Vranc-Dolganov u<ni nairt, Mladintka matica in Slovenska ioiska matica V »Popotniku« str. 4. do 6., leta 1937./38. piše tov. A. Žerjav o publikacijah Mladinske matice ter ugotavlja, da je do danes izdala Mladinska matica pretežno leposlovne knjige, da je tudi revija »Naš rod« posvečena pretežno leposlovju. Dobesedno piše: »Na prste lahko preštejemo tiste knjige Mladinske matice, ki ustrezajo potrebam in zahtevam šolskega in razrednega čtiva« in misli pri tem na knjige, ki »poglabljajo probleme realno-kulturnega znanstva«. Pred meseci je izšel učni načrt od Dolgana in Vranca. Kaže nam pot, podaja smernice učenja ter podaja skrbno izbrane, iz prakse vzete naslove tiste učne tvarine, ki sta jo avtorja v svojih razredih že sama predelala. Mene je zanimal načrt za sedmo in osmo šolsko leto, ker tu poučujem, zato sem ga preštudiral. Da bi mi, ki poučujemo deco na kmetih, jmeli še poleg tega učnega načrta —¦ naslovov učne tvarine — tudi učno snov, pa bi bil načrt res preporoditelj in reformator marsikaterega učitelja, ki poučuje na kmetih, dalcč od centra, kakor sta Maribor in Ljubljana. Dovolite, da to nekako takole ponazorim: učni načrt je podoben pomladnemu ceniku Sever in Co. Veliko naslovov, izbrano najboljše ... Kmet cenik čita, si primerno seme izbere, gre in kupi ter poseje. Mi učitelji smo na slabšem, beremo učni načrt, ne moremo iti »semena« kupovat, ker primernih učnih knjig ni, zato tudi dovoljno sejati v otroško dušo še ne moremo. Tovariši v mestih tega ne pogrešajo tako zelo, kajti kdor se zanima za problem, gre v študijsko knjižnico, si poišče, najde, preštudira tcr se za pouk dovol.jno pripravi. Na kmetih je drugače. Ni študijske knjižnice, niti pedagoške centrale ..., ampak je samo učiteljska knjižnica, ki jc bila letos res srečna, da je dobila par novih pedagoških del po zaslugi banovinskega proračuna. Prejšnja leta so bila zelo suha. Iz teh razlogov bi prosil avtorja, da dodasta svojemu učnemu načrtu tudi šc učno snov za vsako šolsko leto posebej in bi bilo umestno, da pričneta izdajati učno snov od osmega šolskega leta navzdol, ker prikladne, zbrane ter preizkušene učne snovi primanjIhije najbolj za najvišja šolska leta. Sama avtorja priznavata, da bi morali izdati kot učno knjigo za osmo šolsko leto, zgodovinsko računico zato, da bi imeli učenci stvarnejše pojmovanje o socialnih in gospodarskih prilikah v pretcklih dobah svojega naroda, dalje »potrebna bi bila poljudna knjižica o našem gospodarstvu«, dalje »morali bi imeti računico, ki bi sc imenovala Jugoslavija v številkah« (str. 158., 165., 177.), potrebovali bi tudi knjižico o pravni zgradbi naše države ... Zelo, zelo bi mi in otroci to potrebovali, da bi jih učili in da bi se učili. Vse to bi nam lahko dali Slovenska šolska matica in Mladinska matica. Slovenska šolska matica bolj za učiteljstvo, Mladinska matica bolj za deco. Slovenska šolska matica bo letos izdala menda metodike, torej kako poučuj, drugo leto naj bi izdala knjige, kaj naj učimo. Letos izidejo pri Mladinski matici: Hribčev Gregec, Grajski vrabec in Zgodbe o bombažu. Prvi dve sta leposlovni, zadnja realistična. »Kresnic« ni, škoda jih je, da so tako kmalu izgubile svoje lučice ter utonile v pozabo. Da bi kaj kmalu zamašili zevajočo praznoto glede učne tvarine za višjo Ijudsko šolo, bi priporočal, da uredništvo Mladinske matice za drugo in naslednja šolska leta razpisuje natečaj za 4 knjige in sicer: 1. Povest za višjo ljudsko šolo. 2. Povest (slikanico...) za osnovno šolo. 3. Za knjigo, ki bo posvečena vsakokrat v glavnem le eni veji državnega gospodarstva ali kulturnim posebnostim naše države, n. pr. železnice kraljevine z vsem prometom, uvozom in izvozom, ceste kraljevine ..., tujski promet kraljevine s slikami... ali naše narodne noše ..., naš narodni ornament itd. V učnem načrtu je izbire dovolj. To bi bila knjiga, posvečena izključno naši državi, vsemu njenemu bitju in žitju. 4. »Kresnice« — ki nas popeljejo križem kražem po svetu. Vem, da bi tov. Vranc - Dolgan rada odprla svoje predale, kjer imata zaprto tisto že predelano učno gradivo, čigar naslove beremo v učnem načrtu. Ni treba, da bi nam dala »učne slike«, ampak snovi in zopet snovi potrebujemo. Ce bi pa Mladinska matica potrebovala strokovnjaka - specialista v eni veji državnega gospodarstva za izpolnitev (s statistikami...) knjige, pa naj ga dobi in plača. Še nekaj. »Naš rod« naj bi prinašal v vsaki številki po eno sliko naših velmož, lepih krajev..., te slike bi v šoli okvirili in bi visele doma na zidu in nemo utrjevale državIjansko vzgojo družine, tudi ateka in mame. Z gornjimi misli nisem hotel zmanjševati in podcenjevati dosedanjega dela obeh knjižnih založb, temveč hotel sem dodati kamenček k razvoju obeh matic. In vesel bom, če se bo upoštcval. Kodrič R.