Svetilnica v kapeli (Poleg angleikega iivirnika; pripovcduje J. S-a.) 1. Svetilnica jasno gort Šp&nsko in Francozko deželo deli visoko gorovje, Pireneji imenorano. Koncem preteklega stoletja je stala v tem goroTji na španskej strani vrh s»-motnega hriba kapelica matere božje, ki 90 jo sploh BMarijo na Gori" inae-Eovali. Kapela je bila majhena in priprosta, v starinBkem slogu zidana jn znotraj bogato okinfana. Križ iu svečniki na oltavji so liili iz či3tega srebr4, in po stenah so Tisele razliCne podobe, darorane v zabvalo za nslišane proinje, za prejete milosii in dobrote. Po vsej okolioi so to kapelo imeli v Telicem spoBtovauji in ljndje so jo obiakovali, kakor da bi bila ttikaj kaka božja pot Posvečeua je bila materi božjej, katere podoba z ljubezuiTim Jeaiškom iz TSlega niraniorja je bila postarljena nad majhenim oltarjem. LepSe podobe matere božje. milosti polns. si pa. Da si je Uila cesta if\6 oika in jaragasta nadgroznimprepadom. rendar se popolnikom nij bilo bati nobene nesre6e; dokler so videli luč sve-tiioiee pred sobpj, 51i so aekoliko easa Tavnim potem naprej, a. potlej so se morali na desno obrniti. ker na lev^j je bilo prepada konec in znčel se je dnig prppad na desnej. To ravnilo je lrilo tako zanesljivo, da nij nikoli bilo slišati o kakcj uesreSL — Ali nij ta gorska cesta prava podoba našegs žir-Ijenja ia lni: v svetilniei podoba sv. vere ? Božjo službo pri kapelici je oprarljal star doslužen ditbovDik, da Ijudem nij lrito treba Yseli>j v daljno farno eerkev hoditi. Ob omenjenej cdsti med Jirilji je bila vas z nekoliko majhenimi Jesenimi koSami, v katerih so pre-l«Tali TeRjiiiri sami drvarji. Jedna teh k8e, sicer jednako nbožna kakor Sruge, razlot^evala se je vcndav od dnizih s tem, da je bila lepo belo pobeljena ia čedna od Tseh strani, ter se je bž6 od d&leč lehko sodilo, y katerej teb koč staBiije najpridnejSa, najpobožnejSa, najsrečnejša družiaa. Peter, gospodar te kSče, je pridno dvfa sekal, njegffva žeua Ana je doma predla, in zalo dekletce se je okoli njo igralo. Marijea, komaj tretje lato izpolnivjsi, bila je ui6 jako oedna ia pametna dekliea. Da sta jo roditelja rada imeja, lebko si mislite už6 za-radi toga, ker je bila njfju jedini otrok. Zato tudi lehko umejete, kak strah »ta imela oče in mati, videč, da.ie začela bolezen otrokovo žiTljenjc izpoiljeiiati. Marijca je vidno bledela iu slabiSla. Zdravnik je dvomljivo z glav6 majaje necega dne tudi odločno dejal: rotroku nij vee pomagati; vsako zdravilo je zamin. le še kak Sudež božji ga more smrti otžti." Trdna vera je Marijčiue stariše obTarovala obupa, in ker od ljudi nijso inogli vcč nobene pomoei pričakovati, obrniJi so se toliko bolj zaupno do Boga, Neeega lepega jesenskega veiiera sta potovala Peter in ADa v naroSji nes6č svoj največji zaklad, na smrt bolno Marijco, k materi božji na Goro. V kapeli najdeta obilo pobožnih Ijudi iz okolico, kJ so po konč-auem delu dora6v prede poeestili a pobožno iuoJJtevco kraljico nebes iq zemlje. Skozi odprta vrata so ravno zahajajofiega solnca rumtjui žarki nepopisljiv bli56 razlivali po vsej kapelici. Vse je bilo videti v tej razsvitljavi velir;astQejše kakor po navidi. Kapela je bila kakor katoi kraljeva dvorana, o tem fasu izvoljena ura posebne milosti bcžjo. In res, ubožai prebiralci kjefeč pred obliejem božjuu, polni Ijubezni in milosti božje, bili so v tem trenotku bogatejeSi od najmogož-nejšega vladarja sedečega na slonokosteuem prestolu. In ravno v tem tieuotkn stopita žalostna roditelja v kapelico, da bi molila za bolno Marijco. Solnčni žarki cdsevajoči se od blestcčega tubernakeljaa ia pobožua pesen spremJjevana i ahraninii glasori orge^j — to ae nik&kor nij njemalc z njnnimi otožninii obt-utki. zato obstojita pri vralih, ae vedftč, bili Tstopila ali nc". A kmalu 8e osrfita ter gresla r kapelo. češ, Iralj nebešti, ti je tukaj s tem bleskom oMin. nij trdosrfien posveten kralj. nego nsmiljen ofa vseh ljudi, ki vsako poniino prošnjo rad nsliši. Pognmno sta torej stopala po kapeli tja gori flo oltsrja. Mati položi boluo dekletce polcg sebe na tla. potera oba, z rofouni satrirSa obraz, po katerem so debeie sokc tekie, poraligneta eroji roki k Bogu s prisrfno proSnjo. da bi se u?milil hohega otroka. Dolgo sta molila, d» je nžš petje nehalo ia so Tsi drngi h kapele odšli. Duhovuik je rrata priprl iu nobeden solnfni žarek nij več prodrl v kapelo. V molitev utopljenima rodit«Iji-'nia dnlioviiik tiho reče: „16 ostaiiita tukaj. dokler se Tama poljnbi, mta še Dijso zaprta. /jiupnju t Boga, ki hc vama gotovo pomagal po mogočnej pripvošnji duvice Marije." To beseiie so jn potolažile in ko se e«ret». bila sta sama z otrokom. Sinrtna tiS-ina je vlailala v kapcli in samo 4arki svetUaice so jo razsritljerale. To se je zdaj boljn njomalo z njanimi arftumi oljčutki. Povzdiguila sta svoje oči k podobi maten božje. Tako lepa sc jhna podoba nij še uikoli zdela. BUo jirna je pri srci, kakor da bi jima angelj -varuh na ubo Aepetal: zdaj je za vaju ura usmiljenja milosti božje! — Ia dolgo dolgo sta Se molili: Petar 2 nedoporedljiro gtirefnostp. AnB 2 ueizrekljivo gauljivostjo. — Kakor po naTdihn božjem naredita oba obljnbo: Oe Bog (jhmni dekliei iivljenjp, bota jo na čast breztnadežuei kraljici nebeškej oblačila wUem let v belo obleko v znaraeuje brezraadežni! nedolžnosti, iu oba se hočeta vgak teiien po jedenkrat postiti t ta namen, da deklica ostane v s?ojej sedanjnj nedolžnosti. ln Teter še navduSeno vsklikna: dii, bela iii čista naj bode kakor nežna gorska lilija, katero uapaja ("'iata jntranja rosa in kakor dčhtefa ro?,a n& olttrji naj cveti in prejeten duh rajske iiednosti razčirja. Kakor ta le svetiioica, naj tndi njeno srce v Ijnbezni rio Bnga gori. Oža nebe^ki! kafcor lnfi tfi svetilnice tako li naj botle tudi ta otrok posvečen; ne pripusti t da bi mn sinit življenjo izpihnila, kakor ne pripustiS, da bi bogokletna roka ngasnik sretilnico pred tTOJiiu avctim oltarjein." Meii to molitevjo deklica mirno zaspi, kar sta voditelja imcla za dobro znameDJe. In nijsta se uiotila. Krepilno spanjsi jc detetu dobro storUo in za nekoliko dni je sedela Marijea zopet zdrava pri materiuem koloviutn. Od tega dne je nosila Marijoa vedno bolo ol)loko in ker je kakor v I^tib faiko rastla tudi v niodi-osti in vaeh lppib futinostih, imeli ko jo sosedjo za Bogii posve^eno Marijiao dete ter so jej v kapeliei pripravili poseljen prostorfiek ravno oimK, kder je kakor otrok zaspala o 6aem sIoTeanem trenotfcn obljabe Bvojib. roditeljev. Ko je nekoliko odraela, kleoala jo po reč nr ondii v svoj<\j belej obleki in Se je svetilnica od zgoraj svojo frarobuo hif pveko nje razlila, zdela se jc vsa izpvemonjfna in povcličana t nadzemeljsko bitjo. A njej je tudi lni te svelilnice bila Ijuliša nego zlatorumeni soInCni žarki ali ¦ limi lirain svit. Mislila je, da angeljai prilivajo olja v svetilnico ter jo irž.ojejo t božjo Cast Xikder ni bila tako rada, kakor tukaj. V Ijutenivili "t?bt;dah je tu festoln-at zagotavljala svojohiti stvnruikn ljubczeu iu iidanost. ^ taktin trenotku jc bija podobna angelju, klftireremii pred sedežem božjinj, Jfekateri Ijudje bo cel