllEtlllliaillllllllllllllllElIIIIIIIIIIIlIIlHi1111"" CLEVELAND ORCHESTRA RUDOLPH RINGWALL, dirigent SEVERANCE HALL četrtek, 18 novembra—8:30 zvečer soboto, 20. novembra—8:30 zvečer Orkestralni program SEVERANCE HALL. CE 7300 —Parker, je mrtev? —Hotel je zbežati in odnesti seboj skrivnosti, ki jih je zvedel. Naši vojaki so ga zasledo- nasmehom, ki je Naolo presu- vali in zadela ga je puščica, ko je bil dospel do morja. .Naola je uganila, kaj se 'godi v Lionelovi duši. Ne huduj se, mu je dejala nil. —Ne veš, kako strašni nevarnosti se izpostavljaš, je dejala vsa v skrbeh. Ce te po nesreči kdo vidi, je po tebi. Preplašeno je poslušala . . . —Zdi se mi, da nekdo prihaja, je dejala. Tu ne moreš ostati. Obupno je vila roke. slap v jezero, čegar voda se je odtekla v široko razpoko. Luč baklje bi.ne bila zadostovala za razsvetljavo globin ogromne jame, toda skozi malo luknjo na vrhu oboka je padal žarek dnevne luči na bleščečo se rudo, ki je tvorila stene, in na vodo, iz katere se je dvi- Stradajoči Indijci. — Tako hude lakote še ne pomnijo v Indiji, kot tam razsaja ravno sedaj. Gornja slika nam nudi prizor na ulicah mesta Calcutta v Indiji, kjer stradajoči prebivalci prosjačijo s praznimi krožniki. Potrebna živila iz zavezniških skladišč,so že na poti, da se odpomore stradajočemn narodu. proseče milim glasom, tem-jsala vijoličasta in modra para. več pomisli, da smo branili. Če bi bili pustili odpotovati tvojega rojaka, bi se bil vrnil z vojaki, da nas pobijejo in izropajo naše svetišče. Azte-—Ka/j hočeš storiti? je vpra-'ki ne gredo nikoli napadat be-šal Brady. Ilokožcev v njih deželo, da bi ■—Ne morem te prepustiti ! jim kradli zlato, tvoji usodi! . . . Ne, to je straš- \ Brady je molčal, saj mu je no! Rešil si me in jaz te tudi Parkerjeva smrt kalila veselje'govorila dekle, v središču one- Naola se je nasmehljala, ko je opazila Lionelovo začudenje. —Nisi pričakoval, mu je 'dejala, da ti pokažem, svoje podzemsko kraljestvo! —Kje sem prav za prav Kaj je s to jamo? —Tu se nahajaš, mu je od- rešim, toda ubogati me moraš, ob svidenju z Naolo. Brady je poslušal dekle s sil-1 Ta je slutila njegove misli nim veseljem. Njegov obup je in se trudila, da mu jih preže-čudežno minil. ne. —Storim vse, kar hočeš, je; —Čuj, mu je dejala in ga dejal ponižno. Brezdvomno prijela za roko; zakladi, ki jih znaš čarati; kajti odkar sem vidiš tukaj, niso nič v primeri te spet zagledal, se ne bojim'z onimi, ki se nahajajo v jami, več in spet čutim pogum in I kamor te hočem vesti sedaj. moč. Vkljub svoji bojazni se je morala Naola nasmehljati. —Vem, da si pogumen, toda tu bi ti pogum prav nič ne pomagal. —Kaj naj torej storim? —Vsak trenutek tukaj povečuje nevarnost, v kateri se nahajaš. Glavno je, da greš proč.' Idi za menoj! Naola je prižgala bakljo, na-! pravljeno iz osmoljenih palčic in stopala pred Bradyjem poj zavitih hodnikih, ki so vodili! vedno globlje v zemljo. V skalo vsekane stene so bile; pokrite s solitrovimi kristali in I včasih je postal hodnik tako ozek, da sta se le s težavo prerivala naprej. —Pogum, mu je dejala od, časa do časa dekle in dvigala! bakljo visoko nad njegovo glavo. V trenutku boš na varnem. Korakala sta približno pol ure in dospela v veliko grobnico, ali bolje rečeno v katakombo. Nizke oboke so podpirali masivni kameniti stebri. Naola je dvignila bakljo. —Poglej, je dejala. V luči baklje so se zasyetili Brady se je takoj spomnil ga "neizčrpnega zlatega rudnika," o katerem govorijo azte-ške pripovedke. Oni, ki so prvi prišli kopat zlato, so izkopali to kaverno; lahko bi se tu še naprej kopalo celo stoletje ali pa še več, ne da bi ga izčrpali. Brady je osupel molčal. —Vse to pa nas ne briga, je nadaljevala. Glavno je, da te Slika nam predstavlja avstralskega vojaka, ki pre-iskuša japonski bajonet, katerega je nabrusil, d dokler se tam ne snidemo vsi. Počivaj v miru, ljubljeni moj lahka naj Ti bo ameriška gruda. žalujoči ostali: MARGARET, soproga; FRANKIE, sin; • S ALL OČE in MATI; ALICE, poročena Vrbanek, sestra Cleveland, O., dne 16. novembra 1943. * ■ • 4 4 i»m f n "}/"» ANK/E, sin; flierKe! LLY, PEGGY, BERRY, J ANIC*"